LISTEK. t Simon G-regorčič. ^Goriški slavček" ne poje več! Dae 24. liatopada t. 1. je nehalo biti srce pevca, čigar petje je zavzeta poalnsala cela Slovenija, ves narod. In narod je bil vzradoščen, ko je slisal tako nežae in Ijabke glasove v avojem milem jezikn ter je vzljubil s?ojega pevca Greg' rčiča kakor malokaterega, ker ja čntil, da je to peaniško cvetje vzrantlo z njegovib lastnih tal, z ajegove lastne krvi. Cela vrsta Gre gorčičevih pesai je postala najširs m slojem oaroda dragocena laat. Simon Gregorčič je bil rojen v Vrsnem ob Sodi m Goriskem 1. 1844.; šolal se je v Gorici ter bil 1. 1867. poavečen y mašaika. Pastiroval je do leta j 881. Takrat se je pa radi rablega zdravja podal v pokoj, katerega je zadnja leta preživel v Gorici, ve8 posrečen pesnistvn. Gregorčičeve poezije oiarja vroža ljubezen do domovine. Zato veli: nMojo srčno kri skropite"; iz nje bodo vzrastle cvetke in rožice, in ko jih bo trgala in na prsih nosila mladina, se ji be srce ogrelo, da za rod in dom plamtelo bode jim do konca dni. BEao devo le bom ljubil", kliče ptssik: Ljuba moja je Slovenja, jaz pa Slave zvest sem sin. Bridka žalost ma navdaja srce, ko gleda avojo donovino, nvdovo tožao, zapašžeio", teptano i_ zani- čevauo od aovražniko?, z&to pa kliče in bndi sroje rojake na krepko io požrtvovalno delo za srobodo doMOvine: Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospodt ,,Na8a zvezda", zvezda narodoye sreče, je zatoaila in se skrila za goste megle, zato jo pesnik milo kliče nazaj: Pridi, zvezda naša, pridi, jasne v nas upri o6i, naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda sre&nih dnil Ib trdno npaaje navdaja ajegovo srce, da se to kmalu zgodi, kajti že dovolj je moral pretrpeti ta waarod mnčenikov": Ealvarijo svojo n&š rod je imel in dneve prebridke trpljenja, a zdaj mu rešitve je zor zažarčl, napočil mn dan je vstsjenja! Kakor ves narcd in širno domo7ino, tako je pa Gregorčič s posebao vročo ljnbezaijo ljnbil sroje iuine plaaine, na katere ga je iz solčnih jnžaib nižav vleklo vsikdar srce, na katere ga je vezalo tisočero spominov iz nežne mladosti. Pod trto bivam zdaj v deželi rajskomili, srce pa gor mi sili nazaj v planinski raj; zakaj nazaj? 0, zlatih doi spomin me vleče na plaDinc, po Djih srce mi gine, saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj, nazaj v planinaki raj! Zakaj pa je ves narod Gregordiča tako r&d ia labko ume?al, nam je se le jasao, če imenajem pesaika, kakor se je sam vedno rajši imenoval* ^kmet-poet", kmet-pesnik. Ljobezen do doma ia roda ga je učila prav ceniti temeljni stan naroda in ljubiti kmečki stan; Se celo ku pride v raj in ga vabijo duševni n&ši velikani m d se, poje v napol saljivi pesaai, da se jim s;cer globoko priklanja, da pa vendar 08t»ne med svujimi ljabimi kmeti: Med njimi sem na zemlji živel, med njimi staral se, osivel, zdaj tudi ž njimi bival bom in srečo rajsko vžival bom. Najlepie pa je proslavil kmečki atan v krasni pesmi BKmeU'ii biši"; ois nam je ohranilaaajdražje zaklade: jezik aas ia stare sege; iz nje ao pa tadi izsli in izhajajo vai delavci za narodov blagor: Ta hiša nam je mati krušna, domovju steber je iastit, iz kmetskih hiš nam hrana dnšna, iz kmetskih hiš omike svit. Cdlo naš Zveličar aam nPod nizko streho, v skrajni revi rojen Rešnik je vseh rodoT . . ." Ear mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, ie kmetskih so izšli domo?. Od tam nam misleci globoki, od tam klicarji k nebu nara, od tam nam pesniki-proroki, za dom borilci, vsi od taml Z»to pa blagrslavlj« pesnik kmetsko hiao in ji želi: Da srečno v vek si bivaliSče krepostnih žen, poštenih mož; dkj Bog, ti slavnih mož rodižče, da zibel še slavnejših boš! Že zgodaj pa je lačela peinika tndi baviti misel na smrt. V čudovitolepi pesmi rOljki" je že naslikal samega sebe, kako leži na mrtvaskem odra in ga bodi ljudstvo kropit; koncem pa rzklikne: Oj bralje, ko se to zgodi, tedaj kon&ana pot bo moja, in konec bo težav in boja, tedaj potihne zt vsekdar arcii mi in sveta viharl In ko je pred štirimi leti izdal pesnik tretjo kajigo svojih pesmij, imo se začndili, da je cela knjiga posvečeua takorekoč sutrti; obsega namreč: Predsmrtnice, Pogrebnice in Posmrtnice. Zlasti se je zadnja leta vedno bolj pečal in tolazil 8 svetim pismom ter je izdal krasen prevod svetopisemske kajige Jobove. Dovtš<1 je tndi, kakor se poroča, prevod Jeremijevih žalnic in pri tem ga je dohitela snrt. Lepa smrt! Eo je v svoji domači kapelici opravljal najsvetejso daritev, ga je zadela kap in črez tedea dni je izdihnil srojo duso, ki jo je bil posvetil Bogn in domovini. Lepa smrt! Določil je pesnik, da hoče počivati t svojem roJBtaem krajn; zato so njegovo truplo prepeljali iz G)rice v pcdrninica sv. Lovrenca na Libnšnjem. A to ni bil mrliški sprevcd, bil je videti kakcr zmagoslavna procesja. Eo 80 mn v G^rici v cerkvi pevci zapeli rB agor mn", so se znaaj mesta poalovili od njeg* s peiiikoro: nNazaj y planinski rajl" Saj se ma je zdaj najlepse nresničila ta želja! Ia kamor je pnsel ta sprevod, pridrudrnžil se mu je vea narod od visokih do najnižjih slojev, dokler niso položili trapla v cerkvici sv. Lovrenca v rakev; tamkaj, visoko nad reko Sočo, ki jo je v eni najlapiih pesmi bil tako krasno operal, čaka na veličastno vstajonje. Svojemn rodn je zapustil dragoceni zaklad svojih pesni. Njegov spomin pa obbajamo najlepie, ako si v dno irca zapisem j njegove zlate beiede: Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven danl Od zore do mraka rosdn in potftn ti lajšaj in slajSaj človeško trpljenjel Ne plaši se znoja, ne stra^i se boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mn zdrave moči pokonfa,, dejanje ti ljubi, a boj se pokujal Dolžan ni samo, kar veleva mn atan, kar more, to mož je storiti dolžanl Na delo tedaj, ket resnobni so dnoTl, a delo in trud nam nebo blagoslovi! Učiteljeva pisma starišem. PiSe Anton Eosi. Peto pismo. nKnnu, vi ne veste, kako pametno je naše dete!" BNe morem vam dopovedati, kama, kako je naše dets pametno. Pndite, pridite prilično k naa, da 8e sami preprižate, da govorim reanio. To je nekaj izranredaega, kako ta otrok govjri, nič otroškega nima na sebi. Ta še nokaj obeta " Tak« ia slične besedo hIjšiš pogosto iz ast starinev, zlasti mater, ki se hočejo 8 svojim Bčez mer« pametnint" otrokom pobahati, dobro vedoč, da pado tako tndi na njihovo ceajeno osebo žarek občudovanja. Oglejmo ai te nčez mero pametne" otroke nekoliko bhže. Navadno ao to edmčeki, o katerih gre glaa o njihovi neizmerai ^modrosti" ii Rraz8vetlje¦oati" iz nst starišev do naea prijateljev, zaancer in sorodnikov. Štiri do petletni otrok ti govori o resnih rečah vaakdaajega življtaja tako modro in pametno, da sa mn n« moies piežaditi. Vpra-aaje je lo, jeli tiči v take« otroku v resuici kaj neuavadnih talentov? hkašen pedagog l je iupraa nOtrokomaodrijanoa" vedao nekam nezaupen, zakaj zaano an je, da je iskati pri takib otrokih vzrok njihove race duševne probujeaosti navadno v stariaih, oz. v Djihovea oapačaea ravnanjn. Stariai navadno svojega ljubljeačka ne pnate med drnge otroke, a aami Be ne aorejo ali aočejo zamisliti v dnsevni položaj otrokov, zato ravnajo in se pogovarjajo s Bvojim gojencem kakor z odraslim člorakoa. Otrok aliai torej le resae in pametne pogovore odraslih, zato postane kaalu tadi saa naizmerao pamtten in aoder. Take aodrosti p» ae pravi vzgojitelj aiaa 1 nPedagog" je grSka beseda in pomeni toliko kakor BYoditeJj defkov". Grki in Eimljani so namreiS držali svojim otrokom (defckom) posebne spremljevalce ali nadzoritelje. T» posel je opravljal v obitelji navadno kak omikanejSi suženj, ki je opravljal često tudi službo domaftega učitelja. Dandanes pomeni beaeda ^pedagog" t širjem pomenu vsakega človeka, ki se pe6a z odgojo otrok, torej nodgojitelja", v ožjem pomenu pa je nped»gog", ki je v vsgojnem ozira strokovno naobražen ali omikan. Ko rabim v svojih pismih to besedo, bom misUl T8el«g n» vzgojite\j»-vež6iika ali strokoviuak*. vzroka veaahti. Vse ina svoj čas. Dokler je otrok otrok, naj tndi osUne otrok, ne silimo ga torej na nmettei način v dnševno