PROLETAREC
ŠTEV.—NO. 844.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 15. NOVEMBRA (November 15th), 1923.
LETO—VOL. XVIII.
Upravni&tvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364.
Mnogo šuma, veliko vrišča, pa malo
treznih glav.
V	davnih dobah je bilo človeku kričanje zelo važno orožje. Zveri se je najlažje ubranil, ako je mogel delati šum, s katerim jih je oplašil.
Pri napadanju ali pri obrambi je bilo kričanje najvažneje opravilo. Stotero divjih glasov je spremljalo navale, stoteri kričavi glasovi napadanih so odgovarjali.
Kadar so v taborih divjakov obhajali kako slavnost, jo je spremljal šum, vik in krik ter ropotanje instrumentov, katere je bil v stanju izumiti.
Tudi današnji divji in napol divji rodovi se poslužujejo kričanja v bojih, pri pogrebih, zarokah in porokah, pri vseh svojih svečanostih, kakor so se ga posluževali naši in njihovi predniki pred dolgimi tisočletji.
Kaj pa mi, civilizirana bitja, civilizirani narodi?
Dan ameriške neodvisnosti (4. julij) se praznuje s šumom in vriščem. Oblasti so imele mnogo truda, predno so ga vsaj nekoliko omejile. Opazujte žogometne igre (baseball) ; kolikor gledalcev, toliko kričavih glasov. In avdi-: jence, ki posečajo "prize fight"! Ako je tisoč gledalcev, čujete tisoč divjakov i« divjakinj, ki rjovejo s tisoč divjimi glasovi. Pravi divjaki bi se čudili njihovi umetnosti!
Kaj je v Ameriki volilna kampanja? "Noise, S lots of noise!" Po ulicah se pomikajo vozovi, na katerih igrajo godci s hreščečimi instrumenti kričave melodije. Ali pa vidite parado avtomobilov, ki tulijo s svojimi rogovi da gre človeku skozi ušesa; ampak to ni dovolj! Na njih so I naloženi ljudje, ki povečavajo tuljenje s piščalkami, rogovi, trobentami in kričanjem. Avtomobili pa so oviti v pobarvane rjuhe, na katerih f so napisi: Glasujte za tega in tega kandidata.
V	dvorani je shod, oziroma bo šele čez nekaj časa. Pred vhodom se mučijo črnci ali pa belopoltni godci in "igrajo"! Ljudje se ustavljajo, poslušajo "godbo", in če utegnejo, gredo v dvorano. More noise there!
Rešilna armada (Salvation Army) rešuje duše po ulicah? Kako? Z bobni, trobentami, s kričavem petjem, z derviškimi govori!
Naletite na dijake višjih šol in vseučilišč:
Rah! Rah! Rah! Kričanju posvečajo skoro toliko pozornosti kakor športnim igram.
Agenti mogotcev hujskajo na vojno s kričanjem. To navduši ljudi, ki navdušujejo druge s še hujšim kričanjem. Pride vojna. Ljudje se spremene iz živali v divje zveri. Ko se utrudijo, praznujejo mir s kričanjem in šumom. Milj oni so razgrajali po ameriških mestih dne 11. in 12. nov. 1918, zato ker je zavladal "mir". V evropskih mestih je bilo enako.
Žegnanje po naših farah praznujejo (ako še, ne vemo) s streljanjem. Marsikako oko, roka, noga ali pa življenje je bilo izgubljeno na "žegnanjih". Pri procesijah na dan sv. Rešnje-ga telesa se strelja s topovi, topiči in puškami "v večjo čast in slavo božjo". Rodi se prestolonaslednik. Topovi naznanjajo "pomemben" dogodek. Vladarjev rojstni dan se obhaja. Zopet streljanje! V Zedinjene države pride kak odličen gost, recimo kak francoski maršal. Mornarji k topovom, streljajte mu v pozdrav! Grčija užali Italijo. Čez nekaj dni dobi ultimatum: Streljajte z vaših bojnih ladji v pozdrav in v opravičbo užaljeni Italiji. Grški mornarji nabašejo topove in streljajo.
