Posamezna števil- T^f *W\ W? ŠT* T ^^ V Uredništvo: Kopi- ka 1 Din. mesečno, Jg* J^f U Tm7t flf i-« J* Vf f% ^ tarjeva ul. St. 6/111 če se sprejema list ___ Telefon št 2050 in ^H^ MBH* A. ■HIA MMM^ ^^MPi^k^ 2946. — Rokopisi ^^ M m m M J M » m » «f IsSEM ^nv ■ -1 ^ Jg ^ ss;r- ratom po dogovoru dlBhBM^ HF^ dMMV Telefon štev. 2549 Francija predložila nov načrt razorožitve Konferenca petih velesil v Londona je nepotrebna Pariz, ». oklobra. AA. Kakor piše >Malinc. francoski razorožitveni načrt, ki bo te dni objavljen, ni specifično francoski, temveč kombiniran načrt, ki ga je dozdaj odobrilo že 12, jutri pa utegne nanj pristati celo 14 ali 1R delegacij. To ni program francoske varnosti, nego sistem, ki mu je smoter ohranili mir v čim večjem krogu držav. Načrt ne bo podpisan samo v imenu Francije, nego bo s podpisom nanj pristala cela skupina držav, ki pa jim Francija noče s tem vezati rok. Ta posebnost je brez dvoma nekaj novega in tvori velik kontrast z dosedanjimi postopki. Berlin, 9. oklobra. AA. Čeprav si v Nemčiji dozdaj še nc morejo biti prav na jasnem o novem francoskem konstruktivnem načrtu glede razoro- žitve, je la načrt vseeno že zbudil živahno zanimanje, ponekod tudi nezaupanje in celo nemir. Vkljub temu >K81nische Zeitungc izjavlja, da bi z nemškega stališča mogel francoski načrt biti sprejemljiv temelj za sporazum. Če predloži Herriot res konstruktiven načrt, pa naj bo to na konferenci v Londonu, v Ženevi ali kjerkoli drugod, zaključuje >K61nische Zeitungr, bi to moglo pomenili pravcat preobrat in omogočiti Nemčiji povratek na razorožitveno konferenco. Seveda pa bi, ne pozabi list naglasiti, moral biti izpolnjen pogoj, dn se Nemčiji prizna enakopravnost. Vsak konstruktiven načrt bo v Nemčiji dobrodošel, če bo sestavljen v duhu Lozane, to je v duhu sodelovanja in popuščanja. Pogajanja med Francijo in Anglijo Pariz, 9. oktobra, tg. Angleški poslanik v Parizu Tj;rrell je napravil včeraj pri ministrskem predsedniku Herriotu dve dentarši zapored, obakrat zaradi nemške zahteve po vojaški enakopravnosti. Razen lega je oficielno obvestil francosko vlado o vsebini nemškega odgovora in kakor piše »Potit Parislen'. je pri tem naglašal, da daje ta relativno ugodni odgovor upanje, da je mogoče vztrajati pri načrta predkonference petih držav. Poslanik je naglašal, da ta konferenca seveda ne sme biti nobenn konkurenca za Ženevo, vendar bi bilo vsekakor želeti, če bi sc velesile mogle poprej sporazumeti. Kje in kdaj naj bo ta pred-konfercnca, je še popolnoma neodločeno. Pri drugi demarši sta v glavnem govorila o tem, ali bi mogel Herriot priti prihodnje dni na obisk k Macdonaldu v London. »Petit Pariš i en: nadaljuje: Nobena tajnost ni, da Macdonald zelo nujno želi razgovora s Herriotoni, da z njim primerja in izravna obe stališči o vprašanju vojaške enakopravnosti. Ni še sklenjeno, ali bo Herriot potoval v London, pričakovati pa je, da bo potoval tja sredi prihodnjega tedna. Pari«, 0. oktobra. AA. Na peti v Ženevo se je Henderson oglasil pri predsednikn vlade Herriotu Demonstracije proti mirovnim pogodbam Dunaj, 9. oktobra, tg. Na Heldenplatso w> priredile narodne organizacije vsakoletno zborovanje proti mirovnim pogodbam. Letošnje zborovanje je bilo popolnoma pod vplivom narodnih socialistov. Udeležilo se ga je 35.000 ljudi. Med dragimi je govoril tudi državni poslanec narod, socialist Koch. Sprejeta je bila resolucija, ki iireka zahvalo vsem Nemcem, kateri so zaradi diktata mirovnih pogodb podvrženi tujim vladam in se protivijo raznarodovanju. Obetajo jim pomoč nemškega naroda. Rcsolucija graja posebno obsodbo nekaterih nemških socialistov v Brnu. Protestirajo tudi proti zločinski zlorabi gospodarske premoči sovražnikov in izrekajo r.ciaupnico vsem onint, ki so glasovali sa lozansko pogodbo. Potem jc bil velik sprevod po Ringu, ki je za dve nri ustavil ves promet. S mer niče nove madjarske vlade Budimpešta, 9. okt. tg. Danes popoldne je priredila osrednja organizacija družabnih zvez, tako zvana Tesz, patriotično manifestacijo za ministrskega predsednika G8mbosa, katere se (e udeležilo 40.000 ljudi. Po pozdravnem govoru ie izjavil Gombčs, da mora vsa madjarska družba slediti migljajem svojih voditeljev, da bo on vse razlike med posameznimi razredi odpravil in da ne bo trpel, da bi vladalo na Madjarskem suženjEtvo in oligarhija. Govoril je nadalje o vstajenju Madjarske. Prvi pogoj za to pa je revizija mirovnih pogodb z mirnimi sredstvi. Brez revizije ne more biti na Madjarskem mirnega dela in brez nje tudi ne bo končala evropska gospodarska kriza. Budimpešta, 8. okt. tg. Zunanji minister Puky je sprejel časnikarje in jim izjavil, da ima madjarska vlada najboljšo voljo, pogajati se s tujimi državami za zboljšanje trgovinskih odnošajev in razširjenje trgovinskega prometa ter da |e pripravljena iti do skrajnih mej popustljivosti, kolikor to dovoljujejo narodni interesi. Nova vlada se bo držala dosedanje zunanje poliuke. V političnem fin gospodarskem pogledu so odnošaji z Italijo najtoplejši, vendar ni to nobena ovira, da se ne bi tudi z ostalimi državami gojili najboljši odno-šajL Francija kaže najintenzivnejše razumevanle za Madjarsko. Tudi odnošajl z Anglijo in Nemčijo so dobri. V razmerju s sosednimi državami 'e kaže tendenca za zboljšanje. Z zadovoljstvom |e končno Puky naglašal prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo in Romunijo v gotovih gospodarskih vprašanjih. » * * Dunaj, 8. oktobra, ž. Gospodarski ministrski odbor je na današnji seii slrienil, tla carinski uradi sc nadalje lahko dovolijo uvoz svinjske masti v sodih po 100 kg brez predhodnega dovoljenja iz vseh onih drža»<- imaio trgovinsko l>ogodibo z Avstrijo,. in konferiral z njim o več vprašanjih, ki pridejo na dnevni red prihodnjih sej predsedništva razorožitvene konferenco. Parit, 9. oktobra. AA. Med Londonom in Parizom se vrše živahni razgovori, kako bi se dala razorožitvena konferenca plodovito nadaljevati. V francoskih političnih krogih nočejo niti besedice ifdati o dveh razgovorih, ki sta jih včeraj imela predsednik vlade Herriot in britanski poslanik lord T.vrrell. Zagotavljajo samo, da stoji Herriot na istem stališču, kakor ga je orisal v ekspozeju o odgovoru na Macdonaldovo povabilo. Vprašanje vojaške enakopravnosti mora priti prav lako kakor vprašanje varnosti pred forum razorožitvene konference ob udeležbi vseh prizadetih držav. Če sc zdi Macdonaldu potrebno, da bi se poprej s Her-riotom pogovorila, je Herriot drage volje pripravljen iti v London. Ta obisk tri se izvršil, kakor sc domneva, sredi tega tedna. I/ondon, 9. oktobra. AA. Čeprav sc o sestanku med Ilerriotom in Macdonaldom še nič določnega ne ve, listi domnevajo, da je Mnedonald predlagal svojemu francoskemu tovarišu, naj bi prišel v Ixtndon že prihodnji torek, da skupno preštudirata nemški problem. Herriot o „strašnem a vprašanju Pariz, 9. okt. AA. Danes ie imel predsednik francoske vlade Herriot govor pri posvetitvi orjaške bidroclektrične centrale v Kempsu (v depart-manu Haut-Rhinl. Herriot je v uvodu naglasil, da je ta gospodarska pridobitev nov dokaz ljubezni, ki jo je Francija vedno čutila do Alzacijc. Vlada nc bo nikoli dopustila, je nato nadaljeval Herriot, da bi propaganda, ki ji izvor poznamo, v tej popolnoma francoski deželi zabila še tako neznaten klin v enotnost in nedeljivost republike. Francija ima vselej, kadar skuša izboljšati razmerje med narodi, kakor v Lozani in Stresi, pted očmi tudi interese Alzacije. Francija, |e poudaril Herriot, zahteva samo to, da more živeti v mira in se truditi v vzajemnem sodelovanja s svojimi sosedi, z Nemčijo prav tako kakor z drugimi narodi, za gospodarsko obnovo sveta. Govornik je nato prešel na strašni problem razorožitve« in izjavil: Francija bo predložila v Ženevi svoj konstruktivni načrt za organizacijo miru in postopno razorožitev. Toda poprej mora čuti ie nekatera mnenja in stvar tehtno premisliti. Mi zahtevamo samo tolikšen rok, da lahko stvar metodično in z dobro voljo izgradimo. Kdo bi mogel dvomiti o dobri volji vlade, ie Herriot zaključil svoj govor, vlade, ki neprestano dela za mir, odkar je prišla na to mesto? Mi hočemo sporazum, toda sporazum mora biti iskren in lojalen. MacDonald — žrtev konservativcev London, 9. oktobra. AA. Kampanja za varčevanje v proračunu, ki ji zakladni kancelnr očividno pripisuje veliik pomen, je kakor poročajo nekateri listi, vznemirila predsednika vlade MacDonalda, ki bi rad nokatere točke v varčevalnem načrtu i7premenil. Kakor poroča >Sunday Referee«, je MacDonald v izredno težkem položaju, tuko da ni izključeno, da bo prav kmalu moral izbirati med alternativo ali odneha nasproti svojim konservativnim tovarišem, ali po sc umakne. Krekova proslava v Ljubljani Ljubljana, 9. oktobra. Kljub Šibki agitaciji se je Ljubljana v dostojanstvenem številu spomnila proslave 15 letnice »mrti našega voditelja dr. J. E. Kreka. Velika uni-onska dvorana ie bila nocoj polna, kakor vedno, kadar hoče Ljunljana proslaviti enega slovenskih voditeljev. Pri nocojšnji proslavi pa je bila očitna udeležba mnogih vidnih katoliškili osebnosti, zlasti takih, ki veljajo za sodelavce pok. dr. Kreka. Z velikim navdušenjem in z aklamacijami je zbrano občinstvo pozdravilo prezv. knezoškofa dr. Rožmana in pa Krekovega sodelavca dr. A. Korošca. Med drugimi odličniki, ki so se proslave udeležili, omenjajmo še predsednika nekdanje ljubljanske oblasti dr. Natlačena, dalje prve predsednika vlade v Sloveniji dr. Brejca, rektorja slovenske univerze dr. Slaviča, več biviih poslancev nekdanje SLS, samih ožjih so-trudnikov dr. J. E. Kreka. Vsa slovesnost je bila strogo v duhu stavljenega pokojnika, ki ga ima nes narod tako zelo v spominu kot borca za narodne in socialne pravice slovenskega ljudstva. Proslava se je pričela z izvedbo Webrove uverture v »Oberona. Uverturo je oviral vojaški orkester pod vodstvom podpolkovnika W im m r a. Pod vodstvom pevovodje dr. Dolinarja ao pevci »Ljubljane« zapeli Krekovi pesmi »Eno samo tiho rožo« in pa "Kaj ti je mojca« v kompozicijah H. Sattaerja in E. Adamiča. G. Križtnan iz Trnovega pa ie deklamiral Krekovo »Bršljana ni...