Dopisi. lz Slov. goric. (Spomin na pokojnega g. Davorina Trstenjak-a.) Med Muro in Dravo se je rodilo narodu slov. lepo število sinov, katerih imena bodo slovela, dokler po svetu bo imel hod slovenski rod. lzmed teh je gotovo pokojni Davorin Trstenjak eden najzasluženejših. Popolnega životopisa njegovega še Slovenci nimanio. Dne 2. svečana 1890. leta zatisnil je oči Davorin Trstenjak kot župnik v Starem trgu. Družba sv. Mohora nam je podala v »Koledarju« iz leta 1891. le »črtice iz njegovega življenja«, katere je zbral profesor dr. .Takob Sket v Gelovcu. Profesor dr. Janko Pajk nam je spisal črtice o njegovem značaju. Oba spisa je vsprejel narod slovenski hvaležno; toda čaka še vedno na popolen životopis, katerega nam še vedno dolguje »Matica slovenska.« Ime Davorina Trstenjaka je pri nas tako priljubljeno, tako popularno, da se moramo čuditi, kako je bilo mogoče, da je minolo šest let, preden je dobil rojstni hram v Kraljevcih spominsko ploščo! Pa ne tožirao! Kar se je zamudilo, bode se letos popravilo, ker se bode dne 6. aeptembra 1.1. v Kraljevcih slovesno odkrila spominska plošča Davorina Trstenjaka. Lastnik »Edelmanove« doraačije v Kraljevcih, stričnik Davorinov: Lovrenc Trstenjak je že dal dovoljenje, da se plošča v steno vzida, da se more primerna slavnost vršiti pri vsakem vremenu na njegovem domu. Tu se bode zbral dne 6. sept. narod slovenski, da počasti spomin uzornega in zasluženega duhovnika, jezikoslovca in pisatelja slovenskega. Zatorej slovenski rojaki, počastite spomin pokojnika s tem, da se nas zbere dne 6. septembra 1.1. pri Sv. Jurju ob Ščavnici in v Kraljevcih kakor »listja in trave,« gospod in prostak, profesor in dijak, staro in mlado. Od Marije Snežnice. (Patrocinij; ljudski shod.) V nedeljo, dne 9. avg. smo slovesno obhajali v precej prenovljeni cerkvi patrocinij, god Marije Snežnice. Imeli smo tri službe božje; prva pridga je bila slovenska, druga nemška in tretja zopet slovenska, katero so gogorili vlč. g. kanonik dr Gregoree, ki so zatem tudi levitirano sv. mašo opravili. Bil je po daljem času zopet lep dan brez deža in toče, ljudstva pa od vseh krajev veliko. — Popoldan se je vršil Ijudski shod dobro in srečno. Sicer so nesrečni nemškutarji shod skušali zopet, to pa zvijačno, zabraniti. Toda ogromna večina vrlih in poštenih Slovencev jih je prezirala, v stran potisnila. Drugokrat se naj poboljšajo ali poskrijejo! Sredi zborovanja prišel je vladni zastopnik, c. kr. okrajni glavar sam. Govorili so z znano spretnostjo gospodje Robič, llribar in dr. Gregorec. G. g. župnik Pignar jim je v imenu zbranega ljudstva izrekel najiskrenejšo zahvalo in prosil, naj bi se ob slovenski raeji večkrat takšni shodi vršili. Dodjal je še željo, naj bi državni poslanec dr. Gregorec še enkrat hotel poslanstvo vsprejeti. Stavilo se je tudi več vpražanj in navajalo pritožeb n. p. zaradi predrage soli, prodavanja špirita. Zlasti važna in pomenljiva je bila pritožba zavoljo uradnikov, sodnikov. Pri cmureškem okrajnem sodišču in okrajnem glavarstvu radgonskem ne zna noben uradnik slovenski, vsi so Nemci, in vendar je veliko tisoč slovenskega prebivalstva, katero ima z njimi poala. Poslanca sta odgovorila, da se za slovensko uradovanje zmiraj borita in bodeta ovo borbo nadaljevala do popolne zmage. Treba pa je, da se jima posamezni podatki in krivice prav in resnično naznanijo. Navajanje takih posameznih krivic v državnem zboru največ izda. — Ljudje so bili srečno završanega in toliko podučljivega shoda vidno veseli in zlasti vrli Anovčani so prosili, naj se takšen shod skliče pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, kar se jim je tudi obečalo. Delo je res težavno in sitno, na meji pa potrebno in hvaležno. Ljubezen do lepe naše domovine premaga vse ovire! Od Pesnice. (Agitacija.) Naši nasprotniki, na čelu jim znani kričač, ki se bo najbrž vrival kot kandidat v deželni zbor, hočejo izkoristiti nesrečo po lofti sebi v prid in izposlovati državno in deželno podporo ponesrečencem Naši vrli poslanci gotovo v tej reči rok križem ne držijo. Tudi bi bilo dobro, ako bi tudi naša glasila popisala natanko in v bujnih bojah vso strašno nesrečo, počenši od Zgor. >Sv. Kungote in Spod. Sv. Kungote do Sv. Ilja, Jarenine, Sv. Marjete po vsej Pesniški dolini, sploh v Slovenskih goricah in toplo priporočala poškodovance (seveda samo kmetovalce in vincarje) za državno podporo, ker sam odpis davka jih ne bode zavaroval pred gladom. Vse prebivalstvo naj- huje prizadetih občin, ki se v istini ne bode črez zimo preživeti moglo, pričakuje lako podporo. — Da