obzorje, ki ni primerno njegovi »tarosti. Z otrokom s« je treba pogovarjati po otročje, t. j. o rečeh, katere dete raznme. Nekega odiičnega pedagoga so vprašali nekoč, kaj poreče prerano zrelim otrokoa, takozvaaim nmodrijaaomt<. Mož je odgovoril: nBedak je, ki ae veaeli, ako opazi že sredi poletja aa jablani med trdim ia zelenim sadjem rumeno, zrelo jabelko. Streai drevo, jabolko odpade. Zdaj ga pa preglej ia prnisči natanko! Ali Bi opazil, da tiči v njem črv, ki mn pije življeaaki mozek? Ia kako prazno je njegovo mesol Prezgodaj zrelo sadje torej ni za nič. Ali si že bil v rastlinjakn? Tl mar ugajajo dolgi, vodeni in pnhli poganjki? Preaadi Uko rast lino, poatavi jo v življeaje, aa solace, v vihar, aa dež, na slano — koialn bode po njej. R&stliaa in človek, kako zelo ata ai y razvojn podobna! Vae ima svoj čaa. Dajte torej todi otroku čas, da ae bode mogel prosto razvijati. Edor otrokove duševne moči na ametni način poapeanje, ravna napačno, atori vzgojni greh, ki ae pozneje maačnje na ctroku. Otrok bodi kolikor mogoče dolgo otrok- čim dalje, te« bolje. Ali ni pomilovaaja vredea tak majhen ^pameten11 norček, ki ne živi nikoli veaelega, srečaega otrožkega življenja!1 Pisatelj Stritar1 je aekoč oceojeval neko mladini namenjeao knjižico 8 povestaii. Pri tej priliki 1 Stritar, ki je obbajal nedavno TOletnico avojega življenja, živi na Danaju kot. amirovljen profesor. Spisal je Slovencem mnogo povesti in lepih pesmi. V poalednjih letih objavlja svoie duševne proizrode po družbi sr. Mohorja v Celoicu. Znane so ti gotovo njegove knjižice nPod lipo", BJ»gode", nZimski veleri". je naiel, da se vedejo otroci, ki nastopajo v dotičnih povestih, vsi atrašno nčeno in modro t«r da dajejo 8ebi in dingiia tako lepe nanke, da bi se jih ae bilo sramovati dnbofnemn na leci. To je Stritarja tako razvnelo, da je napiaal ocenjevaje dotično knjižico te-le besede: ,To ao ti sami mladi Salomončki! Oloveka je groza; kaj bodejo ae le ti, ko pridejo v leta? — Licemeroi, odgovorim jaz, licemorci ia licemerke ataro nere, ki bodejo aebe slepili in drage ia ako bi bilo mogoče, tndi svojega stvarnika! . .. Mene bi bilo strab, ko bi bil moj Milan tak, da bi v teb letih tako mialil ia govoril, ali *prav za prav, tako govoril, kakor mialijo drngi. Eo bi kaj takega zapazil, poslal bi ga biro na deželo, med trde kmete, prave gorjance, tam naj bi boB hodil, črn krah jedel ter nčil so mialiti in govoriti, kakor je ediao apodobno, nepokvarjeao, naravno zdravemn otrokn, po otročje!" V zf.dfijem stavkn nam poda Stritar migljaj, kaj nani je storiti, ako opazimo pri avojea otroka, da poataja iz njega že tako raao ,iaodrijanl< ali J)pametniak1'. Ne podpirajmo ga v tem, akniajnto ga apraviti aazaj tje, kamor apadajo taki otroci in kjer žive tndi njegovi duševao normalno (praulno) razviti aovrstiiki — v kraljestvo detinstva. Ne spničajmo se 8 takia otrokom aikoli v takozvane ^modre" pogovore, vzbajajmo v ajem veselje do otroake igre, zanimaaje do leaenega koBjička, do punčicc iz canj itd., akrbino mn za primarno otroako drnžbo; med otroki 86 naj kreta, z njimi oaj kramlja in se igra, tako ae bode vsaj začel pravilno razvijati in vrh tega mn oatane za vae žive dni apomin aa prearečno otroško dobo, katere bi aicer ne užival nikoli. Razne novice. * Priloga današnjemu listu je cenik Bwthelnove tovarne za klajno apno. * Duhovske vesti. C. g. Roman Skerbs, kaplan v Poljčaaab, je imenovaa za žnpnika na Prevorjn; Fr. Sal. Gomiliek prideod Sv. Baiedikta v Siov. gor. k Sv. Barbari v Halozah; Jožef Panič od 8». Ane na Krembergn v Pilstaaj; Vinko Lor e b 6 i e iz Rijbenbnrga k Sv. Aai na Erembergn; Jožef Eaučič iz Leakovca k Sv. Benediktu v Siov. goricah. * Osebne vesti. Za pravnega praktikanta pri deželnea sodišču v Gradcu je imenovan gosp. Josip Tombah. — Za postnega nadoficijala je imenovan postni cficijal g. Alojz Babovec v Mariboru. * Vojške vaesti. Prihodnjo spomlad bo baje 7. pečpolk prestavljei iz Gradca v Gorico, 27. peipolk iz Ljnbljane v Palj, 17. pespolk pride iz Celovca t Gradec, 87. pešpolk pride v Calovec, 47. peipolk pa iz Gorice v Ljnbljano. * Casnikarstvo. Z novim letom bo nebal izhajati list aSlovenska zadrnga", katerega je izdajal g. Ivan Lapajne v Erškem. * Kmetijsko solo na Grmu pri Novemmešta je letos dovrsilo 17 nčencev, med njimi 4 Stajerci, namreč: Hartmr.ac Mihael od Sr. Ožbalta nad Mariborom, Earba Ivstj h Krapja, Matjašič Alojz'j iz Dragovec pri Ptuju, Pilih Franc iz Trnovlja pri Celjn. * Slovenci! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljnbljani je založila za božične praznike ia novo leto dvoje vrst rszglednic, ki se razposljeje začetkom decembra po vsi sloTeaski zemlji. Na tisoče in tisoče ra/gkdnic roma ob bož:čnih prazaikih iz kraja v kraj, vsak ima zoance? ia sorodnikov, ki jim z vesel.em čtstita za noro srečno leto. Dozdaj 80 imele pri nas od tega dobiček eamo nemske iidovske tvrdke, dočim je na Čoskem nM&tica Školska" V8ako leto dobiv&la tisoče od svojih razglednic. Ia to bodi pcslej tndi pri nas. Razglednice bodo umetniško delo, krasnejše nego smo jih bili vajeni dozdaj. Djlžnost vsakega zavedaega Slovenca je, da ne poiilja nikakšnih nemških tujib razglednic, ampak da seie po razglednicah nase šolgke dražbe in s tem ob priliki novega leta darnje v narodm aamen denar, ki bi iel sicer v tuje roke. Slovenske trgovine naj se zglase pri vodstvu in naj izpričajo, da ao res narodne. Djkažimo vendar enkrat, da zo*mo biti svoji na svojem. Opozarjamo posebno svoje podrnžnice; zlasti tiste, ki so spale do sedaj. V«e ob tea čfsa razsirjajte diužbine razglednic: in kar spada zraven — naš narodni kolek. Apeliramo na ¦arodno ženstvo, naj zopet ob tej priliki pokaže, kako se zaveda svoje naloge. Ako vsak tak<> izpolai stojo dolžnott, dobila bo Ciril-Metodova drnžba lep novoletni dar, mi pa a tem ne izgnbimo ničesar, ker bi isti denar zmetali tujcn t roke. Torej: ,Mal položi dar, domn na altar", to nam veljaj posebno se ob bližajočem se božičn in novem letn 1907. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse zavedne Sloveace, da so v dveh raznih vrstah že izšle druibine razgledn'ce, namenjene za božič in za novo leto. Posamezae razgledaice »e bcdo prodajale pri trgovcih po 10 vin. komad. Trgovcem dovoljajemo radi primersn popast; vendar opozarjamo, da oddajamo razglednice le proti gotovemn plačiln in ne pod 100 komadov »kupaj. Naročila naj se naslavljajo na: .Vod<t-o dmžbe 8V. Cirila ia Metod* v Lrubljani". SbTecci! S^gajte po tem dootačem in cb enem tolikn dm rAatm blagu. * rŠtajerca in vera. ,^t»jerc" Dcprestano tnli in tarna, da po Spod. Stajerskem vera pesa, ker baje dahovniki preveč politikujejo in bnjskajo zoper svojo politižne nasprotiike. Skticnje ae cela na nek skcfov liet BStimmen1', ki po Dj«go?e» mnenju ob*oja ravnaije lavantinsih duhovHikov. Nam so sirer znana škofiva naziairla, pridi^^, ^ovori, siiodalne knjige. a skoforega liata ^Stioaaea" res ne pozn*mo. V Maribora sicer izhaja katjhiko misleči list »Stimmen", ki je pa ^Štajercn" vse prej ko prijazen. Prašamo pa gospode aadkristjane ckoli ^tStajerca", kaj pordčejo k tem-l» beseda« iz skofiiskega, ste razumcli?, škofijskega ukazn-ga lista VII. 1906 str. 88: BPristopajte k društvom, ki de- logami ljudske šole in kričanske vzgoje rjdeležujte se volitev v zastopstva, ki iaiajo kakoržekoli opraviti % ljadsko šolo, začeasi od volitev v občinski zastop, pa tja do volitev v deželai in državni zborl Ne poiabite, da je vaša doižaost, adekževati se volitev." Podpis: ,Mb«el, knez in ikof" To 'e pa že za poč't, dobro da B6tajerče?i1 backi ne hodijo k pridigam, sicer bi ?si pv darbali in bi rBtajerc" ostal sam in zapns^ea. Šiofijski list XII. pise: ^Berit« zvesto katoliške časoike m spise, ki vas podnčujejo o Bevarnost h, prctečih vaši veri, in o pripomočkib, jih odvračati." Sledi podpis vseh avstrijskih skofjv. BSt»jercu, povej io to svojim raodria verjikim 1 * Backov živež. Gospod urednik, lepj je od vas, da ste mjje pametne besede »prejeli v g?oj list; toda zdi ae mi, da ae vas niao nič prejele, ker zabavljate črez ,6tajercaa kakor prej. Toda recite, kakor hočete: Vaa liat ae s rŠtajercem" ne more primerjati. Tako vaestranskega časaika ne dobite zakarbodi kakor je naš (namreč .