« Vojaški orkester je nato dovršeno odigral Belhovnovo, 2. stavek iz n. simfonije. Predsednik Prosvetne zveze, ki je proslavo organizirala, g. dr. Jakob Mohorič, je ime! nato vel lik govor, v katerem ie izčrpno obravnaval velikega Kreka kot ljudskega, prosvetnega, socialnega, organizatoričnega pa tudi versko-probuja- jočega in narodno budečega delavca. Velik je bil Krek kot katoličan, kot Slovenec in kot Jugoslovan, velik kot zadružnik, kot narodni gospodar, kot parlamentarec in kot narodni prenk. Čeprav je nam Slovencem lik dr. Krena še vedno pred očmi v vsej jasnosti in nam postaja tudi vedno bolj razumljiv, vendar je vsem prisotnim govor dr. Mohoriča la lik le še osvežil in ga še jasneje predstavil občinstvu. Govornik ie za svoja lepa izvajanja žel topel aplavz. Po govoru je »Ljubljana« ob spremstvu vojaškega orkestra zapela Vasilija Mirka »Narodno romanco«. Vojaški orkester pa je zaigral Parmin iftermezzo iz »Xenije«. Zborna deklamacija Krekove pesmi »Slovenec — Čehu« in pa izvajanje Griegove »Slavnostne koračnice« sta zaključili bogati spored. Občinstvo v Ljubljani, zvesto katoliški misli, se je razhajalo z osveženim spominom na veličino pokojnega naroJnega borca in delavca Janeza Ev. Kreka. V Belgradu Trgov, boj ined Nemčijo in Italijo Rim, 9. okt. AA. Italijansko-nemška pogajanja glede izvoza deviz in uvedbe kontigenta za uvoz italijanskega blaga, se zde, da ne bodo tako lahko obrodila sadove. Vse kaže, da Italija vztraja na stališču, ki ga je pred kakimi 10 dnevi njen zastopnik Aloisi obrazložil v Ženevi. Italija odklanja sistem kontigentov in ;e odločena, da na take odredbe podobno odgovori. Vsekako pa namerava postaviti proti omejitvam uvoza, odkoderkoli že Sridefo, piotekcijonisfičnc ukrepe, [esreča na motju Praga, 9. oklobra. tg. Na Češkoslovaškem je postala nujna potreba za znižanje plač državnih uradnikov. Na časopisni konferenci je izjavil ministrski predsednik Udržal, da za proračunsko ravnotežje poleg črtanja stvarnih izdatkov ni nobene druge možnosti, kakor da sc zmanjšajo plače. Gre samo za začasno žrtev. Plače se bodo znižalo žc s 1. novembrom. Razen tega bo vlada črtala vse božične nagrade. Domnevajo, »I« 1«> znižanje znašalo 8 do 15 od-MoikoT« Belgrad, 9. oktobra. 1. Tukajšnja Zveza slovenskih služkinj je priredila danes dopoldne proslavo v spomin 15 letnice Krekove smrti. Dekleta so se v lepem števil" udeležila te slovesnosti in pozorno sledile predavanju >Dr. Krek v luči evangelija«. Predavatelj g. Tomaž Ulaga je poudarjal, da jo Krek velik predvsem zaradi tega, ker je živel po osnovni Kristusovi zapovedi: Ljubi Boga in svojega bližnjega. Pozval je služkinje, naj v Krekovem auhu vztrajajo v borbi za svoje pravice in naj svoje sile posvete najvažnejšemu namenu: Domu in zavetišču služkinj v Belgradu. Nesreča na morju London, 9. okt. AA. Norveška ladja »Cha-rente« je trčila v bližini Dungenessa v angleški parnik »Africstar«. Angleški parnik ie zelo poškodovan in počasi plove proti Folkestonu ter kliče brezžično na pomoč. Norveška ladja pa ne more z mesta in ker so na njej vse luči ugasnile, tvori veliko nevarnost za plovbo po Rokavskem prelivu. Gandhi ostane v zaporu Simla, 9. okl. AA. Indijski podkralj Welling-ton je dobil mnogo brzojavk, v katerih ga prosijo, naj bi Gandhija izpustil. Sodijo, da bi bil podkralj pripravljen to storiti, toda le pod pogojem, da Gandhi opusti misel na civilno neposlušnost. Toda Gandhi je izjavil, da tvori la kampanja del njegove vere, in zato ni prav verjetno, da bi ga izpustili. Dunaj, 9. okt. AA. Predsednik republike ie včeraj otvoril v alberlinski galeriji razstavo azijskega slikarstva in grafičnih umetnosti. Norvežanka Sonja Hcnic, svetovna prvakinja v drsanju, ki ie nastopila včerai v berlinski Športni palači. Športni izvedenci so .napovedovali, da njena /ve/da ne bo še ugasnila. Iz porazov naj vzhtije nova moč! Danes poteče dvanajsto leto, odkar smo zgubili koroški plebiscit. Tisk nekaterih velikih narodov, posebno italijanskega, se nam ka| rad posmehuje, češ da smo kaj čuden narod, ki praznuje obletnice narodnih porazov, mesto da bi te zakrival. Vidov dan, plebiscit, Rapallo... Ml pa mislimo, da jc tako prav. Imamo tudi mi svetle dneve v zgodovini in pogosto gremo mimo teh obletnic, nc da bi sc nanje posebej spomnili. Bolje je, da marsikatero od teh prezremo, kakor da bi slavili bitke in zmage, ki obstojijo samo na papirju. (Glej Vittorio Veneto!) Piav je, da postanemo pri porazih, posebno pri tistih, ki smo. jih sami zakrivili, kakor |e nujno potrebno, da premišljuje grelnik o svojih grehih, ako naj se v resnici poboljia. Spoznajmo svoje napake, da jih ne bomo v bodoče v narodnoobrnmbnih bojih ponavljali in da bi nam to spoznanje prineslo novih odpornih sil. Danes nc zahteva Koroška od nas človeških žrtev kakor v tistih letih pred plebiscitom. Naii Korošci nas samo prosijo, da nc pozabimo nanje, da ne pretrgamo stikov z njimi, da storimo zan|« vse, da jim življenje pod tujim gospodstvonf olajšamo. Potrebno je predvsem, da zainteresiramo zunanji svet za to vprašanje. Nelogično je bilo naše računanje v preteklosti. Slovenci smo pričakovali, da nam bo svet priznal pravice, ki nam gredo po naravnem pravu in kot kulturnemu naroda, storili smo pa prav malo za to, da bi svet zvedel za nas in za naše želje. Postaviti Avstrijo na zatožno klop pred svetom ne bo težko. Nemci namreč dozda) silno spretno operirajo v svetu z manjšinski!?: vprnšanjem. Ves svoj tiskovni aparat, svofe mogočne informacijske agencije in ie lepo vrsto svojih učenjakov so postavili v to službo. Mi smo predolgo zanemarjali ta problem. Zakaj bi danes ne zaobrnili orožja, toliko bolj, ko smo nemškemu živi ju pri nas dali vse pravice? Skrajni čas jc žc, da zberemo podatke o krivicah, ki so se godile in se godijo koroškim Slovencem. Samo naša nemarnost fe kriva, da n. pr. Nemci v Nemčiji ne vedo, da koroško vpraianfe sploh obstoji! Nikakor ne moremo dvomiti, da Sirie plasti nemškega naroda ne odobravajo početja cclovških šovinistov in da bi se proti njemu uprle, ako bi bile o njem točno informirane. Naloga našega tiska mora biti, da vedno in vedno opominja na to rano naše domače ljudstvo in taji svet. Nič ne dc, ako nas bodo radi tega avstrijski listi nazivali hujskače; ta očitek na račun »Ponedeljskega Slovenca lahko vsak dan berei v avstrijskih listih. Nekaj dobrih sadov je naie delo že obrodilo. Večno zabavljanje avstrijskega tiska proti nam je pač znak, da se je Avstrija vendar pričela vsaj vznemirjati radi koroškega vpraia-nja. Na Dunaju naj vedo, da ne bomo odnehali, a naj tudi nc pozabijo, da je usoda nemikega živi ja v naši državi prav za prav v njihovih rokah. Klub koroških Slovencev v Ljubljani s svojimi pododbori v Mariboru, Celju, na Jesenicah in v Prcvaljah vabi svoje člane in prijatelje na svoje prireditve v Celju: 15. oktobra 1912 ob 8 zvečer »Koroški večer« v dvorani hotela Evropa v Celju, Sodelovali bodo celjski pevci in pevski zbor Kluba kor. Slovencev. 16. oktobra 19*52 ob 8 sv. maša in pridiga v proštijski cerkvi v Celju. Mašo bo bral pro«:. rojak lačen jiovra-tek i/. Celja do domače postaje. Zalo opozarjamo udeležence, da voznih kart ne oddajo. Izkaznice o udeležbi se bodo izdajale v dvorani, kjer sc bo vršila skupščina. Opozarjamo na nocojšnjo predstavo v ljubljanski drami. Vprizori se Pagnolova drama MARIJ za red D. — Opera ostane dane«, v ponedeljek, zaprt«. Naša srednja šola in naši starši Zanimiva ahupščina društva Sola in dom Ilirija s Mi Kljub neugodnemu vremenu ae je zbralo na včerajšnji prvenstveni tekmi med Ilirijo in ISSK ; Mariborom par sto ljudi, ki so prisostvovali precej živahni nogometni tekmi. To pot sta si stala nasproti najresnejša konkurenta za naslov prvaka. Tudi gledalci so prišli več ali manj na svoj račun, vsaj pri takih prvenstvenih tekmah običajno ni videti lepega kombinacijskega nogometa. Igra je bila precej živahna, kajti tempo cta diktirali menjaje obe enajslorici. Vsekakor pu je bila na višini, kakršne v jesenskem tekmovanju še nismo videli; le žal, da tega ne moremo trditi o gotovih igralcih na eni in drugi strani, ki so se posluževali laulov, Maribor pač nekoliko bolj kot domači. Ob 15.30 se predstavita sodniku g. Ochsu moštvi v sledečih postavah: S. K, Ilirija: Kervina-Jančič, Bcrglez-Unter-rciter, Varčič, Belak-Dertič, Lašič, Svetic, Luce iu Pfeifer. ISSK Maribor: Koran-Savo, Bertoncelj I-Ko- kot, Kirbiš, Kukanja-Žolna, Duško, Bertoncelj II, Pliberšek, Zemljič. V začetku je bil tempo izredno živahen, žoga je hilro romala od moža do moža, zdaj na tej. zdaj na oni polovici igrišča. Vendar imajo domači več od igre, kajti Maribor se ne more takoj znajti, .ato ima njegov vratar več posla kakor nasprotni. Ilirija precej pritiska, vendar ne doseže nikakega uspeha, ker strelja ir. prevelike razdalje ali pa I konča njen strel v gotovi prečki. Maribor ne izrabi lepih šans, ki se mu nudijo pred golom in tudi iz gnječe, ki nastane pred ilirjnnskim svetiščem, si ni znal pomagati. V 27. minuti diktira sodnik llmotrovko proti Mariboru, katero spremeni Lašič v prvi gol za Ilirijo. V 30. minuti izenači Pepček, stanje 1:1. Sodnik prezre roko v hazenskem prostoru Ilirije ter s tem oškoduje Maribor za precej siguren drugi gol. Proli koncu prvega polčasa je Ilirija nekoliko popustila in njen vratar ima vsled tega precaj posla. Mariborsko levo krilo pa kljub temu zaatrelja par lepih žog. Prosli streli proti Iliriji uli Mariboru pa radi nc ravno preveč nežnega faulanja ostanejo neizrabljeni. Tempo je bil tudi v drugem polčasu osler in na nobeni strani ni bilo opaziti kake popuallji-vosti. Ilirija neprestano obiega mariborsko svetišče, Irko, da so bili mariborski halfi v stalni de-fenzivi. Le neodločnosti ilirjanskega napada pred golom se imajo zahvaliti, da ni rezultat še drugačen. V 9. minuti