Ozrimo se v bivšb Avstrijo. V Pragi demonstrira češka narodna mladina, kriči in razgraja ter luča.kamenje v šipe na nemških poslopjih. Nemci delajo enako. V beli Ljubljani se vrši isti proces. V Zvezdi stoji množica, tro-bojni trakovi ponosno vihrajo na narodnih prsih, v šipe Kazine pa leti kamenje. Nemci v Celju, Mariboru in drugod plačajo na enak način. Italijani v Trstu se tudi postavljajo "za mili svoj narod" in napadajo Slovence. V Zagrebu demonstrira hrvatska narodna mladina in "str-moglavlja" bane.
In shodi. Govornik stopi na oder, pozdravljen s ploskanjem od pristašev" in s kričanjem in žvižganjem od nasprotnikov. Včasi lete na oder gnila jajca, včasi tudi kaj tršega. Včasi se vname med udeleženci vroča diskuzija in koščeni argumenti padajo na vse strani.
Listajmo po časopisju. Devetdeset odsto-kov čtiva je tiskan vrišč, kričava propaganda! Monarhisti v Nemčiji kriče, monarhistični na-
cionalisti jih prekašajo, komunisti nočejo zaostajati.
Zakaj vodijo ameriške kapitalistične stranke agitacijo z bobni, s šumom in vriščem? Zakaj demonstracije, čemu kričave propagande, čemu ves ta ogromen direndaj, ki oglušuje svet?
Premalo treznih glav!
Ker ni dovolj mislečih ljudi, vlada v družbi vrišč, "ravs in kavs". Razmere kakoršne so, so odsev ljudi kakoršni so.
Pred davnimi tisočletji je divji človek kričal in tulil v boju in v rajanju. Po tisočletjih razvoja človeka vlada v njemu še vedno kričava natura, instinkti davnih dedov ga imajo še vedno v oblasti.
Misleči ljudje pripovedujejo človeku o družibi bodočnosti, v kateri bo vladal razum in pravičnost. Kričavi človek posluša in ugovarja s kričanjem ali pa odobrava s kričanjem. Misli malo ali pa nič. Pridejo okoli drugi, pa ga s kričanjem pritegnejo od mislečega človeka v svoj tabor.
Reci tovarišu, naj prečita ta in ta dober članek. Ne oita! Se mu zdi pretežko. Podaj mu knjigo s pikantno vsebino, daj mu list, v katerem je mnogo kričanja, blatenja, surovih napadov. Da, to je nekaj vredno! In človek čita, ker čtivo, ki ga ima pred seboj, ni "preučeno" in ne "pretežko".
Kateri ljudje so po nazorih mase najimenitnejši in najslavnejši? Iznajditelji? Umetniki? Pisatelji? Ne! Generali, slavni vladarji, siloviti pretepači, legendarni razbojniki, pravljični junaki in drugi podobni slavni možje.
Človeštvo kakoršno je danes ni sposobno za boljšo družbo in je radi tega ne more imeti. Ako ne znaš šteti, ne moreš biti računar. Ako ne poznaš zgodovine, je ne poznaš. Ako nisi čevljar, ne moreš reči, da si čevljar.
Toda če nisi za to ali ono stvar sposoben, se lahko naučiš, da postaneš. Ako današnje kričavo človeštvo s svojimi divjaškimi instinkti ni sposobno ustvariti boljšo uredbo nego jo ima, se lahko nauči in jiauči.
Za učenje, resno učenje, je treba trezne glave. In to je, kar svet potrebuje. Manj kričavih, pa več treznih glav.
1,900 premolarjev ubitih v prvih 9. mesecih tega leta.
Bureau of Mines podaja statistiko o smrtnih nezgodah v premogovnikih, ki izkazuje, da je bilo v prvih devetih mesecih tega leta ubitih pri delu 1,900 pre-mogarjev. Tekom istega časa je bilo v zadnjem letu ubitih 1,234 premogarjev. Kljub tej razliki pravi o-menjeni biro, da je število smrtnih ponesrečb letos manjše kot zadnje leto, če se računa na podlagi izkopanega premoga, ki se ga je letos spravilo na površje mnogo več kakor zadnje leto.
Boj proti kapitalizmu.