se toče, nalivi in plohe v zadnjem desetletju množijo, je brez dvojbe krivo neusmiljeno posekovanje in krčenje lesov, ne samo v planinah, temuč tudi hribih v Slovenskih goricah in dolinah. Nasvetovati bi kazalo, da se pogozdijo s pripomočjo državno in deželno vse goličave. Tudi stare gole planine bi bilo dobro zasaditi tako n. p. planino »Golico«. Ge se more pogozditi Kras, zakaj bi se ne mogla »Golica«, ki je še zelena videti na štajarski strani. Z vezi s tem bi bil nasvet, naj se oprostijo vsi gospodarji povsod, ki zasadijo les tam, kjer ga preje ni bilo, vsaj 15-20 let davka od zasajenih parcel; saj so taki bolj potrebni oprostitve, kakor gospodarji, ki jo imajo od novo sezidanih hiš, ali pa od trsne uSi ukončanega vinograda, ker bi bilo zasaditev z gozdom tudi obče koristna. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. (Vihar in toča.) V četrtek, dne 6. avgusta so se privalili od zahoda nad okraj sv. Benedikta grozni oblaki; v 15 minotah je bila cela dolina ogrnjena s temnim oblakom. Strašni vihar, lomeč drevesa, podirajoč poslopja je spremljala med zalivom gosta toča. Vinogradi so nad polovico poškodovani; turšica istotako; ajdna popolnoma. Sadja je polovico vzel strašen vihar. Naj bolj zadete so občine: Ročica, Benedikt, Sv. trije kralji, Osek, Ihova, Ščavnica, Drvanja. — Kolikor mi je bilo povedano, so zadele močno župnije Sv. Jurij v Slov. gor. (Malna), od Negove pa sosebno del zapadni. Iz gornjih Haloz. (Toča.) Letos itak ne bomo imeli najpotrebnejšega pridelka, namreč krompirja, ker gnije vsled neprestanega deževja; zdaj pa je zadela še druga nesreča naš kraj: v četrtek, dne 6. avg., se je proti večeru vsula strahovita toča, kakoršne ne pomni najstarejši človek; padala je debela kakor jajca; pa ne okrogla, temveč, celi kosci ostrega, ploščatega ledu in brez deža. To vam je bilo grozno treskanje, s treh je letela opeka; šipe so zvenčale. Vinogradi so malo da ne uničeni; grozdje in naš up leži — na tleh. Koruza je posekana in pomandrana, ajda poteptana. Beda bo velika; veselili smo se jeseni, ker je tako lepo vse kazalo; ali zdaj stojimo obupani in gledamo žalostno v bodočnoat in na uničene naše nade. Kaj bode z nami? Odkod bomo vzeli denar za kruh, štibro in druge potrebe? Prizadeti so, kolikor je nam znano, naslednji kraji: Sv. Janž v Halozah, Sv. Duh, Sv. Trojica, Grnagora, Žitale in Sv. Vid. Iz Rogatca. (Toča) je dne 6. avg. že tretjikrat letos kleslila po naši nadžupniji. Okoli 6. ure zjutraj se je nebo nagloma stemnilo, nastal je hud vihar in med gromom in bliskom je jelo sipati točo, debelo, kakor jabolka. Stari možje ne pomnijo tako debele toče. Na srečo je kmalu prenehala. Pri nekem kmetu je ubila petelina. Nekoliko pred burjo je dospelo več dijakov na Donat. Zavoljo groma in bliska so pa siromaki vžili veliko strahu v planinski koči. Toča je segla na široko, kakor redko kedaj. Zabila je več ali manj skoraj celo rogaško dekanijo, pa tudi sosednje dekanije in velik kos Hrvaške. Posebno veliko so trpeli vinogradi, ki so obetali kaj bogato trgatev. Da bi se nas Bog usmilil! Letos gre našim kmetom že itak trdo za denar, ker so vsled kužnih boleznij že dalje časa sejmi zaprti in ni dobiti krajcarja odkod. Zato je okrajni odbor dobro ukrenil, ko je prosil, da se kmetora, kateri plačujejo po 20 gld. direklnega davka ali pa manje, ustavi do jeseni iztirjanje davkov. Iz Ptuja. (Imenik p. n. udov »Dijaške kuhinje«) v šolskem letu 1895/6: Bratuša Al., beneficijat v Ptuju, 10 gld., CilenSek M., profesor v Ptuju, 10 gld., Grnko M., župnik v Sevnici ob Savi, 7 gld., dr. llorvat Tomaž, odvelnik v Ptuju, 10 gld., Maicen Ferd., profe- sor v Ptuju, 10 gld., dr. Ploj Jak., odvetnik v Ptuju, 30 gld., dr. Schiffrer .1, c. ni kr. polk. zdravnik y Ptuju, 14 gld., Sedlaček J., tajnik v Pluju, 5 gld., Šalamon Fr., vikar mestne fare v Ptuju, 10 gld., Gregorič Ant., posestnik in tajnik v Ptuju, 5 gld., dr. Brumen A., odvetnik v Ptuju, 10 gld., Raisp Ferd., oskrbnik v pok. v Ptuju, 10 gkl, dr. Jurtela Fr., dež. poslanee in odvetnik v Šmarijah, 25 gld., Lempl Marija, posestnica v Pluju, 1 gld., Vraz Jan., župnik pri Sv. Florijanu, 1 gld., f Kunstek Luka, profesor v Ptuju, 5 gld., Menhart Jak., kaplan v Ormožu, 2 gld., Ravšl Ant., provisor na Sladki gori, 1 gld., Zupančič Dragotin, učitelj v Ptuju, nabral in po g. Gregorič-u izročil 4 gld., Hržič Jož., inf. prošt v Ptuju, 10 gld., Lendovšek Mih., duh. svetovalec in župnik v Makolah, 5 gld., Korošec Fr., prefekt v dij. semenišču v Mariboru, 5 gld., J. Wanaus, trgovec v Radgoni, 3 gld. (Konec prih.)