Šiajerc"); bero ga Bocijaldemokrati in ga stejejo med svoj«, bero ga nemsiutarji in ga stejejo med svoje, bero ga liberalci in ga stejejo med svoje, bero ga snopaarji in ga štejejo med avoje. Nasi uredaiki imajo tndi več izknsaje ko vaii; mi imamo za seboj špricane staaeate in teologe, in sedajni aai nrednik je odslovljen aocijaldemokrat. Če nas napadate, iz tega spoznaiMO, da naa npošterate ia čaatite, če naa paatite v mirn, porečemo, da se nas bojite. Zato bo pa tndi naš liat z aovim letom pričel izbajati vsaki teden, in imamo že poskrbljeao, da bo vedoo dovolj skaadalov. To namreč naši ljudje radi bero, in tndi v tero ste vi a svojim BGoapodarjem" za nami. Naš urednik in ves konaorcij ,Stajerčeru misli tndi prihodnje leto prirejati miaijoae po južnem Štajerskem, da 8« zopet uvede prava vera. Linbart in Slawitach sta si že dala zmeriti talar, le to jima se dela pregUvice, da ae doslej aista mngla spričati, kdo jih je poslal pridigovat; no pa 6e se je to drngo naslo, bo že to tndi prislo. Sredno! Bae! — ,ŠUjerčeva bacek. * Krščansko-socialna zveza za Štajersko, ki pise daaašnji list več o njej, hoče tndi v Mariborn aamem in njegovi okolici začeti živabno delovati, obenem pa se zanaprej obračati zlaati na obmejne kraje vao pozornost. Zato Dujno potrebuje knjig za ljndske knjižaice. Obrača se torej do vaeb prijateljev, da ji dopošiljajo raznovrstnih knjig. Čeprav se je zadnji čas pobralo v podobae namene že dokaj knjig, vendar jih leži ie na stotiae in celo na tiscSe v ebrambah ali celo aa podstresjih kot mrttv in izgubljen knpital. Prijatelji TBi, skrbite, da ga dvignete! Posiljatve se naj naslovijo na krsč.-soc. zvezo v Maribora. * V odbor kršč.-soc. zveze za Štajersko bo voljeni ti le gg.: Fr. S. Goarrilšek, dr. Joa. Hohajec, dr. lv. Jančič, dr. Aat. Jerovšek, dr. Auton Korosec, dr. Fr. Eovačič, Jos. Eiajtic, Ferd. Leakovar, 17. Markosek, Fr. Spindler, Fr. Stnbec, Erald Vračko. Namestaiki: Jos. Čede, Iv. Gorišek, dr. Aat. Medved in V. Žolgar. Predsednikom je izvoljen dr. Eoroaec, podpredaednikom dr. Hohnjec, tajnikon Ferd. Leskovar in blagajnikom Fr. Spindler. MariborsM okraj. m Poljudna predavanja v Mariborn. BBralno druatvo Maribor" bo prirejalo, kakor lani, tndi letoa v zimskih mesecib vsako nedeljo v Narodneu domu poljndna predavanja. Vrate predavauj otvori dne 9. gradna 1906 prof. dr. Medved, ki bo govoril o koriati poljndnih predavanj. Dae 6. proginca 1907 bo predaval dr. Vrstoviek: o Gregorčiču, 13. proainca 1907 dr. Poljaaec: o solacu in zvezdah, 20. proainca 1907 dr. Dimnik o zakonakem pravu, 27. prosinca 1907 dr. Pivko: Naaelitev alpakih dežel. Predavanja se pričnejo vsakokrat ob poldesetih dopoldne. Že laai ae je čim bolj iirilo med Ijadatvom zaaimaaje za poljadaa predavanja bralnega drnštva ^Maribor", npati je, da jih bodo letos kmetje in delavci še v večjem številu obiskovali kakor lani. m Miklavžev večer priredi dne 9. t. m. v veliki dvorani BNarodaega doma" v Mariboru »Bralno ia pevako društvo Maribor". Vzporcd, ki je zelo zelo zaaimiv, je aledeči: BBjječi Matevž", aalojgra za mladiflo v dveb dejanjih. Spisal Srečko Steguar. Predstavljajo otrcci. — Gozdai čar na predvečer av. Miklavža. Igrokaz v 4 slikah v obliki pravljice. Spisal Srečko Stegaar. I. slika: jVgozdn". II. slika: BNa8top vil in pritiikoTcev11. III. slika: BPred domačo hiso". IV. slika: ^Prihod Miklavža v aijajnem sprematni''. Obdarovanje otrok. — Med poaamezaimi dejanji svira godba na lok. Začetek točao ob 6. uri zvečer. Vatopnina: V parterjn: sedeži od 1. do 5. vrate 1*20 E, od 6. do 10. vrste 1 E, od 11. do 15. vrste 80 vin., att jišča 60 vin., za dijake 40 vin. Na galeriji: sedeži 60 vin., stojišča 40 rin. Otroci pod 10 let ao v apremstvn ataniev vstopniae proBti. Vatopnice se prodajajo aa dan predatave od 11. do 12. nre dopoldne in do 5. nre zvečer v »Narodnem domu". Vsako darilo mora imeti natančen naslov obdarovanca ia mora biti kolekovano z narodnim kolekom. Maribor. Dno 3. t. m. je umrla v Mariboru žena sprevodnika v pokojn, gospa Ana Vanda roj. Gregorič. Bila je vrla sl "veoaka žefl*. N. v m. p.! m BSlovanska čitalnica" y Mariboru ima občni zb: r dne 22. t. m. ob 8. nri zvečer v svojih drnitTenih prostorih v Narodnem domn. m Bralno in pevsko društvo .Maribor" priredi dae 15 t. m. ob 8. nri zvečer v društveaih proBtorih >BNarodnega doma" stoj cbžni zbor. Maribor. Te dai so začeli v Maribtra delati dolgopratneži. Prcfeaorjn Eošann je bila ukradena obleka t vredaosti 300 E, nadnSitelja Eocmntn pa zlataine v vrodnosti 50 E. Tat je vzel g. Eocmutu tudi nekaj obleke. Eo pa je opazil, da ga zaaledujejo, je vrgel obleko pro^ in zbežal. m Ogenj je preteklo aoboto 1.1. m. opoldne unifiil gospodarsko p38lopjo Fr. Enohtl, poaestnika na Šobtu pri Sv. Križa nad Mariborom. Revež, ki je ae le pred kratkint to posestro knpil, je ttmbolj pomilovanja vreden, ker mu je zgorela vsa krma in drnga sprava ter je bil aamo a poalopjem za nizko ceno zavarovan. m Sv. Lenart v Slov. gor. ^Štajerc". — V preiakovalnem zaporu imajo pri Sr. Lsnartu velikega in maiega Maleka iz Stanetinc. Mali Malek je izpovedal, kako sta hodila z velikim Malekom neko noč krast. Oče so iztrgali križe iz okaa, potem 80 ps svojemu ljnbčeku pomagali akozi okno rekoč, naj odpre kuhinjska in vežna vrata. ^Pošteno' rokodelstvo ae jimu je neki deloma poarečilo. Le čndno je, da aoče mali Malek pri Si*. Len&ita nič več vedeti. — Ali ata res kradla, ali ne, bo dognala Bodnija; nam je le znano toliko, da veliki Malek ne bodi k pridigi v cerkev, ampak prebira samo Linhartove pridige v B6tajercu". Eako je že? Oe se ne motimo so ti-le: Plohl, Marsič, Eaiaer  m Pri Gornji Št. Knngoti je po daljši, mnčni bolezni dne 3. t. m. umrla Antonija Jodl, blaga mati tamosnjega č. g. žnpnika. N. v m. p.l m Sv. Anton v Slov. gor. Eo je bivši uredaik Zavadil pred kratkim prosjačil po žnpaiičib ob koroški železaici, je zopet izpovedal, da je Sijanec, nadnčitelj pri nas, aajboljši ^Stajerčev" zanpni mož, t j., če ai kakcga dopisa iz Slov goric radi neverjetaosti ne apajo tiskati, vpraaajo Š janca za avet, če je varno ali ns. Sicer jo to njegovo razmerje do jfetajerca" aam že od prej zaan>, ali čndao je zopet pri stvari, da je bil Šijanec zravea pri ustanovnem sbodn nči8ta narodne stranke". Najbrž je mialil, da si ga bodo mladi izbrali za atarosto. Trdnih načel Sijanec nima raznn enega, ki je: dnhovnikom otežkočiti delo v verskem in Barodnem ozirn. Ako bo torej za raba tuli pri gčiati atraaki", vemo, kako jo naj eodimo. m Št. Lenart v Slov. gor. V četrtek, dne 13. t. m. bo pri naa nrsdni dan. m Slov. Bistrica. Naši Nemci na vae mogoče aačine hajakajo po nemskih listih ter trobijo v Bvet, da se mora obraniti nemški zaačaj nasega mesta. Nase mesto ai ina-^lo nikoli aemakega značaja. Pred kakimi 50 ali 60 leti je se bilo v vaata vse slovensko, tndi mesfJaai so med aeboj aloreasko govorili. Samo tn ia tam je kak nradaik nemsko klobaaal. Potonci teb slovenakib mesčanov pa sedaj nikakor niso Nemci, ampak nemčurji. Torej bočejo ti ljndje obramti nemčurski značaj mesta. Ta bajskajoča politika pa je odprla maraikaterea-ra kmsta oči, da na zahaja več v trgovine teb ^nemškib" trgovcev. Zato ae včasih ti ljadje plaho ozirajo na pragih avojih stacnn. Tadi bugati Stieger se že praaka za nšesi, ker mn dohodki trgovine padajo od doe do dae. Odsel mu je poalovodja ter mn odvzel mnogo odjemalcev. To je bado, kaj n« g. Stiger? Nekdaj 80 ljndje kar drli k Stigarjn, sedsj se je pa zelo spremenilo. In vaega tega si je Stiger sam kriv! Naj bi iel s kmečkia ljadstvom, no pa da se pnUi zlorabljati v aemčurake nameae, Te basede veljajo tndi za drnge aemške trgorine, ki deUjo srimoto slovenski Biatrici. m Roparski umor. Sedaj ao prijeli tadi brata takajiajega mlinarja Ijana Poredes, ki je nšel aa Ograko. Orožnikoma je poredal, da je na bratovo naročilo umoril posestnika Korjvnika, zakar ma je brat obljubil 200 E. Doe 3. m. m. je prisel Eoronik k ajegovema bratu Alojziju