Kapitalizem ima, kakor po vsem svetu, tudi v Ameriki, celo krdelo nasprotnikov v meščanskih, zlasti v malomeščanskih krogih. Toda pojmovanje kapitalizma je v teh krogih popolnoma napačno. Oni ne razumejo sistema, ampak vidijo le kapitaliste, osebe, in če se bojujejo, se ne bojujejo proti sistemu, temveč proti osebam.
Taki nasprotniki kapitalizma ne pridejo do jedra kapitalizma. Zato tudi ne morejo najti ne prave poti ne pravih sredstev za boj. Ohraniti hočejo kapitalistični sistem, a v njem bi radi premagali kapitaliste. Seveda je to nezmisel.
Žal da ni tako napačno pojmovanje razširjeno le med meščanskimi, ampak tudi med mnogimi delavskimi krogi, prav posebno v A-meriki.
Roj proti kapitalizmu more biti le tedaj uspešen, če se ne vodi proti osebam, temveč proti sistemu.
Posameznemu kapitalistu se ni treba bati ne demokratične, ne republikanske politike. Ni ; se mu treba bati ne protitrustovih zakonov, ne zakonov za varstvo srednjih slojev.
Postave mu lahko napravijo nekoliko sit- I nosti — to je vse. Čim jih spozna, najde tudi pot, da se jim izogne. Saj so v Evropi poizkušali z vsemi temi medicinami, davno prej nego so v Ameriki rogovilili bivši Rooseveltovci.
Imeli smo v Evropi zakone, ki so zahtevali, da mora vsakdo doprinesti dokaz sposobnosti, j če hoče izvrševati kakšno obrt ali industrijo.
Čevljarji so se nadejali rešitve, ker bodo j na tak način nemogoče velike čevljarske fabri-ke. Kako bo Rotšild dokazal, da se je izučil j čevljarstva?
Krojači so bili prepričani, da vzcvete njiho- 1 va obrt; kajti miljonar se ni nikoli učil krojiti hlače in suknje.
Ključavničarji so bili na konju, oni so ime- j li svoja mojstrska pisma, katerih niso mogli po- J kazati velekapitalisti.
čevljarji in krojači, kljuvčavničarji in mi- J zarji, tesarji in kovači so se urezali, kapitalisti j pa so si smejali v pest. Kupili so si "sposobne I ljudi", kakor se kupuje surovina; oni so pred- j lagali oblastem svoja mojstrska pisma, svoja j dokazila, vodili so tovarne, — dobiček, kar je J glavno, je pa vendar spravljal "nesposobni" ka- ] pitalist.
Vsa mogoča sredstva so iskali, da bi pre- I prečili uničevanje male obrti. In niso ga mogli 1 preprečiti ,četudi so zgodaj vstali.
Amerika ni na drugi zemlji, dasi je med njo in Evropo precejšnja luža. Tisti gospodar- i ski zakoni, ki veljajo tam, veljajo tudi tukaj. In ] nobena sila jih ne odpravi.
Kapitalizem se razvija, se mora razvijati j in se bo razvijal do svojega najvišjega vrhunca. 1
Razvoj kapitalizma se ne more preprečiti. Ako se mu pomeče nekoliko polen pred noge, ne pomeni to prav nič. Čez take malenkosti ne itrbunkne zgodovinski velikan.
Vendar bo moral tudi kapitalizem umreti kakor vse, kar je rojeno in vse, kar živi. In njegov padec se lahko pospeši. Toda ne z bojem proti posameznim kapitalistom, ampak z bojem proti kapitalističnemu sistemu.
Padec kapitalizma je mogoč le tedaj, ako je popolnoma pripravljena tista organizacija družbe, ki ga mora nadomestiti.
Na velikem kosu zemlje raste sam plevel bujno, veselo. Ali se ne boste norčevali sami iz sebe, če poj dete pulit vsako ljuliko posebej? te boste po dolgem, težkem trudu opleli vso njivo in ste prišli s svojim napornim delom do drugega konca, lahko začnete iznova na prvem traju, ker je medtem plevel zopet pognal iz zaostalih korenin in je veter nanesel novega semenja.
i Zdravi razum nam pravi, da je treba preobraziti tla. Preorali bomo vso zemljo, da uničimo korenine in posejali bomo žita, da ne bo škodljivo seme našlo prostora in da bo nova koristna rastlina lahko vodila boj proti ostankom plevela.