strelja Maribor 11 metrovko, diktirano vsled ilirjanske roke v hazenskem prostoru ter pride s tem v vodstvo. Par obojestranskih obleganj se je pa razbilo ob tem ali onem obrambnem zidu. Mariborsko levo krilo je ponovno zaigralo par lepih šans in njegov drug na desni strani istotako, ker se ni pravilno placiral. V 23. minuti izenači Luce s krasnim strelom, ki ga mariborski vratar ni mogel ubraniti. Kmalu nato strelja Maribor ponovno v gol, a sodnik gole ne prizna, temveč diktira za ifirjansko roko 11 metrovko, ki pa jo Bertoncelj zastrelja. Proti koncu igre roka v hazenskem prostoru Maribora. To 11 metrovko pa je spremenil Lah v siguren gol in s tem postavil končno stanje 3:2 za Ilirijo. Obojestranski fauli proti koncu igre so povzročili izključitev mariborskega Žolne. — Še nekaj neizrabljenih šans na obeh straneh, zlasti na desnem krilu Maribora in — Ilirija je imela 2 točki na varnem. V splošnem je bila igra zadovoljiva, če iz- rtbor 3:2 vzamemo faule in pa 11 metrovke, mesto katerih bi nam bili mnogo ljubši regularni goli. Ilirija je Cisto pravilno zmagala; vendar bi neodločen rezultat še najbolj odgovarjal poteku igre. Glede moitev pa tole: Mariborska enajstorica igra hitro in lepo podaja; Koren v golu je rešil par nevarnih strelov, le njegovo ulisjanj« iz gola bi lahko postalo uiode-polno. Ožja obramba je dobro držala ilirjanski nap^d, dasiravno ni bilo brez »mimomahanja«. Krilska vrsta je bila preveč v defenzivi in zato napad ni imel prave opore ter je moral prevečkrat hoditi nazaj po žogo. Napadalni kvintet bi bil prav dober, ako bi bili krili enakovredni notranjemu triju. V faulanju so pa tudi mostri — sicer ne prav vsi — auipak pekazaii so nam, da tudi v Mariboru ne morejo ekaistirati brez teh izrodkov. Ilirija se jc r.e lo popravila in prihaja zopet v svojo staro formo. Kervina v golu ne more š« popolnoma nadomestiti svojega prednika, a 6e mu vidi, da ima dobro voljo. Jančič in Berglez sla tvorila zid, preko katerega se je le težko prerinil mariborski napad. Ilalf-linija je pa nadkriljevala mariborsko, Ler so bili vsi trije enako uspešni v ofenzivi in defenzivi. Posebno se je videla njihova pomoč v napadu, ki je bil zadovoljivejši od nasprotnega. Krili sta nasprotniku največkrat ušli. Kar so faulanja tičo, pa niso dosti zao3tajali za Mariborčani. Nekako tekmovali ao ž njimi in Maribor je v tem pogledu imel lahno premoč. Čudno, da ne gre brez medsebojnega obračunavanja. Naj-sibo na tej ali oni tekmi, skoro povsod vidimo tako surove nastope. Sodniki bodo morali najener-gičneje izključevati posamezno igralce, nc glede na osebo, kiub in nadrejene instance. Drugače ne bo šlo. Sodil je g. Ochs iz Celja, ki ni zadovoljil. Oškodoval je (igralsko seveda) obe stranki, je bil preveč dostopen vplivom in dopustil celo prerekanje. Napravil je tudi več pogrešk v offsidih in prezrl več rok v škodo obeh. Publike je bilo nekoliko več kot na pretekli prvenstveni tekmi, vendar šc doGti manjka do onegu števila, ki fino ga svoječasno videli ua tovrstnih nogometnih tekmah. SK Ilirija (Jun) : ISoK Maribor (jun.) 7(3 (6:3). V predtekmi sta igrali juniorski moštvi Ilirije in Maribora. Zmagala je Ilirija, ki je bila precej boljša od nasprotnika. Pri tej tekmi se je igralo fair. V drugem polčasu je trajala igra samo 25 minut. Sodil je g. Vidic, ki je prezrl nekaj rok in offsidov v škodo obeh. Pri glavni tekmi se je igra za 2 minuti prekinila v počastitev pokojnega člana Ilirije g. Kneže-viča. Publika se je odkrila in z 2 minutnim molkom počastila prerano umrlega športnika. JADRAN : GRAFIKA 4:2 (2i2). Dopoldne se je odigrala na igrišču ASK Pri« morja prvenstvena tekma med SK Jadranom in SK Grafiko, ki je končala 4:2, polčas 2:2. Sodil je g. Cimpermau. 2SK HERMES : SK KOROTAN. Popoldne pa se je vršila na igrišču 2SK Hermesa v Šiški prvenstvene tekma med 2SK Her-mesom in SK Korotanom, ki je končna z re*»l(jfn tatom 9:0, polčas 6:0. Hermes je bil stalno v pR%lyr> moči, kot se vidi tudi na rezultatu. — Sodil je g. Mahkovec. Ljubljana, 9. oktobra. Nekaj časa je žc od tega, odkar so vsi trije einitelji pri vzgoji mladine izgubili zveze med seboj, to so vzgojitelji, starši in mladina sama. Idila se nam zdi, ko beremo o lesnih stikih med stariSI, vzgojitelji in mladino v prejšnjih časih. Danes jc ta zveza docela pretrgana. Kapital prisrčnosti je skoraj zapravljen in danes vidimo, kako se vsi, ki jih je še resnična skrb za vzgojo mladine, ponovno združujejo, da st- ta nujna zveza upostavi. Današnji občni zbor društva »šola in dom« je združeval v enotnih zahtevali stariše, preizkušene šolnike in pa tudi mladino. Mladimi na tem občnem zboru sicer ni bila udeležena, vendar pn bo gotovo pritrjevala mnogim zahtevam, ki so bile tu izrečene. Vtis vsega, kar so šolniki in kar so slariši povedali, je, dn je sodobna vzgoja mladine mnogo in preveč birokrati č na. Občni zbor društva Sola in dom« se je pričel oh 10. Prostorno dvorana Delavske zbornice je bila polna do zadnjega kotička. Sami stn-riši in sami taki, ki jim je na srcu vzgoja mladine. Resnicoljuben gledalec je moral iz tega zborovanja pravilno sklepati, da vsa javnost sini-patizira s prizadevanjem prirediteljev, zakaj med-klicev in pritrjevanj je bilo dovolj. Občni zbor je otvoril predsednik prof. dr. Pir jevec. Pozdravili je zastopnika banske uprave g. inšpektorja dr. Kotnika, zastopnika Slovenske šolske matice. UJU in profesorskega združenja. • Tajnik prof. Čopič je izvajal v svojem poročilu, da je društvo v majhnem času svojega obstoja napravilo že mnogo. Od velikega shoda 27. decembra v Ljubljani in od svojega ustanovnega občnega zbora je priredilo šest uspelih sestankov na tleželi. Glasovanji glede popoldanskega pouka in glede stanovanj dijakov stu izpadli nadvse po-voljno v pravem smislu, saj se je ogromna večina starišev odločila za nedeljen pouk in za to, naj dijak stanuje lam, kjer je doma. ludi če izven mesla šole. Društvo je tudi že interveniralo, naj bodo dijaki, ki se vozijo od daleč v mesto, pri-deljeni samo onim parnlelkam, ki imajo dopoldne pouk. Po blagajniškem poročilu ravnatelja dr. O orlov ič a je poročal v imenu nadzorstvenega odbora nadzornik Š k u 1 j. Razrešnica odboru je bila podana soglasno. Zanimiv rolerat dr. Lončarja Obširen in idejno utemeljen referat je imel direktor dr. Lončar. Misel, iz katere je izvajal svoje trditve je biln Mnsarvkova: »Ni svobode brez šole, ni šole brez demokracije in ni svobode brez demokracije in brez šole. Predavatelj, ki je sam zgodovinar, je razložil vse težave, ki jih je imelo slovensko srednjo šolstvo preti vojno in jih primerjal s povojnim. Le z omiko je j>ot do svobode, sole ne smejo biti priprava /.'olj za državno službo. temveč morajo bili sredstvo za splošno izobrazbo. Bavll se je dalje z raznimi aktualnimi vprašanji, kakor z redukcijo III. državne gimnazije, ki je biln nesrečna. Učne moči so po vseli redukcijah in premestitvah sedaj lako obremenjene. da se je pouk skrčil na minimalno mero. (tovornik je obravnaval mnoge nepravilnosti na sedanjih srednjih šolah, kakor vprašanje šolskih knji?. monopol zvezkov, pobiranje prispevkov meti učenci, ki je sicer prepovedano, pa se le vrši, dalje nesmetreno razdelitev počitnic In pričetek šolskega lela. Iz vsega njegovega poročila je bilo kljub stvarnemu tonu razvidno nepovoljno stanie, v katerem se srednje šole v Sloveniji nahajajo zaradi prevelikega duhu birokratizina, ki dela preveč sam, ne dn bi vprašal slariše in se oziral na potrebe življenja. Razvila se je nato diskusija o poročilih. Na govor nekega govornika, ki je dokazoval, dn sla si slovenski katekizem v šesti šoli in pa srbo-hrvalski učbenik za sedmo šolo v idejnem nasprotju glede mnogih načelnih vprašanj, n. pr. ustvarjenja človeka, ki ga eden izvaja iz Boga, drugi iz živalstva, je ga. Grafenauerjeva postavila tezo: o vprašanju, v katerem svetovnem nazoru sinejo iu morejo biti otroci vzgojeni, morejo določati lo slariši.« G. dr. Lončnr je apeliral na toleranco, s katero se dajo taka vprašanja rešiti, drušivo ima po njegovem mnenju možnost nastopati le v tem smislu. V debati se je čula od neke gospe jako umestno in živahno odobravana misel, da naj se v šoli uveljavi brezpogojno princip: . '' ',' . . j . . j .'/ i » Temeljite misli g. Westra Temeljit obračun z nepovoljninii pojavi v srednjem šolstvu je imel inšpektor v pok. gospod \V e s t e r. Povedat je, da je pred leti napisal brošuro »Naša srednja šola v krizi«. Sedaj pa mora priznati, da je to vprašanje poslalo že neaktualno, kajti naša srednja šola je krizo že prekoračila in se nahaja tako rekoč že v Stadiju liiperkrize. Razni debaterji so se mnogo pritoževali tudi čez način pouka srbohrvatskega jezika, ker se ne poučuje komparativno s slovenskim jezikom, tem-ve» kot povsem tuj jezik, kar je čisto proli znanstvenemu stališču slovanskega jezikoslovja. Slovenščino poučujejo nekateri šolniki premalo skrbno kot naravno podlago vsemu pouku in jo potiskajo preveč na periferijo. Knjige se no srednjih šolnh menjavajo brez načrta, brez potrebe se izdajajo vedno nove. Niti na dveh sorodnih šolah niso knjige ene in iste. še drugi predlogi so bili, n. pr. zaradi šolnine. Vlada se opozarja in naprosi, da naj se ne zahteva od mladine pod 14 leti šolnina, ko je učna dolžnost do 14 let. šolnina naj bi se plačevala v obrokih, da jo bedo revnejši zmogli. V načelu pa je drušivo proti vsaki šolnini, ker tudi ustava določa, da bodi pouk brezplačen. Mnogo debato je bilo tudi zaradi ; zavrfinega« izpita. Slovenski študent Je za eno nalogo pri tem izpitu bolj obremenjen, kakor njegovi tovariši iz savske ali vnrdnrske banovine, ker mora delati nalogo poleg slovenščine še iz srbohrvaščine, čeprav sedaj slovenščina in srbohrvaščina nn srednjih šolah nista več separatna medmeta, temveč združena v eno in isto. Sledile so spremembe društvenih pravil. Delokrog društva se omeji na ljubljanski šolski okoliš, ker je pričakovati, da »e bodo podobna dru-šlva ustanovila tudi v drugih večjih