Poredoš ter ga prosil, naj ata da nazaj deaar (okoli 960 E) katerega mn je dal olraait. Nato ga je oa vrgel na tla in ga udaril 8 aekiro po Benci. Trnplo je vrgel v Dravo. Ttnplo ao res nasli kakih 150 korakoy pod mliaom v vcdi. Pri prvi pieiakavi so aaali v hisi mlinarja samo 300 E, potem je pa žeaa mlinarjeva izpovedala, da je v postelji skrito 960 E. Ptujski okraj. p Cebelarska podružnica za ptujsko okolico priredi dne 9. t. m. ob treh popoldne v proatorih g. Petra Knreža o Podvincih letno občno zborovanje in sprejem novih udov. Posebna vabila se ne posiljajo. E obilni ndsležbi vabi nljndno odbor. p Velika nedelja. Nek dopisna v Štajercu tarna, da se naša sola mora ponemiiti, kajti le potem bo po mneuja tega učenega Štajercijanca naaa deca srečaa, ako bo nemški znala. Ja ti veliki prijatelj nemačine, ki pa kljub tema nočei biti aemčnr, ali je namen ljndski ioli učiti otroke razae jezike? Ali pa ae samo naša slovenska deca mora že v prvi mladcsti učiti tnjib jezikov, da bo mogla na sveta izbajati in mjti svojo srečo ? In če je temn res tako, kateri jezik bo najbolj ogrečil naše otroke? Nemškutar bo trdil, da nemsčina, mažaron da mažaršeina in lab pa da laičina, ao cnlnkafer pa da cnlakafričina. Seve po mnenjn drugih ljndi, ki ne mislijo a Stajerčevimi možgani, ima ljudska sola edinole namen, otrokn dati splosno začetao izobrazbo, to je, otrok se mora aančiti temeljae reanice evete vere ter privaditi lepega verakega življenja; nadalje čitati, piaati, računiti ter apoznavatl vaaj nekoliko tudi zgodovino svoje domovine, da ae v ajegovem Brcu vzbudi ljnbezen do nje in Bkrb za njen blagor. Ia če Jjadgka šola dcseže veo to, potem je dovolj. Ktd»j pa bo Jjudska sola to l&žje dogegla, ali tedaj, Č9 so učitelj z ctrokcrn p'govarja v istem jeziku, kakor doma mali, ali če nčitelj govori lemski, otrok pa ga niti ne raznme? Potem pa se aekaj. Ali aogoče toliko srečc priaese znanje nemščine tistim otrokom, ki mimo ncše domače sole hodijo v Ormož, se na doJpi pr.ti privadijo najsnrovejaega obaašanja in Tseb vogočih hndobij, kakor hitro pa odrastejo ši.Iskim letom, pa bajdi v mesto. Eer znajo nekoliko temški, ne zdržijo več doma, Blovenski stariši so jim premalo učeni, prcubigi, no marajo za nje, ne nbogajo jih več, cdidejo v mesta in čez leto in dan se vrnejo v sramoti, aii Bpa šnbu" domov! Dovolj srečne jih je storilo znanje remščiae, kaj ne? Vzgledov imaao že več v nasi žapciji za tako oajdenje sreče! p Kako nas Nemci psovajo. Dne 27.jiovembra sem bil v Leposchovi trgovini z železnino, ki je v posojilničnea hrann, da naknpia potrebno železo. Pred menoj je bil ravno neki sloveuaki trgovec naročil precej železa, katerega so au sedaj vknp nosili. Eo 8' tudi jaz potrebao železo kberea ter ga dam stehtali, da ga plafem, slišia naenkrat, kako je rekel ncki trgovski pomoflnik: ^Dar veiftachte wind'scbe Hund muss gerade jetzt koamen, w) wir am »esten zn trn babeu." Eo sem vprašal, koga je mislil s tem ^vtiflichter windischer Hand", mi odgovcri, da onega trgovca, ki je prej toliko železa naročil. Taki so ti neaiki in nemčnraki trgovci v Ptnjn Za zahvalo, da an damo Slovenci zaslužek 8 tem, da pri njea knpnjemo, pa aas ti Ijndje imeanjejo Bwindiseher Hund" in bogve kaj še. Eakor Htm potem izvedel, je tisti pomočnik rojen Slovenec, kar tudi njegovo iae priča, in je bil baje prej dve leti pri celjskem ^SskoIu". Jaz sem takoj sklenil, ne več kupovati pri tem trgovca, kajti takšnih ljudi jaz ne bom podpiral. Ptujsko posojilnico pa proaim, da kmala pskrbi za slorenskega trgovca, pri katcem si labko naknpim potrebno. — Eo sem doma ta d godek pripovedoval, se sklenili tudi moji soeedi in prijatelji, da ne prestopijo več praga Leposchove trgovine. p Sv. Rok ob Sotli. Eot trajen spoaenik n vembersk h nasih eerkvenih sloveanostij vzdignje se pred cerkvijo mogočen migijoBski križ; stroSke zaDJ je pre*zela Železaikova hisa. Podoba Kriatuaova je zarcs umetniško delo Slovenca mojstra Konrada Skaze (St. Ulrich, Groden, Tirolsko) in primerno jako po ceui. Po Slovenakea stoji vie povsod obilm križev ob cestah, ali podobe Kristnsove so izvečinoaa take, da bi se človek — razjokal nad eti8tim, ki je to Biztesaltt in pomazal, in ki je to očitno izposUvil. Take podobe ž&lijo verski čut d-.brih, nerernike pa naravnost izzivljejo k zaničevanja. Naročajmo torej take imenitae podobe le pri pravih nmttaikih in če le mogoče, pri domačinih! p Sv. Tomaž pri Ormožu Žnpaija Sv. Tomaža sfeje do sedaj že 12 kapelic in sest zrcnov, tako da ima vsaka večja vas svojo lastno kapelico. To de!a gotovo čast vnetim in vseskozi narodnia Tomaževčfcm m. Vrla vas Bratonečice, ki tndi pri vohtvah iselej pokaže narodni značaj, ni hotela za drngiai zaostati. Z zdrnženimi močmi si je v kr&tkem časn povečala ia prenovila domačo kapelo in s; naročila novi 84 kg težki zvon. Ob obilai ndeležbi bližnjih in daljnib sosedov se je vriilo v nedeljo, 18 t. m. blagoslavljaaje kapele in zvona. M rijina podoba se je slovesao preaegla iz farne ceikre v kapelo. Na to se je blagoslovila kapela in zvon. Ztnimivo je bilo zlaati poslnsati pomenljive leke, kateri ao se izgorarjali pri udarjanju ob novi ivi n. S primernia nagovoroa in peamijo 88 je lepa slavnoat končala. Tomaževski pevci ao ob tej priložaosti zopet pokazali svojo spretnoit. Vaega spoštovanja vreden naroden žnpan in cerkveni kljnčar, g. Anton Manda, je k tej slavnosti najveS pripomogel. Naj torej odslej novi zvon s svojim milim glasoa opominja Bratonečice na njih verake dolžnesti ia naj jih kliče aa narodno delo! p Bratonečice pri Sv. Tomažu. V jntro dne 18. aovembra so naa probndili topiči ia nam navnanjali, da bo blagoslorljenje kapele, katero so prenovili oziroaa povečali vaačani bratonečki. Blagoslovil jo je t navzoČHOSti velike anožice vernikov i. gospod dekan, ki je imel pri tea lep nagovor. L:čna kapelica nas vabi, da bi sa radi zatekali k njej, katere sedež smo postavili v naii sredini. N >to blagoslovljeni zvon pa, katerega glas prijazno tdmeva po okolici, kliči nas ia spodbujaj do prave, do zvisene krsčanske ideje. p Markovci. Podivjanostnekaterib mladeničev v sasi lepi žopniji iaa gotovo poleg dingih vzrokov aajvečji pripomoček v tem, da naai krčmarji, aamesto da bi iskali ob pravem časn postenega dobička, na- pajajo aezrele mladeaiče ravno med čaaom pridige in sv. ma3e. Ptajski nŠtajerc" pa potea hvali, da se taki nmladeniči med slnžbo božjo v krčmi dobro poČntijo". A!i ni to gramota za zavedne nladeniče ¦aie žnpnijc? Tudi krčmarje vprssamo, ali znajo naiteti devtt tajib grehov ? p Sv. Marko niže Ptuja. Ša ni preteklo 14 dni, odkar so mladeniči v Stojncih po noči strli eaemn roko in so g& tadi drugače aevarno ranili, in med temi 80 bili nekateri, ki so komaj iz aole izstopili. Sadaj pa glisimo zopet pretresljivo novico, da je celo šolar 6. razreda S. J. suail svojega soiolarja Strelci z Dožem v rebra — med cdaorom od 11. do V4I2. ure v torek, dne 26 novembra. Biti se je, da fautek — če ne nmrje — bo za celo življenje siroaak. Odkod ti podivjanoat? Ljatomerski okraj. 1 Za ljutomerski sodni okraj bo ˇ nedeljo dne 9. grndna t. 1. politični shod v dvorani g. Eukovca v Ljntoaern. Dnevni red: 1. Gjvor gosp. državnega poslanca dr. Eorolca. 2. Pogovor 0 volitvah t Ijntomerski okrajoi zastop. 3. Razaoterosti. Celi okraj na noge — ob vsakem vremsnn! 1 Okrajna zveza prostovoljnih gasilnih društev v političnem okraju Ljutomer je imela dne 25. noveabra avoj XII. občni zbor v Križevc:h. Poeamezna drastva kakor udi zaveze so bila zaatopana p? svojih odpoglancih vsa, raznn enega. Vseh je bilo 48. E Zrezi je priatopilo noTO nstanovljcno gasilno drastro v Bančanib. Poteatakem ima zveza 14 člaaic. Izdatkov ai bilo anogo, ker po okraju niso bili veliki požari. Izplačalo se je aamo gaailcema norsinsikega gasilnega drnštva E 19 44 za teleane poskodbe pri pcžarn ia tajniski stroski so se izkazali 89 vin. Gotoviae ima Zveza E 59490, ki je naložeaa v po8ojilnici. Izroljen je zopet stari odbor in sicer gg.: Jož Rajb, kmet na Moti, načelnik, Mibael Eorošak, kaeC a» Grlavi, podnačelnik, Jos. Earba, kmet aa Krapju, tajnik, Anton Vrabel, kmet in trgovec v Križevch. 