Tudi človeški družbi je treba prirediti tla, da se bo na njih lahko uspešno razvijala.
Podlage je treba, potem ne bo strahu za stavbo. Ali brez fundamentov ni nobena zgradba nič vredna.
: Edini resnični nasprotnik kapitalizma je socializem, ki se bojuje proti njegovemu sistemu in ki vodi boj sistematično. Edini razred ki more izvršiti ta boj, je delavski razred.
Delavstva se kapitalizem ne more iznebiti. Njegove roke in njegove glave so mu potrebne kakor mašine, premog, ruda, bombaž itd. Vse male mojstre lahko uniči do zadnjega. Če ne bi bilo to uničevalno delo tako enostavno, da lemora prejalislej popolnoma izvršiti, se ne bi kapitalizem ustrašil niti najbolj nasilnih udarcev proti srednjim stanovom. Kjer zahtevajo njegovi interesi, je kapitalizem vedno brutalen do skrajnosti. Spomnimo se na Ludlow, na Calumet itd.
; Ali kapitalizmu ni treba takega napora, lakaj s svojim naravnim razvojem popolnoma naravno uničuje svojo malo konkurenco, ki ga večinoma že sedaj komaj toliko boli kolikor slona, če ga piči muha.
Kdo naj se bojuje za srednje sloje proti kapitalizmu kadar so popolnoma oslabljeni kadar socelo uničeni?
Ali delavstvo se ne more uničiti. Delavstvo »stane, dokler je potrebno človeško delo.
Zato je delavski razred tisti ki je poklican, da vodi in izvrši boj proti kapitalizmu.
Delavski razred pa je tudi tisti, ki mora prejalislej, če ne s pomočjo izobrazbe, agitaci-
je, pa vsled bridkih izkušenj, spoznati, da je zanj svoboda v kapitalističnem sistemu nemogoča. V njem mora dozoreti prepričanje, da je za njegovo osvoboditev in rešitev neizogibno strmoglavljenje kapitalističnega sistema in njega nadomestitev s socialistično družbo.
Kdor je resničen nasprotnik kapitalizma, ima torej le eno pot. Pridružiti se mora socialistični stranki, pomagati ji mora v njenem boju, sodelovati mora pri pripravljanju nove družbe, v kateri bodo mogoče enake pravice.
To je edina pot; druge ni.
^
Hearstovo bogastvo.
William Randolph Hearst, lastnik številnih dnevnikov in mesečnikov, je priznal, da znaša njegovo o-sebno premoženje nad petindvajset miljonov dolarjev. V resici je njegovo premoženje precej večje. Ker kupuje in ustanavlja nove liste, išče posojilo v obliki bondov, za katere polaga kot garancije svoje premoženje v gori omenjeni vsoti.
Hearst se rad hlini kot velik prijatelj delavstva in navidzeno nastopa kot velik gromovnik proti denarni plutokraciji.
Hearstove dnevnike se najbolje označi z "revol-ver-žurnalizmom". Škandali so mu zelo priljubljeno gradivo, katere razklada na dolgo in široko čitateljem svojega časopisja. Nekateri imenujejo Hearstove liste "scandal papers" in ne po krivici. Dasi se ponaša, da prinaša v svojih listih mnogo dobrega otiva, ga s slabim vsega obsen,či.
Med konservativnimi unijami ima Hearstovo časopisje mnogo prijateljev in zagovornikov, kar ni delavskim interesom prav nič v korist.
S svojimi miljoni si je Hearst ustvaril verigo dnevnikov po vseh krajih. Zed. držav, ki delajo "javno mnenje" Hearstu in njegovi kliki v prilog. Ogromna večina čitateljev njegovega šunda pa se tega ne zaveda, in. to je slabo — za čitatelje.
Članstvo socialistične stranke narašča.