krajih Slo-venlje. Brzojavno pozdravko sorodnega društva je prejelo ljubljansko društvo iz Kranju. Po daljši debati o sestavi odbora je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Lončar, podpredsednica ga. dr. Zalokurjeva, tajnik prof. Čopič, blagajnik ravnatelj bolnišnice dr. Gcrlovič; v odboru pa so gg.: Tavčar, Arrigler, Dolenc in gospe Arhar, Potokar, Lajovičeva in Švajgerjeva. Novi predsednik dr. Lončar je še izrekel zahvalo dosedanjemu predsedniku dr. Pirjevcu in pri tem izrekel željo, dn bo društvo ludi v nadalje vodilo akcijo za čim prnvilnejšo in uspešnejšo vzgojo naše mladine. Pripomniti moramo, tla je zborovanje kljub temu, tla je trajalo dobre tri ure, bilo zelo disciplinirano ter da je na izvrsten način manifestiralo svoje cilje in pa razpoloženje vzgojiteljev ter starišev naše mladine. Celje Akcijski odbor za zaposlitev brezposelnih in pomoč siromašnih v mestu Celju poziva one brezposelne, ki so pristojni \ mesto Cel je in one, ki bivajo že najmanj 2 leti na območju mestne občine, tla se zgluise v ponedeljek, 10. in v torek, II. t. m. od 9 do 12 uri- dopoldne v klubov i sobi nu mestnem nučelstvn. Danes zvečer ob 8 društveni sestanek članov Katoliškega prosvetnega društva v fantovski sobi v Dobil. Za člane obvezno. Kongres Jugoslovanske pevske zveze Belgrad, 9. okt. 1. Danes dopoldne je bil v dvorani tukajšnjega Glasbenega društva StankoviČ izredni kongres Jugoslovanske pevske zveze, ki mu jc predsedoval vseučiliški profesor dr. Novak. Na kongresu je bilo prečitano pismo maršala dvora g. generala Dimitrijeviča, v katerem obveiča Jugoslovansko pevsko zvezo, da je kralj sprejel pokroviteljstvo nad vseslovanskiin pevskim zlc-tom, ki bo v Belgradu na Vidov dan leta 1935. Potem so bila prečitana in sprejeta poročila posameznih odbornikov. Do precejšnje razprave je prišlo pri vprašanju, kje naj bo sedež Jugoslovanske pevske zveze. Prav radi tega vprašanja je prišlo do nesoglasja v Zvezi na zadnjem kongresu v Ljubljani. Zato je dal predsednik na glasovanje dva tozadevna predloga, in sicer prvi: sedež Zveze naj bo stalno v Belgradu in drugi, naj se menja vsako tretje leto. Kongres je sprejel z vzklikom prvi predlog. Ker stari odbor ni hotel sprejeti ponovne izvolitve, je bil določen novi odbor. Za predsednika Jugoslovanske pevske zveze je bil soglasno izvoljen g. Joca Daloševič iz Sombora, za podpredsednika Milan Bcgdanovič iz Belgrada, dr. Jurij Ko-renič iz Zagreba in dr. Anton Švigelj iz Ljubljane, za tajnika g. Mihajlo Vikdragovič, za blagajnika Aca Ivanovič, za knjižničarja Aleksander Šekulič. V cdbor so bili izvoljeni še sledeči gospodje: Vinko Žganjec, dr. Fran Rapotec, profesor Konstantin Teodorovič. Za zasluge, ki si jih je stekel za Jug. pevsko zvezo njen dosedanji predsednik dr. Novak, ga je kongres izbral za dosmrtnega častnega predsednika Jugoslov. pevske zveze, za dosmrtnega člana pa gg. Dušana Putnika, dr. Antona Švigelja in Kosta Manojloviča. Prihodnji kongres Jugoslovanske pevske zveze bo v Subotici. Lahkoatletshe tekme v Mariboru V petek, soboto in danes so bile v Mariboru lahkontletske prvenstvene tekme. O rezultatih v petek smo poročali že včeraj v »Slovencu«. Včeraj, v soboto so se dosegli sledeči rezultati: Met krogle: 1. Čelhar (Železničar) 10.91. 2. Rak 1. (Ž.) 10.88. Vidic (Maraton) 10.57. Tek na 200 metrov: I. Miihleisen (Rapid) .!(>.(). 2. Jeglič I. (R.) 26.8. 3. Koinparu (Maribor) O- Tek 1300 m: I. Hofler 4,38.6, 2. Podpcčan (Ž.) 4.46.8. 3. Stiglit/. (R.) 4.49. Skok s palico: I. Stnerdelj 2.90. 2. Ileller lit.) 2.70. 3. Zupan (Ž.) 2.70. Met diska: 1. Čelhar (Ž.) 36.67. 2. Raik I. (Ž.) 34.67, 3. Flnck (R.) 33.57. Troskok: 1. Perin (M.) 11.32, 2. Smerdelj (Mn) 11.27. 3. Jeglič (R.) 11.01. Dunos v nedeljo pa so bile tekme v naslednjih disciplinah: Tek 100 m: I. Monderer (R.) 12.5 2, Mešalce (R.) 12.3, 3. Vidic (Mn) 12.4. Tek 10.(100 m: I. Štrucelj (Mn) 37.23, 2. Straub (?..) 37.57.3. 3. I letiš (M.) 37.59. Potem je tekel Sekolec (Mn) v eni uri 14 tisoč 678 ni. Skok v višino: 1. Mlekuš (Mr) 1.65, 2. Jeglič II (K.) t. 65, 3. Arko (Ž.) 1. 60. Met kladiva: I. Rak l (Ž.) 30.77, 2. Vidic (Mn) 27.68. 3. Smerdelj (Mn) 26.31. Met kopja: t. Flack (R). 46.41, 2. Ogrizek (R.) 40.92, 3. Lozej (Ž.) 40. Skok v daljuvo: 1. Perin (Mr) 5.99, 2. Smerdelj (Mn) 5.97, 33. Ogrizek (R.) 5.60. Tek 40(1 in: I. Iloffer (R.) 57, 2. Uratnik (Mn) 5S.6, 3. Miihleisen. Štafeta 4 krat 100: I. Rapid (Monderer, Jeglič I, Miihleisen, Mesarcc) 49.3, 2. Maraton (Uratnik, Kampiš, Borce, Vidic) 51, 3. Železničar. Naša zmaga v Atenah Atene, 9. oktobra, AA. Atenska agencija poročn: Pri današnjih teniških tekmah je Jugoslavija zmagala nud Turčijo 3:0. V singlu je Schiiffer zmagal nad Kliadom 6:3. 7:3. 6:3. kukiiljevie je porazil Širina 6:1, 6:2, 7:5. v tlublu pu sta Schiiffer in Kukuljevie premagala stl in in Cedatu 6 ; 0. 6 : 4. 5 : 7. 6 ; 2, Železničar: Rapid 2 : i Maribor, 9. oktobru. V tekmovanju za nogometno prvenstvo NLP sta se danes srečala na igrišču Maribora SK Železničar in SK Rapid. Tekmi je prisostvovalo okoli 400 gledalcev. Da je bilo tako malo občinstva je vzrok ta, da sta se oba nasprotniku v kratkem razdobju danes srečala že tretjič. Značilno je, da so vse tri tekme končale z rezultatom 2 : 1 za Železničarju. Na današnji tekmi sta nastopila nasprotnika v sledečih postavah: Železničar: Pišof, Wagner, Bačnik. Glavič, Frangeš I, Frangeš 11. Pezdiček, lOverl. Colinnr, Pavlin. Ronjak. — Itapid: Human, Barlovič, I' lak, Golinnr, Briikel. VVeiferI, Venko. Ileller, Prinčič, Pišof, Vidovič. Kljub temu. dn je imela današnja tekma prvenstven značaj, so vendar obojestransko igrali precej fair, kar je tudi blagohotno vplivalo na publiko, ki je bila danes zelo mirna, tako tla ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. Železničar je zmago zaslužil tembolj, ker je igral skoraj vso tekmo z desetimi močmi, in sicer radi tega. ker je že v drugi minuti prvega polčasa moral zapustiti Frangeš II radi blesure igrišče. V celoti Železničarji niso ugajali. Igrali so mnogo preveč v zraku. Dodajanje je bilo netočno, tako. dn je marsikateri pas ostal neizrabljen. Najboljši del moštva je bila še ožja obramba, krilci tokrat niso odgovarjali. V napadu sta bila dobra edinole Pezdicek in Pavlin. Rapid« se pozna, da je bil pred kratkim drugorazreden klub. To je dokazal tudi v današnji tekmi. Razen ožje obrambe pri najboljši volji ni mogoče pohvaliti nobenega igralca. Napadalna vrsta je nemogoča, ker ne zna niti kombinirati, niti streljati, od drugih tehničnih spretnosti ni ne duhu ne sluhu. Moštvu manjka predvsem treninga. Goli so jvadli v 30 minuti prvega polčasa po Prinčiču, v drugem po Golinarju v 48 minuti. Rapid je zaslrelil 2 11 metrovki, eno v prvem, drugo v drugem polčasu. Sodil je g. škafar, ki ni mogel iiovseni zadovoljiti. V predtekmi stu sc srečali rezervi Železničarja in Rapida. Tekmo je odločil Rapid v razmerju 5:4 (4:0) v svojo korist. Med Staliio in Češkoslovaško Praga, 9. oktobra, ž. Tukaj mnogo ngitirajet da bi se preprečila tekma Italija : češkoslovaška, ki bi se morala igrati 28. oktobra v Pragi. Nacionalisti so posebno aktivni v propagandi proti Italiji. Njihov glavni razlog je, da je italijanska Zveza še ni dala Češkoslovaški Zvezi zadoščenja zaradi dogodkov v Torinu. Dcfiniti-ven sklep bo sprejela češku Zveza jutri. Skoraj ves praški tisk se zavzema za to, du nc bi prišlo do tekme 28. oktobru ravno z Italijo, na da.u osvobojenja. Praga, 9, okt. ž. Za današnjo reprezentančno tekmo med Češkoslovaško in Jugoslavijo je vladalo veliko zanimanje. Na igrišču se je zbralo 20.000 gledalcev. Tekma se je končala z 2:1 v korist Češkoslovaške. Atene, 9. oktobra, ž. Včeraj je pričel tukai turnir balkanskih držav. Na včerajšnjem tekmovanju so bili doseženi v tenisu sledeči rezultati: Grčija : Bolgarija 3 : 0. Grčija : Romunija 2:1, Jugoslavi ja : Turčija 2 : 0. Otvoritev prve ladje- delnice Split, 9. oktobra. 1. V prisotnosti kraljevega zastopnika generala Arandjeloviča, prometnega ministra Radivojeviča, zastopnika francoskega poslanika na našem dvoru fregatnega kapitana Car-linija in ostalih povabljenih gostov je bila danes dopoldne slovesno blagoslovljena prva ladjedelnica v naši državi, ki je ob tej priliki dobila ime »Split«. Vsa proslava ni bila toliko reklama za novo panogo naše industrije, kakor nacionalna manifestacija v znamenju nove dobe v našem pomorskem življenju. Ob tej priliki je izročil kraljev odposlanec, visoko odlikovanje g. Petitjeanu, ki si je pridobil največje zasluge za zgradnjo prve naše ladjedelnice. Zagreb, 9. okt. ž. Danes popoldne ie bila na igrišču Concordije revanžna tekma za nogometno prvenstvo Jugoslavije med Viktorijo in Concordijo, ki je končala 7:3 (2:1) za Concordijo. Belgratl, 9. oktobra. 