1 V Križevcih se je 25. nov. po raui sveti maii nkrepalo v soli zaradi kaetijske sole na Murakem poljn, popoldae pa je odposlanec od kmetijske druibe štajergke pon^l 0 zadražaistvn. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. V načelatvo odbora aorega politične^a draštva so izvoljeai: vlč. gospod Ivaa Eunce, predsednik; g. Ivan Pe!cl, I. podpradRednik; g. Jožef Earba, II. podpredsednik; č. gosp. Franc Stnhec, tajnik; g. Jožef Čagran, blagajnik; g. Jernej Koš»r, knjižničsr. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno draatvo je priredilo v nedeljo 25. novembra predatavo narodae igre BMarti» Erpan" v uti gospe Trstenjakove. Igra sama, vrhu tega pa se za ta čas izredno krasno vreme, — to oboje je privabilo raznih ndeležeacev od blizn in dalež toliko, da je bila uta reg natlačeno polna. Z ozirom na nizko vstopnino in v obče vrlo dobro nprizoritev pač ne more in ne sme biti nikomur žal, da se je potradil k predatavi. Preistavljala se je dcslej ta igra Ie po večjib mestnih odrib, sedaj pa smo jo iaeli priliko videti tadi deželani. Že podjetaost Jnrjevčanov zasluži vsled tega vse priznanje m hvalo. Ni baš lahka stvar, spraviti na deželi sknpaj raznih pri igri potrebnih kosturaov za cesarja Jaaeza L, za ceaarico, princeso, mnistre in rdečcblačkarje-mohamedance. Voditelj cele stvari, g. Ivan Kosar, je imel Bedvomno veliko dela in skrbi, predno je bilo vse dovolj pripravljeno. No, scenerija ae je izvrstno obaenla; hvala za to gre g. predaednikn bralnega draštva. Živo zaniaaaje in napeto pričakovanje predno se je dvignilo zagrinjalo, je bil ja8en dokaz, da bas take igre spadajo na nase večje narodue odre. Iq koga aao videli na cdra? — Zgolj domača dekleta, domače kaečke fante, aavda^eae in pcnosne narodnjake, ki so se z vaemo priužili sicer teiavaim vlogaa in jih prav dobro igrali. Na smemo pa pozabiti tndi Eocmatove godbe, ki je svirala na lok prijetae komade. Eaj vež je se treba reči? Žal naj bo vsakomnr, ki je ostal doma; tolaži naj se pa 8 tem, da se igra 0 prvi priliki ponovi, tedaj pa ,hajd na noge!" Igralci z*slnž'jo vsi vprek hvalo in priznanje za svoj trnd in Tzgledno vztrajnost. Vsi 80 se odlikovali. Le pognmoo nsprej, mladi rod! B)dite prepričani, da bo slo vedno boljse iu da vam je prirejanje takih iger v čast in ponos!  Zivelil  1 Caber pri Ljutomeru. Žs parkrat ge je svetilo ime Ijntomerskega postoega pota Janeza Rjbinščaka v »Slov. Goapodarjn". Ojnenjalo se je že, kako ae obaaaa la goapod poatni pot z ljndai. ^Stajerca" no8i od hiae do biie, BSlov. Goapodarja* pa pnšča pri drngih bisah ali pa ga mnogo pozaeje prinese naslovljenca. Ta Bvisoki" gospod paatni pot ima n»čelo: 0K viaičarjem ai treba aa doa nositi časoikov, pisem, dopisai'; itd.!" la tega načela se Btrogo drži, cslo tedaj, kadar je treba kaj nesti sorodaikoa. Z&to imamo v rokah žalostei dokaz, ki priča, kake posledice ima njegovo delovanje. Vmi^arka Gera Hasnjak v Cabra stev. 10 je iaela bčerko. Ta hčerka je bila vdova po rajnem Robinsčakn, bratn nasega postoega pota. Meseca novembra je bila v radgonski bolniiaici. Čatila je, da ne bo ozdravela in poslala je aateri karto zalepko. Iz Radgone je bila cdposlana karta 21. novembra 1906 ob 8. nri dopoldae. V karti prosi na gmrt bolna b5erka srojo mater, caj ji prineae črno obleko in naj pride na njen pogreb, ker čuti, da 8e ji bliža smrt. Pridejaa je listek, ki poroča v ajem strežaica, da je nboga žena 20. nov. malo pred polnočjo nmrla. Karta je bila naslovljena na aater. Prišla je v Ljntomer se isti dan, ko je bila oddaaa v Radgiai, kar priča postnipačat: 21. nov. 1906. Ta dan je bila sreda. — Vaak četrtek in vsako soboto pride postai pot v Čaber. Robinsek je bil t Cabru v četitek 22. nov., in v soboto 24. nov. 1906 je prinesel nekaj iz pošte sosedi omenjene Hasnjak, ki ga je videla. Dasi je bil poštni pot calo bliza ajenc hiae, dasi je videl in dobro razuael besedici: Silao bitro! ia dasi je lahko vedel kdo pise, ji vendar ai izročil karte. Pretekel je tadea dai, in šele drngi četrtek 29. nov. 1906 je priaesel karto ter jo vta&nil pri kljuki za vrata. Haaajak je dobila karto. Eako 83 je užalila uboga mati, ko je zvedela, da je bči že mrtva in pokopana. Ni ji mogia izpo^aiti zadnje želje, niti njenega pogreba se ai mogla ndeležiti 1 — Celih oaem dai je potrebovala karta u Lntomera v euo uro oddaljen vrb Caber! AH je m/g)ča 83 večja zanikroost? Pa to ni samo zanikrnost, to je se kaj hnišega. Rajna je bila njegova avakinja. Sjvražil pa jo jo, ker ai pnstila, da bi njena bčerka po njegovem aasveta ia Djeg&vi volji cbis^orala ljnt. nsmako solo. Eako naj imenajemo dejanje takega človeka? Tako se ravua poitai pot toino po Bfojem aačelu: ,Vgakemu viničarjn ni treba na dom ajg ti čagniko/, pisea itd." — Mi Ijat. viaičarji pa vprašamo tebe, rvisoki gospod" poatai pot! AH je mar nai denar manj vredea, ali znabiti ai mtnj plačamo poatnine, ko drugi ljnlja, kadar kaj p!semo m po posti poailjamo? 0 1a at^ar 86 je že tadi nazaanila postarju Enelyjn ia mi snn samo radovedai, kaj porače ia kako nkrene slavno c. kr. postno ravnateijstvo v Gradca 0 tem slnčaja. AU bo pripustilo, da Robinščak se zanaprej nganja svoje koaedije z nami? Slovenjegraški okraj. b Ljudska knjižnica v Šoštanju ima svoje prostore v poaojilmški hiši, I naditropje. Poslovae nre %o: vsako soboto cd 6. do 7. nre Z7ečer in vaako nedeljo od 9. d> 10. nro dopoldne. Djbijo sa vse sloveaake knjige ponžne in zabavae vsebiae. Vsak rcdai člaa plača 20 vin. ndnme in za izposojenje vsake knjige 2 via. — Poslažite ae v prav obilnem števila Ijadske knjižnical Olbor. s Mislinja. 1. dcc^mbra 86 je takajiaja pošta preselila iz sedaojega prostora v prrem nadstropja v Hosedno bišo v ngodaejse pritličje. A se ena selitev bi bila za nas veliko agodaejsa, aamrae selite? oedanjega c. kr. postarja v pripravnejše proatore. 01 1. aeptembra 1.1. vlada takaj kakor tnrski paša v skrajno nezadovoljnost vseh poštenib ljudi. Kot uradnik čndao izpolnjnjj svoje aradniske dolžaoati. Nikoli ne vzdigae svojega blagega telesa, kadar pride kakaoa stranka, ter noče po dolžaosti postreči, aarvež redno pošilja poštaega slngo, naj on pogtreže. A sloga je preprost mož, ki se nikdar ni nčil poštarakih zadav, in torej na more prav opravljati poslov c. kr. poatarja. Eadar slaga s kolodrora prinese pisma, jih razloži po veliki mizi ter počasi Bpuštabira" aaslove ter vsako pismo posebej nese v določen predal, samo če ae aa posreči pravega zadeti. Stranke pa od znnaj glejta in potrpežljivo čakajte, če imate se tnko najne opravke. Saj ta nrad je aa deželi, ni treba torej, da bi bil tako aatančno nradea. Kakor je aa kolodvorgkem nrada veliko nerodnosti, ravnotako takaj. Gospodje imajo drage važnejše opravke. Eot dokaz saao nekaj opazk: ali bo nradaik hotel ia aogel ntajiti, da sta 22. aept. 1.1. ob pol 5. nri pop. po ceati priila dra hajlovca — edea nradaik —, na ceiti v prvo aadstropje zshajlala, nakar se je takoj sklonil skozi okno ter nljnduo ia ljubezaivo postregel tema dvema, dočim je morala neka stranka pri viatib čakati na uradao milost? A',i bo hotel in aagel utajiti, da dne 4. okt. ni zaal ali ni botel pravilno brati p štaega slovarja, ker je blo ime slovensko? Ali sa b) hotel spomiojati, da dne 2. oktobra ni hotei dati denarce nakaznice aavzlic povpraševanjn, ampik se le druj;i dan; pa je bila nakaznica le tam, kar je razvidm '/. poatnega pečata? Ati bi tajil, da ne dela v c. kr. urada aemške politiko? Ali ne daje a% slovenake naslove le nemške racepise? Ii fie kdo zabta/a slovenske, a'i ne posUaa aaprijazsa ia nearalsn? Ali ni res, da 28. novembra ni botel nekema jzibraž°cema čloreka na sloveaako prosnjo dati easnikov ia pisem, čel, saj zn*ta nemški? Ali aa ni ksr trmoglavo in jezno usedal in proč obrail, doiim je moral dotidoi slov^nski gjspod prazen oditi ? Ali je r«, da je 15. • ktobra neko osebo z vodo polil, refcoč ostre beaede? Ali bo tajil, da v uradno sobo celo v nr&dnih urah aprejema nearadae osebi, 8/oje hajlovake bratce? Naj se spomni na 26. nor. dopoldue in ae mu^gj drngakrati. Ali hoče tijiti, da je 23. novembra v nradoi sbi ia 7 uradai nri il z nekim c kr. možem, namreč takim gospodom, p kater.h je naš dtčoi poslancc dr. Eorošea aapravil urnestao in najao potrebao interpehcjo o velenjskib rizmerab? Ali ai res, da 25. aorembra popaldce anga neii atraaki ni mngel dati zahteraaih pjštaib tiskovin, ker ni razumel i« je oesmožta, po njeg >vih besedah pa — gospoda ni biio doma? C. kr. poatm ravnateljstvo je poslato tega uljadae*a ia fiaega ljnbeznivca sismsaj. Ali je to stordo iz neveda sti ali bndomašaoati? Ca iz aevedaosti, je žalostno, da ne pozm 87ojih podrejeaih urainiko-/; <5e iz hudomusaoati, je to skandsl! 