S(€Ąiloe wr§!e živoli m svelii. Motil bi se, kdor bi mislil, da zemljo poznamo do zadnjega kotička. Če izvzamemo Evropo, je po vseh. drugih. delih sveta še vse polno velikih ozemelj, kamor še ni stopila človeška noga. Prav tako pa odkrivajo vedno nove vrste rastlin in živali, kar pinoži naše znanje o neizčrpnem bcgastvu božje narave, zraven nas pa prepri,čuje, da nikdar ne bomo vedeli za vse.. Leta 1830 je znanost (poznala 1200 vrs-t sesalcev; to število pa je do leta 1881 zraslo na 2300. Leta 1830 so poznali 3600 ptičjih vrst, leta 1881 pa že 11.000. Pri plazivcih je bilo znanih leta 1830 le 543 vrst, leta 1881 pa 3400. Čim manjša je žival, tem več vrst so med tem nanovo odkrili. Število znanih vrst rib je zrastlo v tem času od 3500 na 11.000, mehkužcev od 11.000 na 33.000, mahovnjakov od 40 na 120, lupinarjev od 1290 na 7500, stonog od 450 na 1300, žuželk od 49.100 na 220.150, iglokožcev od 230 na 12.043, črvov od 372 na 6070 itd. Leta 1840 so vsega skupaj poznali kakih 73.588 vrst, leta 1881 pa že 311.653. Sodijo, da so po letu 1881 vsako leto oUkrili povprečno po 12.000 novih živalskih vrst. Tako bi lpta 1909 poznali že 600.000 živalskih vrst. Sedaj pa je, kakor ugotavlja W. Horn, znanih 920.000 vrst živali. Med temi je največ vrst žuželk, namre. 750.000. Najbolj znane so vrste vretenčarjev: sesalcev je 7000 vrst, ptičev 20.000 vrst, rib pa 12.000 do 20 tisoč vrst. Krkonov je kakih 1300 do 1400 vrst, plazilcev pa kaldh 4000. Poleg tega poznajo 100.000 vrst izumrlih živali raznih razredov.