H 3 ^^^^^^H H Knjižnica za slovensko mladino. ^H H Pod tem naslovom začeli smo užč pred štirimi leti izdajati posebne Mfanižice našej sloveuskej mladini v pouk io zabavo, ki se priporoeajo posebno ^¦braim in šolskiin knjiŽDJcam po deželi, kakor tudi za darila splob, bodi gj K}b koneišolskega leta, zasv. Miklavža, Božič, godorne dneve, Ktff o k&terej koli ptiiožaostL Do sih dob izd&li smo užč tri take tajižice, Hki se dobitajo po naslednjej eeni: B Dragoljnbtil. — raehko vezani 3O kr.; trdo vezani 40 kr. za Harila 5O kr. Peler rohodelčlf. — meh. vez. 4O kr.; trdo vezau 45 *cr.; ;:a dariJa 5O kr. Hre^a v uosreri (Svetin), — meh. vea. 4O kr.; trdo vez. 45 Itr.; krasno vez. vsa v pktnu OO kr. Za požtnino je treba pri naročevanji priložiti 5 kr. ?eč. 0 tretjem zvezfcu naše nKnjižuiceu piše nLjubljanski zvoa" tako-le: Vrsfniki naU, ld so pred 25, 30 ali več Uti hodili v zaČetne šole, *p0-minjajo se še gotovo drobne, a Se takrat redke knjižice o slovenskem kmetu m Jrancoslcem ix>jŠČaktit Franci Svetinu in njegomh dveh sinovik dvojčJcfli: o Ptivlu ki je tz paatirja po čudnih dogodkik postal imeniten škof in o Janezu, pekdr-skent učenci, ki je iz Trsta dosjjevši v Ttdon iia Francosko k bogatemu trg Tulonu, fcjer Je ttrečno našel svojega izgubljenega očeta, kakor škof Pavd sdoto mater NeŽo. fiedka je bila ta knjiga že pred petindvajsetimi leti in kdor jo je imel, čuval jo je kot drag zaklad. A vend&r na Kranjskem ni bilo tlovelca, ki ne hi bil na pamet znal povesti o Svetinu. Ob mdeljah in ob zimskih ve-čerili so jo Ijudje prebirali kakor zlafs knjigo in -potem leta in leta Še m&nili se o eudnih dogodhih, katere so prebili Svetin in njegova sinova, tako du je njč vsebina na Kranjskem postala pravo narodno Hago. Ni se nam zatorej čudiU, ako je jeden najizboimejšth piaateljev naših, g. Fr. LevBtik, o tem prvem in narodu našemu predragem roinanu slovenskem napisal obUrno razpravo in oceno v JanežiČevem. Glasniku ter Že pred več nego dvajsetimi leti izrekel ž&ljo, da bl se ta knjiga iz nova natimila. SreČna je bila zatorej misd, »Svetina" dati v drugem naHgfcu na sveilo in za to viisel in nje zvrkitm moramo hvaležni biti g. Ivanu TotnŠiču, trrlemu uredniku »VrtČevemu," ki tako lepo berilo piipravlja mladini slovenski. G. izdajatdj v predgovoru pilte tako; nŽe davno je bila obča želja slovenska mladin& prijateljev, da bi povest o Scetinu jnyi§la zopet v dežd. Ta ždja se do zdaj ni bUa izpohrila, da-si je minilo ie 45 let, odkar je p-vič ncttimena (1836. l.), in ta natvsk je zdaj takd redek, da ga je težavno dobiH v roke. Teddj, ko je bila slovenska knjiga priprostim Ijudim še jako redka pi-ikaz&i, Utala se je rečena povest povsod s toliMm vesebjem, da je do malega ?d bilo hiše, v katerej bi je ne bili poznati, samo če je kdo v hiM mal Čitatš n w tgubljani. Pri nVrt(5eveni" uredništvu se dobiva tudi Se raiena knjižieapod naslovom; St*r vojak iu ujegova rejenka: gledališka igra v 2 dejanjih. Oena 12 Ur. Zrtloiilo nredništv) ,Vrt^vo " — NausuUa Kkin io Kot&j (figer) v LjtibljanL !¦