8 Okrajna posojilnica v Slovenjgradcu. Pri plecaroi seji okrajnega zaitopa bili so v odbor <<krajae hranilnice Boglasao izvoljeni aledeči goaocd;e: Janez Bart, grajščak v Št Janžn, Antou Jazbec, nestni župnik v Sloveaigradcu, dr. Maks Eiestwctter, cdvetnik v S!ovenjgr»dcu, Hubert Paazoer, grajščak v Galleabofnu, Frsnc Pototschaig, tovaraar v Sioveojgradcu, Jauez Puagaracbeg, trgovec r Slovenjgradcn, Jožef R^tovnik, velepoaeaiinik la žnpan v L-gnu, Janez Scho ldorfar, pose3taik v Staremtrga, Aialbert Steinbaner, bišni psestnik v Sloveajgradcn, Anton Stroinig, grašcinski oskrhnik v Mislinj, io Albert Verdnik, velepsestajk v Šmiklavžn. Gospod A/gnst Giiather je kot okrajai načelaik v im sla pravil brez volitre član odbora, v ravoateljstvo pa sledeči gospodje: Prediednikom Janez Paogaracbeg, ravnateljem iu pigarniskira predstojnkom Aaton Jazbec. Kuratorjeta pa dr. Mak* Eieaewetter, Franc PototBchaig in Jozef Rctovnik. Eakor v okrajneai  zastopn ate tnii v hranilničaern odborn obe političoi ntranki enako zaatopani. Vsi izvoljeni so bili tnii žo v prejinib dobab člaai yod«tva hranilnica, pričakovati je torej Tspešnega delovanja v korist zavoda ia celega okraja. Iz slovenjgraškega okraja se aam pise: Ne mrrem si kaj, da ne bi z*stavil okretno pero in izrazil nekatere stvari, ki jih sliaim tnkaj v tem okrajn. Ear aa knpa kakor iz zemlje je uastalo v zadnjem časn razmh aloveaskih čaanikov, ki se vsiljnjejo kakor žid s svojim blagom. Med drngimi H6 je siveda kar vsipal nNarodoi ligt". N>, ae poznamo! Že kar iz pr?e številke ae je razvidelo, kam pea taco moli. Mtslim, da ne b) veliko kraba z te moke. Eo je rSSov. Gonpodar" pred toliko leti začel orati ledino, bilo je pač malo tako vrhb aicž, da bi bili stopili v zvezo ia aa delo, a veadar je dosegel jako veliko. In 3e dandanes mn smein) izreči nase popolno zaupanje Brez dvoma se sma BSlov. GoBpodar" zanašati, da mn ostanemo zvesti tndi ie zanaprej, naj vstajajo krivi preroki kolikor jib bočo. Saj jasao se je pokazalo pri zadaji državni volitvi, koliko tisoč n»g je poslnšalo glas BSlov. GoBpodarja" in dobro smo odlo5;li izid volitve. Prepričan aem, da ta aova stranka vkljnb aladkim obljnbam kmeta ne bo resila; ^umevao je, DJim gre le za čast in pa za zaslažek; in zakaj ae niso oprijeli dela že doalej in pcmagali tiatim, ki 80 delali že dolgo časa in nesebičao. Takt so aaše misli. — Emet. Konjiški okraj. k Žiče pri Konjicah Takaj se cUcri dae 15. t. m. posojilnica R% f&jzenovka za žapnije: Ž'6e, Š,)italič, Loče, Sf. Jarnej ia ubčiao TepaDJe. Ur«dai dan bo vsako nedeljo po intrsujen cerkvenem opraviln. Vloge se bodo obreatovale z 4V2%i posojila pa dajala za 5V//o — Oi 2. do 9. decembra ae obbaja pri ms 87. misijpn pod spretoim vodstvom 6i. g$. Fr. Eitaka in Fr. D-bersek-a iz draibe sv. Vmcenc^ Pavl&uHkegs. k Špitalič. Preteklo jeiea se je novo & >lako psalopje sloveano blagoslovilo. Gospod žapaik z gospodom nadačiteljem peljala ata solarje ob dolo6en< nri iz Btare šjle k sveti maži, pri kateri ao učecci pra? ganljivo popevali. Po aveti maši ae je v procesiji poaikala vrsta u5enc6?, katerim ae je pridrnžila množca žapljanov, aa čeln a krajnim sjlskim svetoiB. Med molit/ijo ia litauijami doape moožica do novega z zistivami kraano okinčanega solskega poslopja. P<) obbodn so doma^i gospcd žapnik vse prostora blagoslovili, poteta imeli primereo govor za mladino ia odrasle in jim med drngim te le pomeoljire betede na srca položili: ,Kaj pomaga krasno, prostorm poslopje, ako bi hnd >bni otrcci semkaj d hijali? Di aa to nikoli zgodilo ne bo, je pred vsem potrebaa složaost med ačitelji in st&riai! Rjmici je, di kjer v vzgoji mladine prave složnosti ni, tatn pida pjuk na akalovjp, ali zelo slab aad obn di. Kjtr ee eakrat čaz ažite^je v prido otrok »labj govori, tam vea naprcdek v podaka zastaae in budobec se tamn smeji. Otrok v soli ne nboga več nčitelja, pozaeje ne starišev, ne božje, ne avetae postave, tmd in up nSitelja splav* pa vodi, otrok zajde ae vslabo tovaraijo, ia mir drni nj ia žapanst^a je za vselej pukopaa." Po svetem obreda ao sjlarji deklamotali in izvrstoo popevali, goapod nadučitelj Časl je pa tndi povedal slavaoati primerne beaede. N-to so bili vai sokrji doatojao pogošžeai. D* se je v,io delo t&ko gpretno dovršilo, gro vsa hvala gospcdu nadnčitelju Oasl, kateri je v<. djtvo atavba radovoljao vodil. Podpirala ata ga v težavnem poslovanjn č. g. žnpnik in aačelaik krajaega salakega 87cta g. Jarij Zidaasek. Celjski okraj. c Shod na Razborju ima ,Eatoliško polit. diuitvo za laski okraj" dne 8. dec. ob d eh popoldan. c Umrl je g. Mhael Zapanc, posentnik in lončar 7 B sgovni pri Št. Jurju ob juž. žel. N. v m. p ! c Celje. V BMarburg8rci" izhajaio že ve6 tedaov čian&i, v katerih naki nemjki C.ljao grdo graja nemško gospcdarstvo v Ce'ja. BVahtarca>( je sknšala od začetka odgovarjati, t >da dotičoi dopisnik jMarbargarce" ji je tako krepko orjg)7oril, da je popolnoma obmolknila ia seiaj nploh ne odgovarja več. S teaa roolčaajem pa prizna^a, A% ima BMarbnrgerca" pra^! Po vaeh spodnještajerskih me8tih bo že Nemci sami nosadovoljci z ntm^kim gospodarst^oBi. V Mariborn, v Celju ia v Ptnju že vre. d bo d>]go vrelo, bo juha zelo vroča ia gospodje je ne bado lahko zavžili. Pri dss v Celju 80 prosili nčitelji za z^isanje plače. Občinski 8?et pa, ta veliki prijatelj n5ite'j«t7a. je odklonil to prošnjo, češ, da nima daaarja. V Gaberjih bodo pa zidali nemsko iolo. Zito pa izmetavajo denar. Mestni dolgovi aaraščajo grazo/iti>, ker izdajtjn mestai o6etje nn nepotrebnem doaar. c Gosp dr. Gvidon Sernec, odvetniški kan didit 7 Ciljn, je k naseun pcročila o občiaskih 7olit7ah v Petro^čah poalal pojasailo. Ni bil <<icer določno imeao7aa v dotičai notici — saj je 7 Cjiju 7eč dr. Ssrnece/, in edea je celo ssiitontui zdravaik pri no7i atranki —, vendar njego^o pojainilo z «adovoljatvom 7zamemo na znanje ter loia'no kon statiramo, da je bil on, kakor tndi dr. Hraiovec h/ale^redno delaven ob priliki pet-ovškib obiimkih 7olite7 v prid slovenske straake proti Štai-.reijancern. c Občni zbor nDijaške knhinje' v Celju se je vrail dne 7. aovembra t. L ž»l ob piči vdeležbi- Z* aolako leto 1906/7 ae je volil Bledeči odbor: Predsedaik prof Kožah, podprrdsedaik dr. Sernec, blagajaik Loačar, iajaik prcf. Cnnik, odboruika dr. Brenčič ia prof Kardinar, na-nestn-ka prcf. dr. Dalar in trgovee Eolenc Iz blagajnikovaga poročila pognemamo, da je dobivalo v m nuem sol. lcto povprečao po 50 dijakov vaak d<n obed 7 ^knhinji*. Djhodkov je bilo 7 pretetlem letu 3547 E 50 v., 8troško7 pa 4684 E 4 7, torej je bii primankljaj celih 1136 E 54 v. Ta primankljfij ae je pokril iz prebitko? prejsojih let. Ta moramo pripomniti, da je imela ,Dij. kubinja" ža tnii lani primaikljai, ter da ao dokodki od lanskrga letm ptdli za 668 E 41 7. To nas aapolaaje z veliko 8krbjo za prihodnoat. Šle^ilo podp re potrebnih dijako? raate, dohodki pa padajol Obračam> 83 zato z is^reao prošajo na vae prijattlje nfeča ee mladiae. Ne pozaajte nas samo tedaj, kadar nam pnporočate kakega dijaka, da bi dobival brano, temveč spominjajte ae tadi alcsr blagohjtno BD j. knbinje". Podpirajte nas saiai, prirejajte 7eselica za rDj. knbiujo* ter nabirajte za nas na gostijth primicijab, prijateljakih sestankib itd. Obračam > se mdalje na danarae naee zavode. Maogi ge nas apominjajo vsako leto z zaatao podporo. na vr.