Meseca oktobra je imela socialistična stranka 16,-000 članov, kar je velik napredek od zadnje konvencije, ki se je vršila v pričetku meseca maja v New Yor-ku. Izmed federacij, ki pripadajo k socialistični stranki, je najjačja finska, ki je v tej kampanji za pridobivanje novih članov narasla na pet tisoč članov. J. S. Z. izkazuje v oktoberskem poročilu o razpečanih znamkah 779 članov in članic.
Dasi je število .članstva za ameriške razmere majhno, je vpliv socialistične stranke med delavstvom danes večji kakor je bil takrat, ko je imela 100,000 članov. Ameriška socialistična stranka se danes utrjuje med ameriškim delavstvom, in to ji daje tisti vpliv, ki ga prej ni imela. Z raznimi kampanjami tekom tega in prihodnjega leta bomo zjgradili socialistični stranki aparat, ki ji bo omogočil v vseh krajih funkci-
4	PROLETAREC
■--——------I
onirati kot stranka. Sedaj ima mnogo simpatičarjev, pa premalo članov, da bi vršili organizatorično in agi-tatorično delo. Vse naše energije moramo torej vpo-sliti v smeri za pojačanje stranke s tem, da ji gradimo nove postojanke in utrjujemo stare ter širimo socialistično časopisje.
i^f ^
Nekaj številk o potresni katastrofi na Japonskem.
Prve dneve v septembru, ko je Japonsko zadela ena najhujših potresnih katastrof v novejši zgodovini, se ni moglo dognati približno točno število smrtno ponesrečenih in koliko znaša materijalna škoda. Natančnih podatkov pa še sedaj ni in jih ne bo nikdar mogoče dognati.
Na podlagi novejših preiskav se računa, da je izgubilo življenje pod razvalinami, ognju in v vodi ki je poplavila nekaj časa po potresu nekatere obrežne kraje, mad 300,000 oseb, med temi skoro polovico v Jokohami. Japonske oblasti skušajo znižati število mrtvih s tem, da jih prištevajo med pogrešane. One itrdijo, da se je mnogim posrečilo v dnevih potresa, požara in povodnji pobegniti v druge kraje. Gotovo pa je, da je potres zahteval najmanj okoli tri sto tisoč žrtev.
Pred potresom je imela Jokohama nad pol mil-jona prebivalcev. Tam kjer je bilo pred prvim septembrom procvitajoče mesto Jokohama, je danes eno ogromno pogorišče, kar pa je v mestu ositalo stanovni-kov, žive v šotorih in barakah. ,
'Glavno mesto Tokio je imelo pred potresom nad 2,500,000 prebivalcev. Uradne številke pravijo, da je bilo v Tokiju 30,000 mrtvih, 230,000 oseb pa se "pogreša". Mesto je danes večinoma razvalina in prebivalstvo se je zmanjšalo za več ko polovico.
Jokosuka je imela pred 1. septembrom nad 100,-000 prebivalcev. Mesto je sedaj razdejano. Po potresnih sunkih se je kmalu pričel požar, ki je dosegel tudi velikanske zaloge kurivnega olja. Kotli so eksplodirali in goreče olje se je razlilo po ulicah. Potem so mesto poplavili še morski valovi; okoli 50,000 ljudi je našlo smrt v morju gorečega olja, pod ruševinami in v vodi.
Materialna škoda, povzročena -vsled potresa in ognja, znaša po najnovejših poročilih okoli 12,000,-000,000 jenov ($6,000,000,000). Zavarovalnina pa znaša samo 2,300,000,000 jenov ($1,150,000,000), ki pa niti te n,e bo mogoče v kratkem času vse dobiti, ker se zavarovalnice izgovarjajo, da nimajo kritja za tako visoke vsote. Vendar pa se bo našel izhod, da bodo zavarovalnice izplačale obveznosti.
Ameriški Rdeči križ je nabral v pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu na Japonskem $10,448,702. Za to vsoto je poslal na Japonsko živil, obleke, zdravil, in ob enem je poslel število zdravnikov in bolniških strežnic. Tudi druge države so priskočile na pomoč, toda nobena v toliki meri kakor Zed. države, ker ne razpolaga nobena s toliki bogastvi.