1. Nogometna tekma med BSK in III. KBruletom je končala 4:0 za domače moštvo. Igra je bila obojestransko zelo fair. Madžarsko moštvo iz Budimpešte ni pokazulo onega, kar smo od njega pričakovali. Lansko leto je igralo moštvo mnogo bolje. Včeraj je igralo moštvo III. Ktirulet tudi s tukajšnjo Jugoslavijo in je tudi to tekmo Izgubilo z 2 :1. Cuiih, 9. okt. ž. Kongres FIFA je sklenil prirediti v letu 1934 tekmovanje za svetovno nogometno prvenstvo. Prvenstvo bodo igrali v Italiji. Nastopilo bo 16 reprezentanc v 3 mestih: v Trstu, Napolju, Padovi, Torinu, Genovi, Milanu in Fi-renci, Tekmovanje bo trajalo samo 8 dni. V nedeljo bodo igrali prve tekme, v četrtek semifinal-ne in v nedeljo finalno. Slit, 9. oktobra, ž. V prisotnosti okoli 1000 ! gledalcev je bila danes pnjuteljska tekma med i Haškom in Hajdukom, ki ic končala 2:2(1:1). I ii Lama, ki so ga v Tibetu častili kot učlo-inega Budho, si je moral nedavno z begom svoie dežele rešiti živlienie ored uoornikL Imena slovanskih svetnikov prepovedana »Popolo di Trieste« od 5. oktobra )e priobčil strupen članek proti tistim staršem, ki bi se drznili dati svojemu otroku ime, ki bi količkaj dišalo po slovenski obliki ali po slovanskem svetniku, Komunisti so včasih dajali svojim otrokom imena, kakor Spartak, Svoboda, Nobiling itd. »Prav tako je slovanski izmcček(l), ki ga jo Avstrija pošiljala v Trst, Imel navado, dajati iz političnih razlogov imena, ki so bila v zvezi s panslavistično propagando, kakor n. pr. Zorka, Mirko, Slava, Vladimir, Ciril, Metod. Katoliška cerkev je takrat zapustila pot evangelija in postala služabnica avstrijskega tiranstva(l). List zahteva, da morajo takšna imena takoj izginiti, Nekateri slovenski starši dajo krstiti otroka v Ljubljani in se potem vrnejo v Italijo, toda ti naj ne pozabijo, da bo prizivno sodišče naložilo otrokom pristna latinska imena. Kajti fašizem ne more trpeti teh dokazov fanatizma staršev, ki jih zastruplja politika. Kakor znano, občinski načelniki na Primorskem zavračajo vpis v občinski register otrok z imenom slovanskega svetnika. Ne gre samo za slovanske označbe morebiti latinskih in drugih imen, temveč prepovedano je nadevati olrokom imena slovanskih svetnikov, kakor sv. Stanislav, Ciril in Metod itd., čeprav katoliška cerkev priznava te svetnike za svoje. Šolski voditelji imajo nalog, da napravijo seznam vseh otrok, ki nosijo imena slovanskih svetnikov in da jih potem predložijo prizivnemu sodišču v Trstu. To uvede potem postopanje proti zločinskemu otroku ter mu potem naloži novo ime. Ne samo, da fašizem nc trpi slovenskih priimkov, tudi krstna imena so mu na potu. Starše to postopanje silno boli, ker nosi otrok nenadoma po dve imeni, in sicer eno v šoli in v vseh javnih listinah, drugo pa doma. Otrok sam je ves zmešan. Nič čudnega, da radi takšnega postopanja oblastev trpi v otrokovi predstavi tudi zakrament sv. krsta: saj otrok tega ne more ločiti i od imena. Preprosto ljudstvo se povprašuje: ali I niso slovanski svetniki katoliški, ako njihovih j imen ne dopušča fašistična država, ki jc vendar ' sklenila z Vatikanom konkordat. Mariborska nedelja Zaključek prosvetnega Slomškovega ledna, — Frančiškov« nedelja v Umivanju. — izleti in prireditve. — Kacija v tolmunih mariborskega nočnega življenja. so slavili Kadvanjčant svojega pa t r on a sv. Frančiška. Slovesno sv. opravilo je imel magdalentki kaplan g. Pribožič, peli pa so rndvHiijski pevci. 2egnaujo jo privabilo k dopoldanskemu sv. opravilu v Radvunje številne sosede iz Nove vasi, l>-ker, Rnzvanju iu tudi iz Maribora, se več pa jih je bilo seveda popoldne pri nadaljevanju iegunnja Rop slovenskega dekleta v fantaziji lašistične&a tiska Pred goriškim sodiščem se je vršila pretekli teden zanimiva razprava. Goriško sodišče je obdolžilo g. Josipa Lavrenčiča iz Postojne, bivšega poslanca v rimskem parlamentu, zdaj bivajočega v Ljubljani, da je dal nalog Karolini Bolko iz Ljubljane, da ugrabi 11-latno Ljerko Lavrenčič, njegovo vnukinjo, to je hčerko rajnkega dr. Lavrenčiča, advokata v Ljubljani in Ane Lavrenčič roj. Žnideršič. Hčerka je bivala pri materi v Gorici. Gospa Bolko (vdova De Varda) je 28. avgusta 1930 zvabila Ljerko iz Gorice v Trst, češ, da ji bo kupila darila, in jo nato odpeljala v Ljubljano. Ljerka jc stopila v šolo k uršulinkam v Škofjiloki. Sodišče v Ljubljani je na predlog varuha dr, Grab-lovica to postopanje odobrilo, češ, da je bil pokojni dr. Lavrenčič jugoslovanski državljan. Njegova žena Ana pa se smatra za italijansko državljanko ln je hotela svoje otroke vzgojiti v Italiji. O tej zadevi so italijanski listi že večkrat obširno pisali, češ, da gre za grd rop (1). Na ovadbo Ane Lavrenčičeve se je pred goriškim sodiščem vršila obravnava. Po hudem prerekanju med zagovornikoma je na zahtevo dr. Blessicha, ki je zastopal dr. Grablovica, oziroma poslanca Lavrenčiča, od-godilo obravnavo, dokler se ne ugotovi končno državljanstvo Ljerke. Tržaške novice Stavbinsko gibanje je v Trstu Se dokaj živahno. V nedeljo 26. septembra so odprli veliki stadion pri Sv. Soboti. Naslov mu bo seveda po fašist ovskih palicah »Stndio del Littorio«. Še tramvajska proga, ki drži od glavne postaje skozi mesto mimo Sv. Jakoba k Sv. Soboti, ne bo več. »San Sabba<, ampak -Stadio del Littorio«. Neki časopis je menil, da ne gre, da bi se še ohranilo v Trstu ime sv. Save, jugoslovanskega svetca... — Novi monumentalni vhod na katoliško pokopališče pri Sv. Ani so že tudi jeli graditi. Vhod bo niže od sedanjega in glede na sedanjo dolžino pokopališča bolj v sredi. — Nad pokopališčem pri Sv. Ani jo dale? vidna velika občinska hiša za stanovanjske izgnance, ki je bila pred kratkem dograjena. — Na Golavki pri Sv. Jakobu se že visoko dviga mogočna orožniška vojašnica, krotiIka »nevarnega: okraja. — Pročelje, sodnijske palače v smeri proti nekdanjemu Balkanu se tudi polagoma bliža do-vriitvi. Isto velja o pristanu za hidroplane. Pri večini javnih del se kajpada opaža nekam počasen tempo, čeprav želijo za fašistovako desetletnico koncem oktobra slovesno otvarjati čim največ vsakovrstnih naprav. Fašisfovsha kultura Fašistovska izobraževalna organizacija Dopo-Vavoro skrbi po vsej deželi večinoma le za ples. Prevzela je že skoraj monopol na ples. V Rojanu pri Trstu so po poročilih tržaških listov nanovo priredili sijajno piesno dvorano v ulici Boccaccio. Tam je bilo žo v prvih povojnih letih zloglasno »lesišče, ki ga je svoječasno policija zaprla. V znameniti miru U polemike tržaških listov je razvidno, da je bilo v Trstu leta 1981 vojaštva 10.721 mož. To število se je znižalo koncem istega leta na 6493. Garnizije sc nastanjajo vedno bolj neposredno na državni meji. Veliko vojašnico grade v Šempetru na Krasu. Napredujemo Tržaška občina ima uslužbonih letos 2441 oseb. Svoječasno jih je imela nad 4000. Učtteljstvo osnovnih Sol je zdaj prešlo pod državno upravo. Ministrski odlok z dno 2. avgusta določa, da so tudi v Gorici ustanovi urad za elektrifikacijo železniškega prometa. Ta urad bo izvedel elektrifikacijo sledečih prog: Videm—Trbiž, Videni— Trst, Nabrežina—Postojna, Šempeter—Reka, Tržič —Červinjan. Urad je nastanjen na solkanski postaji v Gorici; nnčeluje mu Ing. Ciro Grandi. Železniški viadukt pri Nabrežini so nedavno podminirali. Vsak peti steber ima podloženo mino. Parada mtadsh fašistov Ze več dni se je poveljstvo mladih fašistov pri pokrajinskem tajniku v Gorici pripravljalo na proslavo obletnice ustanovitve mladinskih fašijev, ki naj bi se vršila 9. oktobra. Določeno je bilo, da se zberejo mladi fašisti iz vsega Goriškega v treh večjih krajih, in sicer v Gorici, Tolminu in Ajdovščini. V Gorico so prispeli fašisti iz Šmart-nega, Dobrovega in sploh iz Brd, nadalje iz Mirna, Dornberga, Opatjega sela, Kanala, Čepovana in bližnje goriške okolice. Pred hotelom »Ouarnero« na Korzu se je vršilo defiliranje. Prav tako so se zbrali v Tolminu fašisti iz Bovca, Breginja, Kobarida, Sv, Lucije in Podbrda. V Ajdovščini se je vršil pregled mladih fašistov iz Črnega vrha, Cola, Komna, Štanjela in Idrije. Fašističnim poveljnikom je bil dan ukaz, da morajo preskrbeti, da se mladi fašisti seznanijo s starimi fašističnimi srajcami. Seveda je med fašisti malokateri domačin. Vojaško pismo: >Za klobaso, katero ste ml poslali, se Vam toplo zahvaljujem. Moje veselje je bilo še večje, ko sem na koncu romana, v katerega ste klobaso zavili, bral besede: Nadaljevanje sledil V tem upanju Vas pozdravlja Vaš Jane®.« Maribor, 9. oktobra. V nizu Slomškovih prosluv, ki so letošnjo jesen navduševale naše ljudstvo za Slomškovo ideale, je gotovo ena najpomembnejših Slomškov prosvetni teden, katerega je prire lila mariborska Katoliška mladina. V Mladinskem domu so se zbiralo ob vseh večerih preteklega tedna množice, ki so napolnjevale okusno prenovljeno društveno dvorano ter poslušale predavanja prvih mariborskih prosvetnih in kulturnih delavcev. Vsa predavanja so izhajala iz Slomškovega dola ler so nam podala sliko bistvu in značaja tega našega velikana. Ze preteklo nedeljo so se predavanja začela /■ otvoritvenim govorom p. Pavla. Tekom tedna so potem sledila predavanja: Slomšek in prosveta (Koleuc), Slomšek kot domoljub (ravn. Jerebic), Slomšek kot mladlnoliub (dr. J. Hohnjec), Slomšek in zmernost, Slomšek in značaj (Geralič)l Slomšek kol delavec med ljudstvom (Zebot). Največ zaslug za organizacijo in tako lep potek prosvetnega tedna st je pridobil neumorni orač prosvetne ledine p. Pavel Potočnik. Snoči jo bila v Mladinskem domu ]>o predavanju odkrita Slomšku spominska plošča. Danes popoldne pa se je teden zaključil s pomembno slovesnostjo. Pomožni škof dr. Ivan Tomažič jc prevzel sklepno predavanje ter jo podal v globokih besedah sliko vsega dela, ki se je že izvršilo za bealifikncijo Slomška; nazorno je predočil veo silno natančnost in globok pomen zahtev sv. Cerkve, preden se izvrši akt bentlfikacije in podnl zagotovilo, da bo z božjo pomočjo tudi naš Slomšek dosegel čast oltarja. Uspelo popoldansko prireditev je zaključila igra: Materina ljubezen. Radvanje pri Mariboru, ono najlepših in nnj-priljubljenejših okoliških naselij je praznovalo danes svoj slavnostni dan. V radvanjski cerkvici i Letališče in vomšnice mesto rodovitne zemlje Kakor povsod v obmejnih krajih, gradijo ludi na bovškem vojaške objekte vseh vrst. Kmetu so vzeli najlepše polje, in ga spremenili v zasilno vojaško letališče. To je bilo edino nekaj vredno polje ubogih Bovčanov, na katerem so mogli pridelati ono malo krompirja. Danes niti tega nimajo več, ker mora zemlja služiti za višje namene — za obrambo fašistične domovine. Poleg letališča so zgradili tudi velike vojašnice. V zadnjem času so pa pričeli z graditvijo ceste na Jalovec, katerega mislijo utrditi na isti način, kakor vse ostale obmejne vrhove. Seveda so in bodo pri vseh delih zaposleni izključno Italijani sami... Za zaseženo zemljo ne prejmejo kmetje nikake odškodnine. Društvo »Tabor« prosi vse, ki so prejeli prošnjo za prostovoljne, prispevke v obliki podporo ali posojilu, da pošljejo namenjeni dar po možnosti čimprej. Društvo jc. siccr že zbralo toliko sredstev v denarju oz. v naravi, da jc moglo pričeti z gradbo prenočišča, želi pa, da bi bilo