<ta maogih pa leto za letom zaatonj trkamo. Naj b se naa tndi ti 7 pribcdaje apomiojali pri letnih račnnih! Istotako prosinn vae okrajne zastipa in obiiue v aaaem okolisa, d» bi se nas aprm njali vsako leto vaaj z rnalia darom. Če. gg. dnhovniki in nčitelji, ki ate v takib. odborih, opozorite pri letaih prora- čnnih kmečke nde na BD>j. kuhinjoa, saj podpiramo po večini ravm kmečke sino^e skoro iz vaeh Bpodnjcstajerakih občin. Torej vsi rodoljabi, apominjajte se nbogih dijako? ! c V Štorah a merava jnžna železnica raztiriti kolod^or. c Dobrna pri Celjn. Zopet tečejo nemške aolze po Djbrni. Nenašti orglja^ec Vogler je zapnstil 87ojo slažbo ia 788, kar noai »žgane" laie na nemških glavab, joka za njim. Mi pa ničl 6j tako trds*čni stno, da pojemo. Nam ae tndi Bžalost" pri nakatarih ae zdi čisto odkritosrčsa. Eo bi ža jokali za srinjskimi rilčki, katsrih ne bo vač, ali za lep^ dišeiim Franck-kofitom, bi že verjelt, tako pa ce. Sicer pa nam je 788 eao* kolo časi se 7rt>, io na Djbrni 86 bo pomandralo marsikaterega jokajočega in Bejokajofeffa nemčurčka. — 0 tej st--ari še se^eda ni spregovorjena zadnja besedi, in zelo, zelo bodo obžalo^ali vai, kateri ae poganjajo za bivsim aemikim orgljavcem. Le bolj ponižno ia bolj počasi; saj se na nemikih gost'jah ne jcd > tako Troče jnhe, kakor se aknba! c Vransko. Sijajea je bil zadnjo aoboto sprejeta no^ega žnpnik* 7eleč. g. Franc-a Irgl. Ob cestaih kapelicab ao ga pozdravljali veseli župljani. Pri pokopališkem zaameuju ae mn je poklonilo maog) ijndatva, posebej ur Iii" r a leljstvo z u^eaci, iupaastvo, Marijin* t( .. /. >i je bila razivetl;a7a, aastopila je nar iua t , psvci ia požirniki. Eo ga je bil dragega c! domači g. dakan predsta^il veraikom, začel je g. žnpnik 7 začetku c.*rk7ensga leta 8?oje delovanje 8 Bloveano nv. noaš,\ Na maoga leta! c Bik usmrtil hlapca. Iz Dramelj se aam piie: Dne 14. m. m. je aapajal blapec Jožef Strože bifea. Pri teai postaae bik divji iu začne obdelovati b!apca z rogovoma. Prizadjal mn je take r»ne, d* je oesrečnsž 7 nckaterih urab med groznimi blečiaami narl. c Št. Peter v Savinjski dolini. Dne 30. novembra sa je raznesla po fari tužna 7eat, da je zapurtil s?at blag mjž g. Blaž Hro7at, poaestaik v Gnsovljih, 7 72. leta 87oje dobe. Rajni je bil ve6 let pr?i občingki svetovalec ter načelnik solakega s/eta v Št. Petru. Pod ajego^im 7odst7oai ae je at»?ila tadi aedanja Ijndska šola. Svoja dela je 7odil 7edno 7 občao koriat ia zado^oljnoat. B1 je bb5e priljubljeD. Pogreb se je vrsil ob ogromoi adeležbi Ijnd8t*a ter solskih otrok iz 7asb stirih razrelo7 z g. nadačitoljem na čelu. B!ag mu apjmin! Brežiški okraj. b Katoliško politično društvo za kozjanski okraj a aidižem Kozje" prirfdi 7 nedeljo doe 16. dec. cb treh popoldan v BGačeko7ia gostiloi svoje redno letaa obžno zboro^anje. Po pozdravu predaedaika bo govcr-1 državni poalanec g. dr. Eorošec, za njim pa dtžjlni pislanec g. dr. J.ako^ič. Po zboro^anjn se 7oli no7 odbor. Natančneje pri- badajič 1 b Buče. Sbod kmatijske podražaica sa ie dne 25. liatapada takaj pra7 dobro obaeul. Uleležeoce7 od 78eh atrani kozjaaskega okraja je bilo pribi no okrog 300. Že lepo ate^ilo zi ta okraj! Poto7a.ni nžitelj g. Be'e je go^oril o vinarst^n in sadjarst^a. Nsdalje ae je go^orilo o tra^nikih in njih gmjeaju. Namesto našctca deželnega poslanca dr. Janko^iča, ki je bil zadižan V8!ed zaupaega po87eto7aaja 7 Mariborn, je gj7oril g. Aiton H)hajec, nada5itelj v Eozjem, pr&7 prepriče7&lao o aedoatatkth kmečkega 8t»nu. G>vorilo in po?darjalo sa ja sa nnriikij o kmetijst^u La prehitro n»s js ulo7ih naž, d* smo 8e morali poaloTiti. B g daj, da besede, na resmo aliaali, niao padle na nerodo^itaa tla. Le naprej n» potu izobrazbe kmeta! b Kozje. nGaapodarako bralao drašt^o" je imelo 87oje letao obino zboro^aaje 7 nndeljo, dae 25. liottpada 7 Čitalaičaih proatorih. Ud)7 sa je ndei»-žilo zadostoo šterilo. Pri8topilo je nikaj nivih. Pozdravni n?g)7or je imel pr«dsedaik go3p. Aitja MjCek. Nakratko ao je pur^alo o delo^anjn dra4š7a. Prebra'a ao 83 drn'tvena pravila ia volil sledeči ao7i odbw: Predsedaik Ivan L»b, kapUo, podpredsednik Aatoa Maček, poaegtaik in mliaar, tajmk M. Pastišek, ml&deiiž, blagajnik Vioko Br^tošes, p;8inonoša, kojiiničar Jožef Prešiček, mladaaič in mizar. Olboraiki p» gg.: Anton Hohnjec, nadačite1*j, Aotoa Miček, mizir, Jiuei Zapaic. poaestni^ na Voternikn, J&aez Bih, p:aaataik 7 C.rju. Oibor je aklenil n^eati vaako drago nedeljo poduino predafanjt. La ieino 86 ga udeležujte! Nadalje, da 89 v najhitrejsem čaan nprizorijo gledališko igre, areSolov in 7caelica. V čitalnici aa aapravi rod pri izpaaoje^anju Čaanpisov ia knjig ob določenih nrab, ki bodo na društveni tabl'ci z»ps»ne. Do izposojevanja fiasopisoT iu knjig na doa imajo pravico le udje, nendje pa saejo brati le v čitalaiei. Priatnpajte k bralnran drnštvn, ne b >de vam *al' Z» b d >6e 1 to 1907 se bodo Daro>;ili 8<*de<5i i*a8'>oii)i: ,Si >vern>ii GoNpcdar" z BN*8ia doa<>a" 4 iztiae, ,Novi SIjv. Gospodar" 2 izt., »Doaoljnba" 2 izt, BEaetoyalcaa 2 izt., ,Mir" 1 izt., .Orožiuki prijatelj" 1 iztis, BLjudgke knjižnice" 2 izt ia Moborske knjige. BSlovenca" bode daroval gospod dekaa. Eo bi se se nasel kak dobri prijatelj, ki bi društvu oaislil leposlovni list BDom in 6ret". Nase draatvo je potrebno raznih knjig, zato se obrača 8 prošnjo do vseh cenjenih prijateljev, naj an pokloaijo nekaj knjig. Drnštvo bode obhajalo prihodnje leto 1907 desetletnico avojega obatanka. b Kozje. Kmetijaka podrnžnica vabi vie kaete in kmečke prijatelje aa drastveno zborovanje, ki se vrši r soboto, dne 8. deceabra ob 3. nn popoldne v Eozjem v gostilaiskih prostorih g. Fraaa Gaček. Vzpored: 1. Poročilo o delovanju podražaice v tekočem letru 2. BO potrebi kmetijakib podražnic s posebnim oziroa na Spodnji Štajer", govori gospod dr. Jaakovič. 3. BO gospodarskih vpraianjih", govori potovalai nčitelj goapod Ivan Bele. 4. Volitev novega odbora. 5. Sprejem novih ndov. 6. Slučajaosti. b Brežice. Da Tzdržnjejo pri du aarodni odpadniki neaska drnstva, ki so si stavila za nalogo pri nas gojiti narodni prepir, kaže nam zopet sledeči alnčaj. V našem mestn imajo Nemoi telovadno drnštvo, v katerega odbora aedijo altdeči Nemci (?): Janeš, Ennkovaki, Pajdal, Salon in Skoflek. Saaa ponemčena sloveaska kri! Drobtinice. d Draginja. Od 1. deo. aaprej bodo podražili kravate za 10 %• d Hndo zimo preroknje prof. dr. Manrer, ravnatelj aeteorologičnega zavoda v Carihu v Šnci. d Z avtomobilom skozi pusčavo. Belgijski barcn Pierre de Cravhez hoče meaeca deceabra prevoziti na Mtomobilu vao puščavo Sabaro. Svojo vožnjo prične v Alžirja. Vseh potrebščin vzame aeboj za 20 dnij, tako tndi priprar, ako bi bilo treba preiti jarke ali prepade. d Mučenje poljske dece v Nemčiji. Oboli praaki nčitelji bijejo nbogo poljsko deco, ker noče poslusati krščanskega nanka v nemščiai, kakor živino. Dae 12. t. a. je poljski reaegat, nčitelj Franč. Pechota, krnto bičal desetletno deklico Jožefj Teclavovo, ker ai hotela odgovarjati nemški. Vlekel jo je za kito in krič»l a*d njo: BTi bom zo dal poljako, jntri dobii še več." Zdravnik je dal izpričevalo, da je bila Južefa Teclova nealetokrat udarjena. Obe roki ita otekli zaradi ndarcev. Deklica trpi strašne bolečine. Tako ae vtepa nemska knltnra nbogi poljgki mladini. d Sest gadov v spalnioi. V neki gozdni gcBtilai je prenočil agent aeke trgovake tvrdke iz Eraljevoa. Nakazana soba je bila čedna. Eo je agent že dremal v postelji, začnti, da se nekaj giblje. Tolkel jo po poatelji, nakar je nastal mir in on je zopet zaspal. A ko je dalje časa že spal, ga je prebudilo aekaj mrzlega, ki se je v obliki kolobarja gibalo na deani nogi. Agent je hitro prižgal luč in vzdignil nogo. Mož je poskočil in potegnil odejo 8 postelje. Preatraiil ae je, ko je zagledal dva gada v poBtelji, ki sta bežala pod poateljo. Seveda je kričal, kar je aogel. Pritekal je gostilnicar, ki ni takoj verjel agento, čes, da v gozda je sicer mnogo gadov, ki se pa v hišo ali celo v posteljo pač ne npajo. Na odločno agentoro zabtevo gta kljnb tean preiskala sobo. Eo sta odmaknila posteljo, sta dobila pod posteljo itiri mlade gade, ki gta jih nbila z veliko težavo. Stara gada ata prišla v biao pod preperelim pragom ia ata ae v postelji naatanila, v kateri že več aesecev nibče ai npal. Narodno gospodarstvo. Varstvo naši živini. Vedno hujše pritiakajo na vlado mesarji ia ajih aešetarji, da bi odprla meje inozomski živini. Ce «• to zgodi, bo cena ži»ini atrašno padla. Zato aaj kmetje na Tseh zborovanjih ngovarjajo proti tean. Neaški kmetje bo začeli pnrejati posebne sbode, na katerih ngovarjajo proti nvažanjn tnje živine. Vitao bo drago. Sedaj bo došla aa Danaj porodila o letošaji trgatvi po celi monarbiji. Letoa ae je pridelalo antgo manj vina kakor ˇ preteklib letib. 