LEONID ANDREJEV:
POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH
Prevel JOSIP VIDMAR.
(Nadaljevanje.)
— No še! — prosi milo. In še prihajajo, Sklanjajo se nadnjo, okrožajo jo v prozornem oblaku in jo neso navzgor, tja, kjer plavajo seleče se ptice in kriče kakor glasniki. Na desno, na levo, navzgor in navzdol — kriče kakor glasniki. Zovejo, razglašajo in oznanjajo o svojem poletu. Široko razmahujejo s krili in temajil nosi, kot jih nosi tudi svetloba; in na izbočenih grudih, ki režejo zrak, odseva od spodaj modrikast sijaj mesta. Vedno bolj enakomerno bije srce, vedno bolj mirno in tiho je Musjino dihanje. Zaspava. Obraz je utrujen in bled; pod očmi ima kroge in deviške, shujšane roke so tako tenke, — na ustih pa igra smehljaj. Jutri, ko bo vzhajalo solnce ,se bo_sj>ačil ta deviški obraz v nečloveško rezanje, kri bo gosto zalila možgane in osteklenele oči zlezejo iz jamic, — danes pa spi tiho in se smehlja v veliki nesmrtnosti svoji.
Musja je zaspala.
V trdnjavi pa se vrši posebno življenje, gluho in bdeče, .slepo in videče, kakor sam večni nemir. Nekje hodijo... Nekje šepečejo. Nekje je zažvenketala puška. Mislil bi, da je kriknil nekdo. Mogoče pa ni nikdo kriknil — samo tišina te vara.
Glej, neslišno se je odprlo okence v vratih-j v temi se je pokazal temen, brkat obraz. Dolgo in začudeno buli z očmi v Musjo — in izgine neslišno kot se pojavi.
Zvoni ura in poje — dolgo, mučno. Kakor da trudno leze o polnoči na visoko goro in vedno težja in napornejša je pot. Utrga se, drsi, leti navzdol — stoka, —in zopet se muči in leze na svojo črno višino.
Nekje hodijo. Nekje šepečejo. In že vpregajo konje v črne vozove brez svetilk.
8. Smrt in življenje, oboje je.
Sergej Golovin ni nikdar mislil na smrt, ker je bila zanj nekaj brezpomembnega in nekaj, kar se njega sploh ne tiče. Bil je krepak, zdrav, vesel mladenič, obdarjen s tisto jasno in mirno življensko radostjo, vsled katere izgine vsaka slaba in življenju škodljiva misel ali čustvo hitro in brez sledu v organizmu. Kot so se mu hitro celile rane, če se je ubodel ali urezal, ravno tako je slabelo vse, kar je obteževalo in ranilo dušo, in ga zapuščalo. In v vsako delo in celo v vsako zabavo, n. pr.: fotografiranje, kolo, ali v pripravo na atentat, je utisnil isto mirno in radostno resnost : vse je veselo v življenju, vse je važno, vse je treba napraviti dobro.
In res je vse napravil dobro: izborno je znal I upravi j a ti jadro, dobro je streljal z revolverjem; bilje krepak v prijateljstvu in v ljubezni in fantastično veroval v "častno besedo". Njegovi fo se norčevali — če mu da špijon ali detektivski gobec častno besedo, da ni detektiv, bi mu Sergej verjel in bi mu prijateljsko stisnil roko. Samo eno napako je imel: bil je prepričan, da dobro poje, dasi ni imel popolnoma nič posluha, in celo revolucijonarske pesmi je pel grozno in napačno. In če so se mu smejali, je bil razžaljen.
—	Ali ste vi osli, ali sem pa jaz — je govoril resno in užaljeno. Vsi so ravno tako resno pritrjevali:
—	Ti si osel, saj se ti po glasu pozna.
Toda za ta nedostatek so ga celo bolj ljubili, kakor za njegove vrline. Pri dobrih ljudeh se to cesto opaža.
Smrti se ni bal prav nič in sploh ni mislil nanjo, tako da je ono usodepolno jutro, predno so odšli iz stanovanja Tanje Kovalčuk, samo on lajtrkoval s tekom, kakor se spodobi: popil je dva kozarca čaja, napol razredčenega z mlekom, in pojedel celo štruco za pet kopejk. Nato je žalostno pogledal Vernerjev nedotaknjeni kruh in dejal:
L — Zakaj ne ješ? Jej, treba se je okrepiti.