dovršeno žo pred zimo, ker jc potreba z vsakim dnem večjn. Klub jugoslovanskih primorskih akademikov bo imel svoj prvi programati&ni sestanek, obvezen za vse. člane, nocoj ob 20. v Gledališki ulici 8-1. desno. Predava tov. Bidovec Stnnc. Na dnevnem redu važne klubove zadeve. Vabljeni so tudi akademiki novinci iz Primorja. Z emigrantskim pozdruvonil Nekrolog V začetku septembra je umrla v bolnišnici v Trstu 94 letna Ana vd. Medved. Njen mož je bil stric pokojnega pesnika Antona Medveda. — Dne 21. septembra je umrl v Trstu državni upokojenec Mihael Pogorelec v starosti 85 let. Bil je po rodu iz Lipljen pri Planini. V prvem polletju letos se je v Trstu rodilo 1778 otrok, umrlo pa je 2070 ljudi. Naša manjšina na Koroškem Avstrija se je v senžermenski pogodbi (čl. 69) svečano obvezala, da bo priznala vse na varstva narodnih manjšin se nanašajoče obveznosti kot obveznosti mednarodno-pravnega značaja, to je: kot obveznosti, ki stoje pod vodstvom in kontrolo Društva narodov. Med te obveznosti spada v smislu čl. 68 iste pogodbe tudi skrb, da se mladini narodnih manjšin nudi pouk v osnovnih šolah v materinem jeziku. Tik pred glasovanjem na Koroškem lela 1920. je koroški deželni zbor v svečani seji zajamčil vsem Slovencem na Koroškem, ne glede na to, kako se bodo pri glasovanju odpredelili, popolno enakopravnost z Nemci na Koroškem, in to v kulturnem, jezikovnem dn gospodarskem pogledu. Toda, kaj se je zgodilo? Takoj po glasovanju se je začela na Koroškem nanovo germanizacija, v primeri s katero bi bila huda germanizacija pod staro Avstrijo imenovali skoraj skromna! Agilno slovensko koroško inteligenco so ali naravnost preganjali ali pa je bila zaradi groženj in dejanskih napadov »neodgovornih elementov« prisiljena zapustiti deželo. Tako je ostal naš narod na Koroškem brez duševnih voditeljev. Med uradniki politično uprave, med sodniki, med srednješolskimi učitelji ne najdete danes na Koroškem nobenega Slovenca. Še med svetovno vojno smo imeli Slovenci v Celovcu 3 gimn. profe-fesorje, 2 advokata z večjim številom koncipijentov in 16 do 18 slovenskih duhovnikov, ki so se vsi udejstvovali na raznih važnih mestih. Slovenska trdnjava, Družba sv. Mohorja, ki je imela v obratu le slovenske uslužbence, je morala prenesti svojo tiskarno še pred glasovanjem iz Celovca v Prevaljo in se umakniti besnemu vandalizniu uaščuvanih nemških in nemškularskih tolp. Samo 4 slovenski učitelji so še ostali po glasovanju na Koroškem! Vse te učitelje je koroška prosvetna oblast odstavila, samo eden je bil pozneje prevzet in nastavljen v popolnoma nemškem kraju. Ostali pa čakajo Se danes zaman na nastavitev!, v Še ee niso polegle strasti in še je povsod tlelo sovraštvo proti Slovencem, ki so imeli toliko poguma, da so glasovali za Jugoslavijo, ko je odredila avstrijska vlada leta 1923. prvo uradno ljudsko štetje. Iz številnih pol. kakor so bile v rabi v stari Avstriji, je bila črtana rubrika: Občevalni jezik. Nadomestilo jo je vprašanje 7, kjer so morali prebivalci navesti jezikovno pripadnost, znanje nemškega jezika, narodne in rasno pripadnost! Takoj je jasno, da je taka razpredelitev vprašanja 7 v števnih polah odprla vrata na stežaj vsakovrstnim pomotam, hotenim oli nehotenim. Jasno je tudi, da je taka razpredelitev vprašanja onemogočila vsako zanesljivo kontrolo rezultatov ljudskega štetja. Dejansko je štetje tudi pokazalo v avstrijskem delu Koroške še 37.224 Slovencev, kar odgovarja komaj eni desetini celokupnega prebivalstva Koroške! Napram rezultatu ljudskega štetja leta 1910 nazadovanje skoraj za polovico I Celo v pretežno od Slovencev naseljenem delu Koroške so Slovenci po ljudskem štetju iz leta 1923 pomaknjeni v položaj neznatne manjšine, ker pred očmi in za statistikar-je celega sveta pride v slovenskem delu Koroške na 100 prebivalcev komaj 18 Slovencev. Ce primerjamo število pri ljudskem štetju naštetih Slovencev (37.224) s številom glasov, oddanih leta 1920. za Jugoslavijo, je takoj razumljivo, zakaj so pri ljudskem štetju našteli tako malo Slovencev.. Jih pač niso smeli našteti več! Za objektivno resnico jim pri štetju res ni Slo! Tako so našteli n. pr. pri štetju leta 1010. v Sv. Stefano ma Zilji 92.5 odst. Slovencev, 1923 samo 12.2 odst., v Bistrici na Zilji leta 1910 98.9 odst Slovencev, leta 1923. pa 8.1 odst, na Žihpoljah 1910 98.8 odst., 1923 samo še 13.7 odst. I — V Bistrici na Zilji je števni komisar naštel v ceilem 50 Slovencev, pri volitvah za Narodni svet (dunajski parlament), ki so so vršile isto leto, pa jo prejela samo slovenska narodna st ranita 58 gtaaov! Sapienti sat! Avstrijska uradna statistika glede slovenskega dola Koroške so nam torej predstavlja edino kot zlonamerna potvorba dejanskih razmer, vso v shiž-bi političnih tendenc. Še eno leto po tem štetju so je zatekla koro- nemu sredstvu, da bi docela izbrisala sledove, da živi na Koroškem slovanska manjšina. V zadnjem desetletju 19. stoletja so se uvedli v večini koroških župnij s pretežno slovenskim prebivalstvom via iacti krstni, poročni in mrliški registri v slovenskem jeziku. Deželna vlada in celovški ordinariat tega sicer nista gledala s posebno naklonjenostjo, vendar se ni mogla dokazati nezakonitost pisanja matrik v slovenskem jeziku. Napram državnim oblastem so slovenski župniki lahko naglašali, da gre za cerkveno registre, ki se pač uporabljajo tudi za namene državne uprave, ne da bi bili radi tega že državni stanovski registri. Državnim namenom je pa tudi ugodeno, če se registri vodijo v slovenščini, to je; v drugem deželnem jezkiu! Ordinarijat je pa moral priznati, da cerkveno pravo no predpisuje odnosno ne pozna določb, v katerem jeziku naj se registri vodijo. Priznati je moral, da se registri vodijo v interesu vernikov (in da morajo biti radi tega splošno razumljivi, kar jo dceeženo s tem, če ee vodijo v jeziku, ki ga verniki rabijo v svojih molitvah in ki jo jezik pridig, cerkvenega petja in javnih molitev v dotični župniji. Dobro četrtletje je ostalo pri slovenskih matrikah na koroških slovenskih župnijah. Umljivo je, da so župniki stara lepa slovenska rodbinska imena, ki so bila napisana v prejšnjih nemških registrih v najstrašnejši popa-oanosti, skušali prilagoditi modernemu slovenskemu pravopisu. Mislimo, da eo s tem — žali Bog, da ne vsi slovenski matrikarji! —- samo popravili stoletno krivico. Marsikak Tschebitll je postal Čebul, Potoschnlgg zopet Potočnik ali Tschut6chegg zopet Cucek! Meseca februarja lela 1924 pa so prejeli dekanati v slovenskem delu Koroško od okrajnih glavarstev poziv, s katerim so je za bodočo prepovedalo pisanje matrik v slovenskem jeziku in naročilo župnijam, da morajo v bodoče vršiti vpisovanja v matrikah izključno samo v nemškem jeziku, uporabljali uradne štampilje samo z nemškim besedilom. Tudi rodbinska imena se smejo pisati samo po nemškem pravopisu, kakor jo bil v rabi v starih matrikah. In zopet se pišejo Janežiči za Jnnschitzo ajPožarnhki za J\wc^njgge4>r" ' po znanih radvanjskili izlelnih postojankah. — V idilični Laznici pri Bistrici so slavili bistriški gasilci pri znani »Tetki Rezi« svojo vinsko trgatev. Prireditov jo privabila tudi iz Mariboru izredno število obiskovalcev; jo to |x>noven dokaz, velike privlačnosti lepe Laznice, ki bo kmalu spadala med najbolj obiskovane okoliško izletne točke. Prvenstveno zaslugo ima pri tem im»5 podjetna lelka Reza . — Fotouinaterji pa so danes zdrčall 7. avtobusom proti Hu.ju, kjer upajo dohiti v zgodovinskih kotičkih tega lepega mesta mnogo zanimivih molivov za svojo plošče. Bil je lo prvi izlet mariborskih fotoamaterjev in zato je vladalo zanj umevno veliko zanimanje. Za najboljše slike pu čakajo amaterje lepo nagrade, ki jih bo podelila tvrdka Vlašič. — Mariborski športniki so imeli danes dovolj priliko za udejstvovnnje. O uspeli)! lahkoatletskih prireditvah poročamo na drugen mestu. * Drugih posebnih dogodkov danes ni beležiti. Kriminalna kronika je sicer |iolna pregreh, toda na dogodljajih jo bolj revna. Same običajne raz-grajaške iu pretepaško zadeve, ki so dogajajo ob sobotnih večerih. Policija je priredila tekom noči veliko racijo po raznih tolmunih mariborskega nočnega življenja ler spravila za mreže U ptičk, ki jih bodo izgnali iz mesta. Enako suha jo nezgodna kronika, ki beleži samo en slučaj nesreče. V Košukih jo bil povožen Olotni Jotdp Znlder. Zaradi poškodb na kolenu so ga morali prepeljati v bolnišnico. Ljubljanska kronika Ljubljana, 9. okt. Vsaka nedeljska kronika v Ljubljani mora poročati — žal — o raznih neprijetnih dogodkih, pri katerih so bila v nevarnosti človeška življenja. Danes je prišlo do več takšnih dogodkov. Nekje na cesti v Spodnji Šiški je prišlo davi med 1 in 2 ponoči do velikega prelepa, v katerem sla bila ranjena 30-letni Martin Mihelič, zidar iz Mencingerjeve ulice 19, in njegov sobni tovariš 12-letni Ivan Šiško. Prvi je iz Slovenske Krajine, drugi pa iz Prlekije. Hude poškodbe je dobil Šiško, ki je bil večkrat ranjen v vrat, med tem ko je bil Mihelič ranjen v roko. Nekaj napada sumljivih ljudi je policija že aretirala. V soboto zvečer je pred stolnico padel in si zlomil levo nogo 75-letni občinski revež Jože. Spidler. Žrtev surovega napada je bil 24-letni zidar Filip Kepič iz Srednjih Gamelj. Z vasovanja domov grede so ga neki fantje napadli s kolom in ga pobili na tla. V kolu pa je bil žebelj, in ta se je zaril Kepiču v glavo. V bolnišnici je bila po. trebna nujna operacija. Vsekakor pa je tako zlob."' no zasnovan napad žalostno spričevalo za roJ'1"' dobno posurovelost dela naše mladine. V Stiški ulici je padel s kolesa 12-letni Ed-mund Dobeic s kolesa in si zlomil levo roko v zapestju. Umrla je v zavetišču sv. Jožefa Marija Lovrenčič, ki je hiiu hišnica hotela Union«, od njegovo otvoritve letu 1905 do pomladi 1932. Tedaj jo je uprava hotela poslalo n« svoje stroške v zavetišče, tla bi t umika j v miru preživela zadnja leta svojega življenju. Kratek jc bil njen pokoj. V soboto, 9. t. nu ob tričetrt na 11 ponoči jc