'Verl 'e»»r )<- ots vnn ie\n no»ko6\\*. Z eza gospudarskih zadrng na Štajerskem je skieoua napraviu kuli&ur aogoCe aa- taačno atatistiko kiavae živiae, ki je v oeli deželi ¦a prodaj. S tem hoče zveza pojaaniti vpraianje o neznoani draginji aeaa in aesnih živil. Poalalo je 33 zadrng nnročila, katera pričajo, da je v njih podrnčjn 3076 glav klavne živine na prodaj. To je pa Ie majbru d»-l oele krono»me. Torej je izgovor laesarjer mčevea, da 80 aorali zaradi p manjkaaja živine zvišati cene živin«. Njib zahtera da 86 odprejo meje tuji živini, je neopravičena. Književnost. Odvetniška tarifa. Določila o rabi hrvat. in alov. jezika v okoliau viiih deželnih sod ač: graškega, tržaškega in zadrakega. Sodne prigtojbine v postopanju po aovih civilnopravdnih zakocih n stvarnim kazal. Uredil dr. E. Volčič. V Ljubljaai 1906. Založil pisatelj. Cena 180 E. Ta spretno in gtrokovajaski aestavljeua knjižica bode pač vsera dobrodoSla in ni dvoma, da bode vaakdo r&d segel po njej. Zbornik civilaopravdnib zakonov bb je zaradi obilega gradiva (900 Btraai) zakasuil, izide pa v kratkea ter bode mogoče koncem trga aeseca dobiti to kajigo po knjigarnah; naro&rki jo do >e aeveda prvi. BLjudska knjižica". Drngi in tretji »e^itek BLjadakt knjižice" se ravn jfear ratpoi lj<i S tr tj>m aeaitkom je zaključen prvi zvezek knjižics m a tem londonaka poveat BZnamenje stirih". S četrtim zvezkom pričeaja nova povest nDaro7aaaa, ki je povzeta iz dobe pokriatjanjenja Slovencev. Toj bod.> aledile mnoge poaebno zanimive dorua^e povent : »GozdarjeV ain", .Mod plazovi", ,Pacgl.tvci4 itrf. Venec pobožnih molitev, apisal f Lor. H rg, je izsel ravnokar v 8. izdaji. Eer je t& molitvenik zelo priljubljen, naznanjaao, da ae zooet labko »aroči v prodajalni Cirilove tiskaraa v Maribjra. Vcneo pobožnih peaai je ae t tisku, sedmi oatia pes marice pa ae ae lahko dobi. Najnovejše novice. Prihodnje državnozborske volitve. Ministraki predaedoik baroa Beck se je izjavil, da ae bodo prihodaje državnozborske volitva na p >dlagi nove volilne pravice vraile ie le meaect aaja 1907. To pa zato, ker ni možno, da bi pditične oblasti že prej izdelale zapianike volilcev ia drage priprar6. Delavska akademija bo na Jeaanicab Aae 8. in 9. deceabra v novea BDelavikom doma". Spored: V soboto, dne 8. decembra ob pol 10 nri dopoldne: 1. dr. Pavlica: Zgodovina dclavskega varatra v Avatriji. 2. Ir. Premrov: Zvlruinistvo io delavatvo. Popoldne: 3. dr. Brecelj: Higijena glede na delavatra. 4. dr. Darmastija: Delavsko varstvo. 5. prof. Jarc: Izobrazba ia delavatvo. V nedeljo, dne 8. decembra dopoldoe: 6. dr. J. E?. Erek: Zgodovina delavake organizacije. 7. Jož. Goitioč»r: Dslavaka politična izobrazba. 8. dr. J. E?. Erek: Strokorna droštva V soboto zvečer veselica. Vsa naia drnitva kakor tadi vsj Maie aoailljenike ia soaialjeoice opozarjamo na to delavsko akademijo, ki je valed znangtveaih m gt^arnib razprav velike važnosti za delavatvo. * Stipendije za babice. Štajerski deželni odbor aaznanja, da se za^ne petmesečni tečaj za babice t Gradcn dne 1 febrairja 1907. Za ta tečaj ae bo podelilo 15 štipendij po 90 E. Vrha tega plaČajo se tudi atroški za škašnjo ia diplom. V Ljabljaai bo pribodnje leto iatotako tečaj za babice a aloveaakia nčnim jezikom. Za ta tečaj ae bosta p^delili dve atipendiji po 120 E. Sknšnjo in diplomo mora veaka saaa plačati. Prosaje jc vložiti do 15. dec. oa dež. odbor v Gradac. Ormožka čitalnična knjižoica bodt ^d zdaj naprej odprta tudi za aende in aicer vsako aedeljo predpoldne od 9 do 10 nre. Edor ai toraj želi knjige ali časopise izposoditi na dom, 80 naj oglaai ob zgoraj navedenea časn v čitalmčni sobi. Rodoljabi! Naproaeni 8te, da poaagate našo čitalničao knjiznico razliriti, bodiai s knjigami ali z denarnimi priapevki. Darove 8prejemata čit. blagajnik Iv. Ricbter, odvet. nradnik v Ormožu. Iaena darovalcev se bodo v časopiaih objavila. V Ormožn, 4. dec. 1906. Dr. I*aa Geriak, načelaik. Mislinjska dolina. Zadaji BNai List" prinasa dopis, ˇ katerea ae neopravičtno napada g. Jak. Vrečko iz Slovenjgradca. Dopianik tega članka naa je dobro znaa in ae a to osebo nočemo spuičati v daljšo razpravo. Pa sresaici na ljabo" si tndi mi dovoljnjeao sledeče pripomniti: Dopisnik zgoraj omMjjenega članka je človeče, ki 8« pajdaii le z Deai^nrjea, zahajm 1« skoraj izklinčno v aemske p Btilte, tndi BWacbt aa Rtem" zaa &raven drngih aemčorjev kroliti. Djpianik spredaj omeojenega člaaka se nikdar ai bil značajen Slovenec, ampak je ae vedno igral vlogo izdajalca. In tak človek si npa y alovtaakib časnikih aeveda v koriat nemčnrjev edino glovengko podjetje v Slovenjgradcu napadati m obrekovati. Upamo, da pride 8 avojim iaeaom Bam na dan, če lma ae kaj poatent mjzotosti v aebi. Pnhodajič bomo povedali pa ae Čisto kaj drnzega in bodeao dop<8aika pokazali ˇ pravi lnči. Razpor med štajerskimi Slovenci. Razdirači narodae aloge aa Štajerekem ai bodo doe 8. dec. t Celju dali ime aarodoa straaka ter ai za svoje bratomorno delo izvolili posebno vodstvo. Noben rodoljnb torej ne bo obiakal ahoda dne :. dec. v Celjn. Zadružna zveza v Celju je iaenovala za Bvojega revizorja tudi znanega liberalca Enaeja v Brežicab. Splošao a« razlaga ta korak, da se je ho tela zveza 8 tea pokazati kot liberalna zveza. Priobčnjemo to obvestilo valed želj, ki so se nam izrazile od mnogih strani. Celje. Celjski nemiki trgovci ao začeli odpuščati svoje nslnžbence, o katerih izvejo, da zahajaju t shvensko drnžbo. Slovenaki kmetje, ti trg^ski mlrUbeaci 80 večinoma kmečki — naši 8'dovi ! AU boate dopnatili, da se tako ravna z vaSiroi 1 ui ai! Ti nemski tgovci 8o poBtali prevzeTni, ker 8'e ^ina *e ; re¦ lč deu^rja uaaosil!. Vstk zavedea slovenski kmet ve, kaj ima storiti. Sv. Bolfenk v Slov gor. V nckatcrih aloven«kih pa tadi ceoHkih cam sovražaib list.h, k&term je seve tndi gekucdiral lažnjivi ptajski list, j« bila zabil-žeaa vegt, da je tak. mlekaraka zadmga propal« iu da je oskodovaaih mnogo zadruinikov za veJje zneske. Tem listom hodi povedauo, da zadruga ni propala, da deluje dalje in da tndi ni oškodovala zadrnžnikcv. Ris bodo le ti aorali nekaj zgabiti — večinj je paravnal oče mlekarja — a krivi bo ai aaai, ker so aledajeaa pre^eš zanpali. Ztdrnga pa aicer ni klerikaloa ne iiber»'ni, ampak pošteno kmetijaka Društvena naznanila. Tambnraški odsek pMarskega Sokola" priredi v nedeljo a. de embra v gostilni gosp. Jož. Bajha na Muti koncert, srečolov in rnzna druga razveseljevaroa v prid obogih ctrok Fr&nc Južefive šnl« v Ljutomern. Vabimo vsa narodna druStva in splah prija'elje otrok, da se naše prireditve v velikem štev lu ude'e'e. Za družbo sv. Cirila in Metoda Be je nabralo na gostiji Frtnci ia R-zko Str»njšak 3 krone. Braslovče. Tu'n j .njp pevsko drnštvo priredi dne 8. gradna na Legnntu slrdališko preditavo nMlinar in niegova hči". Žaloigra v petih dej*njih C-^iie sedežem: 1. do 5. vT3ta 1 krono, 5. ds 6. \rsfa 70 vin., st jišča 40 vin. ZaSetek ob pol 7. nri zvečer, ne pa ob 8. nri, kakor se je poinotoma poročil). Fosebaa vabila se ne b d > r*zpo3iljala. E obilnemu obisk i vabi odior. Trine cene v Mariboru od 1. decembra do 6. decambra 1906. ±lvll» pgtnica  ii . koraia  proto ajda  fiioU  C:::::: itroapir gir  raroTo mailo . . . maslc  Ipeh, ivei .... Mljt, klalo .... ripa, kisla .... oleko  imttana, iladka . . Mljt  i«J<*  100 kg 1 kg 1 lit. 100 lkom. od K IB 14 17 16 15 17 17 4 4 — — a 3 i - 7 — h 60 9,0 60 40 80 62 68 7 40 60 44 82 20 20 72 80 -1 ,o| cLo K       — — — — — —   — h     — — — — — _   —