umrlu. Pogreb bo v ponedeljek, K), t. m. ob pol 5 popoldne iapred mrtvašnico zavetišča, Vi-dovdanska c. 9. Splošno znanu >Mari« jc bila zgled zveste iu poštene uslužbenke, ki si ni dovolila nobenega odmora in kateri jc bila glavna skrb varovati koristi hotela, kjer je bila lmliiž-bena. Zgodnji obiskovalci frančiškanske cerkve so jo tamkaj videli vsako jutro. Nocoj predavanje S. P. D. o Proklctiji. Slo. vensko planinsiko društvo opozarja, du bo preda/val drcvi ob 20 dr. Branim i r Gilšič. v Delavski zbornici o Proklctiji. Planinci in ljubitelji naravo udeležite se gotovo te zanimive prireditve, s katero otvnria Slovensko planinsko društvo svoj letošnji ciklus predavanj. Sedeži po (> Diu in stojišča po 3 Din so na razpolago od 8. do 12. in od 15 do 19 v društveni pisarni, Mnsurvkova cesta 14-1 (palača Grafike): od 19 in pol daljc pa pri blagajni v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. — Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« grenčico rodno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef« vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Jezikovni tečaji v našem radia Znanje jezikov je danes ena izmed redkih zmožnosti za boljši zaslužek. Vse hvale je vreden trud marljivih samoukov, ki z laslno pridnostjo po vsem dnevnem delu študirajo kak tuj jezik. Nove tako možnosti je n. pr. pri nas ustanovila Dopisna trgovska šola. In vendar je učenje zgolj za mizo doma pri večini tujih jezikov pomanjkljivo. Tuj jezik je treba slišati. Vsakdo si pa ne more najeti učitelja, ki bi ga učil pravilne izgovarjave. Tu pa vrši svojo nalogo radio s številnimi jezikovnimi tečaji, ki jih nudi. V našem radiu bo imel vsakdo priliko, zasledovati pouk v srbohrvaščini, nemščini, italijanščini, francoščini, angleščini in pspernntu. Vrhutega bo naš tednik »Radio Ljubljana« prinašal stalno rubriko jezikovnih tečajev vseh drugili važnejših in za našo razmero v poštev prihajajočih postaj. Kdorkoli so kakega jezika privatno uči, mu bodo jezikovni tečaji v radiu važno dn skorajda neobhodno potrebno dopolnilo! Tujec: »Gospod, kako bi .najhitreje..prišel au kolodvor?: Dftfflajfe* »>i£fic.i t$I < / Manjšinjsko vprašanje si utira pot v svet Mednarodna zveza juristoT. ki si je radi »rojega pomembnega delovanja priborila zasluzen sloves, se je pred leii tudi začela zavzemati za pravico narodnih manjšin. Čeprav je še nešteto drugih važnih pravnih vprašanj zahtevalo nujne rešitve, je vendar mednarodna pravna zveza dala prednost manjšinskemu problemu in ga v resnici ize.rpneje obravnavala na pravkar zaključenem kongresu Unije \ Oxfordu. /mini angleš-ki jurist Iloland li. \Villiams je zn lo priliko pripravil odlično in obširno poročilo o delovanj« ZN glede manjšinskega vprašanja, ki so gn navzoči tudi soglasno sprejeti. Vsekakor razveseljivo dejstvo je. o-lrg drugih sedaj tudi mednarodna zveza .turistov odločno spregovorila o popolni pomanjkljivosti dosedanjih ženevskih določb glede narodnih pravic manjšin. Williams jc ponovno iz.juvil. dn so nekatere države po pogotlbuli obvezane, da priznajo pravice svojim manjšinam ter da se vsako leto \ ZN pregleda jo podrobna poročila o izvrševanju teh pogodb in pravit. Nada M c je ix>rAčevilee naglašal «i-i bi morala ZN i .ajuti ItvOodm kontrolo \ prio \Villiatnsov em mnenju prav malo zadovoljiv. In tu bi vprav ZN morala \ršili svojo glavno nalogo. I>a bi sc zavarovale vse manjšine, bi morali \ Ženevi izvesti nove obširne določbe, katere bi inursikoka Irrezobz.irnu vlada morala vpoštevati. \ zadnjih dveh letih se ni v tem smislu prav nič storilo, in vendar je io vprašanje bistveno za uspešno delo ZN. kakor pravi ntdi poročilo un koncu: • Nerešene pritožbe manjšin ise kopičijo z dneva v dan. in to je baš vprašanje, ki ne tiče samo držav, katere pridejo v jioštev. marveč je prav jiosebno važno iZ.a ohranitev miru na vsem svetu.« Ali ni to prvotna in najbistvenejša naloga Ženeve? Mednarodni kongre* juristov je s tem bržčas začel uvod k iiK-diiiirodni razpravi nianjšin-skeen problemu, /e jire l leti se je ZN na VI. komisiji nekoliko bavilu - svoiim delovanjem v ureditvi inuiijšin-kili ru/.mer. Pričakovati je, da bo VI. komisija letos lrobneje razpravljala o tem. /Iiisli ker to >e že na zadnjem zasedanju nn predlog francoskega delegatu pričeli zanimali za tn problem. Tako je uj>aiiie, du se bodoča obravnava ne l>o zopet razvlekla v manj pomembne podrobnosti, ampak da bodo končno rešili temeljno vprašanje o dolžnosti gr.rnncijc. s katero nnj ZN ščiti manjšinsko narodne pravice. Po mnenju kongresa in strokovnjakov, knkor tudi že po Stresemanovcm načrtu, bi morala ZN ustanoviti posebno komisijo zn man jšine. ki bi stalno iu povsod nadzorovali! odnose med vladami in njih manjšinami, ki le prepogosto govore o strašnih krivicah, katere inornjo manjšine kljub pogodbam iu obveznostim (rpeti od samovoljnih in egoističnih ukrepov vlad, in sicer po cela desetletja, medtem ko v ženevi delajo za mir. Z ustanovitvijo take posebne in stroge komisije, bi ZN preprečila mnogo zla in napravila bistven korak za utrditev inim. Iz higijene Ziuia se bliža in z njo čas večnih prehladov /aradi menjavanja toplote in obilne mokrote. — Mnogim je znano, dn je premočenje nog skoraj vedno vzrok močnih prehladov, vnetja grla, revmatičnih bolečin in pri otrocih stalne smrkavosti, hudega kašlja in katarn sapnika. V večjih mestih, pa tudi nn deželi, so noge velikokrat izpostavljene nadležnemu jiremočenju zarndi dolgotrajnega deževja in snega. Voda je boljši prevodnik toplote kakor zrak in mokrota, ki premira skozi usnje, povzroči, da oddajemo več telesne lopline, katera pn nam je na hladnem vendar zelo potrebna. Krvne žilice se krčijo, da ne bi telo oddalo preveč toplote in to čutimo kot drgetanje, tresenje, kar je le reakcija. Ce se tako premrazuno, se žilice pod sluznico tudi krčijo, da ne bi jx>vršina sluznice oddala preveč toplote. Seveda pa je takoj posledica ta, da se prehrann sluznice ne vr^i redno in s tem se zmanjša tudi od- porne*! telesnih celic in lako povzročitelji bolezni luže prodirajo v telo. Pa tudi brez vpliva bakterij jvoineni to samohotno krčenje žilie jKiškodba sluznice, ker oteče in izloča več sluza. Odtod močna smrkavost pozimi. Premočenje nog s svojimi posledicami je istovetno z navadnim tako zvanim ••prehladom«, ki pripravlja bolezenskim povzročiteljem lažji dostop v lelo in njih razmnoževanje. lirgrlanje zaradi premočenih nog odpravimo z naglo hojo, hitrim kretanjem. kar nas tudi obvaruje slabili posledic. Bolje je seveda, ds si_ prej. ko greš na pot, pripraviš dobro obutev. Čevlje moraš namazati, pn podplatov ne smeš pozabiti. Topli nepremočljivi vložki in (rnloše so ludi priporočljivi. Otroci, ki nn poti v šolo ne pazijo dosti na luže. bi morali doma takoj suhe nog.ivice obleči. Dobro je ludi, če si mokre noge s suho, drobo brisačo odrgneš, da postanejo rdeče in tople. Ce pa si še bolj občutljiv in te je mokrota jx>š1eno jiremrnzila, je vedno dobro, če spiješ nekaj skodelic lipovega ali drugega čaja in vzameS malo aspirini. salie.yla ali pod., greš v postelj, se dobro pokriješ ter se eno do dve uri potiš. — Sploh I i naj bo zlato jvravilo. kar je nemški narod označil z besedami: >Den Kopf halt kali. die Fiisse tvnrm, das maeht den besten Doktor arm.« Po naše: Pazi, dn ti bo glava hladna, noge pa tople; tako boš prihranil marsikak dinar, ki bi ga moml sicer j>otrošifi za zdravila! * Vlažno stanovanje je najnevarnejši nasprotnik otroškega zdravja. V takih sobah se vgnezdijo najrazličnejše bolezni: gnojni tvori, očesni katari, vnetja sapnika in le prečesto jetiko * Otroci so sladkosnedni. Poželenje po sladkorju izvira iz tegn, ker se njihova telesa krepko razvijajo in zato potrebujejo lahko prebavljivo, a hitro hraneče živilo. To pn je sladkor, ki ie čist Ojljenčev hidrat. Vendar sladkor ne vsebuje nobenega apna, ki ga otroci rabijo za rast zobovja in kosti. Veliko uživnnje sladkorja je iorej za olroka slabo, ker dobi mehke, slabe zobe in tudi take kosti (rabitis). Slovaška organizacija v Jugoslaviji Slovaško kulturno udruženje je pred nekaj dnevi ustanovilo svojo »Matico slovačko«. K slavnosti je prišlo tudi Si) Slovakov iz Madžarske. Shod je jx>s]nl pozdrave našemil kralju in predsedniku Ali se ne sramujete, da vedno za denar pro-1 site?« je vprašala gospa postopača. -Gospa, šest mesecev sem dobil, ker sem vzel I ne da bi prosil,« je odvrnil. SSjecerllsko m holoniiolno blago BfR€lR0 gllOiHd. C€R1€IS3 M. 110. dobavlja sospotiorsfco zvezo v LfnblSanl Cvetlične čebulice vse najboljše vrste, za v lončke in za vrtove, kakor: hijacinte, tulipane, narcise, krokusc, anemone itd., priporoča Josip Ur-banič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. Cenik na razpolago. 0) Prodajalka stsrejša moč, išče mesto v galanterijski ali špecerijski trgovini v Ljubljani ali bližnji okolici. Vloži lahko S-10.000 Din kavcije. Nastop s 15. novembrom. Ponudbe pod šifro Stalno meato« 14.417. (a) Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna1 F.B.L., lovarna dvokolesin otroških vozičkov Ljtibli*na. Karlorska cesta št. 4. 191 Hotel in trgovina 16 sob, kegljišče, vrt, ledenica itd., se proda ali da v najem. Ponudbe na Hotel »Turist«, Bled. (p) TpbouBljshl premog, suka drva, aagleftki koks dobavlja na dom KURIVO d.zo.z. Dunajska cesla št. 33 Telefon 34-34 Debela Minasteotrobe kupila nalcenele pri Uidk A- VOLK, LJUBLJANA Bealie«« ceita U. UPRAVA HOTELA »UNION« V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je Marija Lavrenelč dolgoletna hišnica botela »Union- umrla v soboto 8. oktobra ob 'U 11 ponoči. Pogreb bo * ponedeljek 10. oktobra ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9. Zvesti in pošteni uslužbenki bo ohranila uprava trajen spomin! V Ljubljani, dne 9. oktobra 1932. KAR JE RES - JE RES! Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav lako tudi KLIŠEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 Edini siouenski zaood brez iojesa kapitala ie Vzajemna zaoaroualnica o Linlillan), v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema ▼ zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vsa premično blago, mobllije, zvonove tn enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrl. otroške dote, dalje, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseb mestih in farah. Aleksander Kuprin: Mučenih mosie >Kaj pravite? Dokazov potrebujete? Zadeva o drsanju se vam ne zdi dovoljen dokaz?- Oprostite, gospod, nisva si na jasnem. Zakon točno določa petero razlogov, ki dovoljujejo ločitev. Prvi: neznano bivališču enega izmed zakoncev. Ta razlog, mislim, v vašem primeru ne drži?. »Ne, jaz in moja žeiiu nisva bila nikoli narazen, odkar sva se poročila.« »Dobro, drugi razlog: nesposobnost za potomstvo pri enem i7.med zakoncev.« >Kaj še! Četvero otrok: trije dečki in ena deklica; in reči moram. krasni otroci.-. »Veseli ine. Tretjič, blaznost, nalezljiva bo-tey.cn. i-7.guba političnih pravic.« •Kaj še! Vse to je v redu.' :.Končno: dokazano eakonolomstvo pri enem izmed 'zakoncev. Morda je to v vašem primeru?'. >Nikakor ne. Živiva, kakor želim, da bi vsi tako živeli. Vse to so neumnosti. Glavni razlog je drsanje. •Oprostite, ne razumem vas.c »Vidim, da me ne razumete. Toda nikar me ne prekinjajte in dajte, da vam povem vse po vrsti. Vaši juridični jHitnisleki me samo mešajo.« .-Poslušam vas.< >Kako bi začel? Oženjen sem ž.e 15 let. imam precejšnje premoženje, ne preveliko, pa ludi ne premajhno. Trgujem 7. bombažem, petrolejem in premogom. Na Volgi imam parnike. Sem upravni svetnik dveh bank. Imam majhno jjosestvo na Krimu in okrog lisoč dvesto hektarjev zemlje v Pensi. Zaradi |>oslov se torej ne morem j>rilo-ževali. »Vidini, vidim, marsikdo bi si želel takole.-: >Pa tudi v družini mi ne gre slabo. Otroci ▼eselo raslo in so zdravi; žena je prava krasolic«. Pomaga mi v poslih, je izvrstna mati, imenitna in čednosti]a soproga.* »Izvrstna: čemu torej mislile nn ločitev?- < Potrpi te, takoj vam razložim. Moja žena je vsega kriva. Vedite, da ima neko slabost.r »Škoda!... Ni tnogoče!... Ali podedovano slaboei?« »Oprostite vendar, koj pa mislite?« »No Ha, la nesrečna slabost. Morda pijanost. Naj se je Gospod uMnili, da bi .jo minila.« >Kaj-še, nič Jakega. Kvo, kaj je: strašno ljubi modo in to ni pri njej zgolj slabost, ampak prava jiravcala bolcaen. Ce bi vedeli, koliko sem pretrpel zaradi tega in koliko še trpim ... Ne, ne, ni i roba vode. Oprostite! Takoj si ojiomorem. Vem, kakšno smešno vlogo igra jokajoč nilski koni, kakršen sem jaz.... Takoj se umirim. Evo, vse je minilo, fte enkrat vas prosim, da mi ne zamerite. Ce bi se moja žena omejila samo nu modo v obleški, naj bi bik). Nesrečni NVorth, Redferm in Paauin* so ji bili na uslugo. To mi je celo la-skalo, zakaj žena je izložbeno okno moža. Toda zahtevala je izredne stvari, ker je častihlepna. Hotela je imeti salon j>o moli. Veste, kaj to pomeni? Hotelu je biti nekakšna msdaTiie Rčcamier. Drogi gospodi Kaj vse smo počeli v petnajstih letih najinega zakona! Imeli smo razne salone: ljudski, revolucionarni, socialistični, konstituci-onalni in futuristični. Prisegam vam, da se niti ne spominjam vseh. Svoj čas je v naši hiši visel v .;r,tu mužikov lipov čevelj. V neki dru^i dobi. še ?* lega spominjam. sem segel z roko pod postelje, pa sem nekaj otipal. "Kaj vrn^a mora to biti, da je tako težko?» Pevlečem in bila je bomba. N'a1o sn prihajali k nam mladeniči v suknjah, ki so bile zavezane samo ob boku, in s čevlji, smrdečimi po loju. Pojedli so ogromno število žsmelj s kuhanimi klobasami in spili na desetine samovarov čaja. (Ta običaj je ona uvedla.) Vpili so kot obsedeni' in govorili besede, ki jih nisem razumel. Za njimi so se pojavili moški v emokingih, s cvetlicami v gunibnieah. lepo počesani, prijetni pevci ■/, odtenkom hripavosti itd. Pa ni bil snmo salon. To vse je bilo premalo. Moja žena je, bolela, da moramo v vsem za modo. Naj bj še bile kuhane klobase. Toda moja žena je nosila obleke po zsdnjih pariških. jaz pa sem se moral oblačiti po najnovejših angleških vzorcih. Pod posteljo smo inieli bombo iti kljub temu smo sc morali ravnati po najnovejših pravilih mode. Vse to se vam ho -/:delo nezmiselno, protislovno, neskladno. Toda koliko neumnosti napravi človek, kadar je zaljubljen. Res je!«: je vzkliknil odvetnik. >Jaz, pn sein jo slušal. Mrmral sem, vzdihoval, toda slušal sem. In v teh letih, trebušasl, kakršen sem. som nosil planelast jopič s širokim pastmi, tekal kot norec po igrišču in metal žoge. Učil sem se francoske borbe in dobil po vsem životu podplutine, kakor bi bil tetoviran. Vadil sem se v sabljanju, brcal žogo in ialuil na konju, medtem ko je bila moja največja želja •zaigrali partijo preteranse v prostih urah. Seveda si boste mislili, da se nisem upiral. Upiral sem se in nekoč sem se prav resno uprl. To je bilo za časa futurističnegn salona. Koliko glupih slik je viselo r»o stenah! Predstavljajte si Znameniti pariški krojači. jajčnik, na katerem je stalo pol kilograma ma-lipje mezge. In to so imenovali »Elegijo«. In pohištvo! štirje pokoncu stoječi makaroni, na njih školjka, na tej lilija; to naj bi bila stolica. Jaz pa sem se moral oblačiti v nekakšne, vrečaste suknje, ki so bile v ramenih ozke, spodaj pa široke. Pavliha v cirkusu! V gunVbnici mi je tičala solnčnica, v rokah pa sem moral držali palico z ogromnim jabolkom na koncu, to jabolko pa sem moral neprestano sesati, zakaj, ne vem. rTako delajo vsi. zdaj je taka moda, da je treba sesati jaboU;o.> Tako je govorila žena. Prenašal sem vse. Prenašal sem celo naše sramotne futurietične večere. Shajali so sc mladeniči koprnečih obrazov in barvani h oči. Nosili so nekakšne črne ženske halje. Bili so ženske nravi in ohlapni. Včasih so se vzravnali in obstali v neki čudni odrevenelosti in bruhali iz sebe neumna prerokovanja. Prenašal sem vse. Nekoč je nekdo med njimi, bil je mož ogromne postave, kislega obraza in pobalinskega obnašanja, svečano izjavil, da priznava samo en užitek na svetu: občudovati kuhinjskega ščurka. Tedaj se nisem mogel več zatajevati: Pozval sem skrivaj estetskega moža v prednjo sobo, ga prosil, naj se obleče, nato pa sem mu rekel: ^štejte do deset in ko pridete do deset, 1edaj skočile skozi okno nli skozi vrata.> Izginil jp. Izginili so tudi fuluristi. Tods. Bog snm ve, kakšna ploha očitkov in kakšen vesoljni potop solza se je vlil name, tedaj. In dokler je bil futurizem v modi, sem bil brez ognja, brez hrane in brez zakonske postelje. Tn zdaj, gospod odvetnik, sem se vnovič uprl, takrat pa za res. Gotovo ste bili že na drsališču? Tedaj me boste razumeli. Krasnega zimskega dne mi je žena med čiia-njem časopisa rekla: »Veš, Fops,: v resnici mi je ime Tomaž, ki je morda nekoliko preprosto ime, toda moja žena ga je izpremenila v Fops. Pa je grše. ker tnko nekako kličejo neke y#e. — ?,Ali veš, da zdaj vse drči na drsalkah? Bilo bi lepo, če bi se tudi bavil s tem plemenitim športom.« Vodile namreč, dn je to njen običajni način, s katerim mi nalaga nove muke. In lo dela najudanejšim obm7,om in nnjnežnejšimi besedami. Toda jaz vselej vem. da je njena odločitev neomajne. Ugovarjam sicer, pa brez uspeha. In tnko smo šli na drsališče. Tisti prostor je okrogel in gladek ziradi ledu. Ob slraneh je prostor za gledaje,e. Bilo je mnogo občinstva, iti kar me najbolj jezi, je bilo med njimi več mojih dobrih znancev, s katerimi sem v dobrih kupčijskih stikih. Na drsališču drči in se suka mladina obojega spola. Drsalke vam povzročajo nepopisen ropot. Na noge mi nataknejo drsalke, ne ?.mentč se za moja kurja očesa, me neso na sredo kroga in me prepuste samemu sebi. Skušam se pognati malce naprej, pa že čutim, da sem pred padcem. V tistem hipu ini pridrvi naproti kakor vrtinec nek' študent s pokvečenim klobukom, nakodranimi lasmi in mozolčastim obrazom. Njegove nagle kretnje in ropolanje njegovih drsalk me je lako zmedle, da sem izgubil ravnovesje in nadel na hrbet. Zaklel sem in skušal vstati, tona jedva sem se povzpel na vse štiri kakor katerikoli štirfnožec, telebnem vnovič na tla iu obležim s trebuhom v zraku. Ali ste že videli ščurka v gnoju, ležečega na hrbtu? Tako je bilo z menoj. Ves rdeč od sramu in napora za-čujem glasen smeh okoli sebe. Neka usmiljena roka me vzdigne in s težavo vslanem. Nekaj minut stojim kakor kip, zadržujoč dih od napetosti. Končno sem se vnovič spustil v gibanje, toda noge so mi uhajale narazen in komaj komaj sem jih pridržal. Ne vem, koliko časa sem tako stal. Končno mi je uspelo, da sem zadrsal nekaj korakov naprej. To mi je. vdihnilo nekaj poguma, da sem vzdignil desno nogo, toda tedaj sem le-le.bnil z vao silo s čelom na asfalt 1er obležal v pomilovanja vrednem položaju. Le moj okrogli trebuh me je držal nad zemljo. Od vseli strani smeh. S težavo odprem oči in videl sem zelene in rdečo mline, okrog mene pa ropočejo preklican« drsalke. Nenadoma zagledani z grozo in bolestjo svojo ženo. Sedi vam v prvi vrsti, pokriva si obraz 7, rokami in se divje grohoče. To mi je bilo preveč. Kaj da sem rekel? Ne spominjam se, sicer pa bi si itak ne upal pred vami tega ponoviti, vsekakor sem tako odločno zadostil svoji jezi, da so me takoj dvignili; v hipu so me rešili drsalk, me povedli v toalelni kabinet in mj dali ledene ob-kladke na ranjeno čelo. Spominjam se tudi, da je lednj vsa zabava prenehala in videl sem okrog sebe zgolj izbuljene oči in odprta usta. še tisti dan sem povedal ženi, da bom zahteval ločitev -zakona in zapustil sem domačo hišo. O kakšni poravnavi ne, maram »ic slišali in prosim vas, da opustite vsak zadevni poskus. Jaz sem med onimi možmi, ki so sicer pohlev^-kol kamela, ko pa rečejo ne, tednj je ta »ne« nepreklicen. Le to vas prosim, da mi kot dobrosrčen človek in odvetnik pomagate dokončati io mučno pravdo.« Odvetnik je dolgo časa molčal in bobnal s svinčnikom po mizi. Nato je napol zamižal in rekel mirno: >V vsem, kar ste mi povedali, ne najdem razloga, ki bi mogel zadovoljiti sodišče.-c