—	Ne da se mi.
[ — No, potem ga snem jaz. Dobro? L — Ampak tek pa imaš, Sirjoža.
Mesto odgovora je zapel Sergjej s polnimi ustmi kruha zamolklo in napačno:
—	Vihre sovražne vijo se nad nami... (Ruska revolucijonarna pesem.)
Ko so jih zaprli, je postal žalosten; slabo smo napravili, brez uspeha, toda pomislil je: "sedaj nas čaka nekaj drugega, kar moramo dobro napraviti — umreti," in se je razveselil. In čudno, drugo jutro je začel vežbati gimnastične vaje po nenavadno racijonalnem sistemu, ki mu je zelo ugajal. Sestavil ga je neki Nemec Mueller. Slekel se je do nagega in je natančno predelal vseh osemnajst predpisanih vaj. Vojak, ti ga je opazoval, se je silno vznemirjal in čudil. In to, da ga vojak opazuje in se očividno čudi, mu je bilo prijetno, ker je s tem propagiral za Muellerjev sistem; in dasi je vedel, da ne dobi odgovora, je vseeno dejal nepremičnemu očesu v okencu:
—	Zelo krepi človeka, bratec! To je bilo treba vpeljati pri vas v polku, — je kriknil prepričevalno in krotko, da bi ne prestrašil soldata. Niti slutil ni, da ga smatra vojak enostavno za blaznega.
Strah pred smrtjo se je začel pri njem pojavljati polagoma in nekako sunkoma: kot da bi ga nekdo na vso moč od spodaj sunil s pestjo v srce. Obučitek je bil bolj podoben bolečini kot pa strahu. Potem se izgubi — in čez par ar se pojavi na novo; in vsako pot je silnejši in dalj časa traja. In že se začenja oblikovati
v motne obrise nekakšnega velikega, neznosnega strahu.
"Menda se vendar ne bojim?" — je pomislil Sergjej začudeno. — "Še te neumnosti se je manjkalo."
Ni se bal on, balo se je njegovo krepko, silno telo, ki ga ni mogel prevarati z gimnastiko Nemca Muellerja, ne z umivanjem s hladno vodo. In čim bolj krepko in bolj sveže je postajalo od hladne vode, tem ostrejši in neznosnejši so postajali občutki trenutnega strahu. In ravno ob istem času, ko je prej navadno občutil poseben naliv življenske radosti in sile, zjutraj po krepkem spanju in gimnastiki, — se je sedaj pojavljal ta ostri, nekako tuji strah. Zapazil je to in pomislil je:
"Neumno delaš, brat Sergjej. Oslabiti ga je treba, da bo lažje umrlo, ne pa krepčati. Neumno je to!"
In pustil je gimnastiko in umivanje. Da pa bi stvar pojasnil vojaku, mu je kriknil:
—	Ne misli, da sem zavrgel. Stvar je dobra. Samo ne za tistega, ki ga bodo obesili; za vse druge je pa dobra.
In res mu je postalo nekako lažje. Da bi še bolj oslabel, je sklenil manj jesti. Toda vkljub temu, da mu je manjkalo svežega zraka in gimnastike, je imel dober tek in bilo mu težko urediti to zadevo. Vedno je pojedel vse, kar so mu prinesli. Tedaj je začel tako-le: še predno je začel jesti je izlil polovico v vedro; tudi to je nekako pomagalo: pojavila se je topa zaspanost, utrujenost.
—	Jaz ti bom že pokazal! — je grozil telesu, obenem pa je žalostno in nežno gladil z roko vele, oslabele mišice.
Toda kmalu se je telo privadilo tudi tega režima in strah pred smrtjo se je pojavljal znova — res, da ni bil tako oster, tako ognjen, zato pa je bil bolj zoprn, do bluvanja gnusen. "To je radi tega, ker tako dolgo zavlačujejo," — je pomislil Sergjej — "dobro bi bilo, če bi mogel prespati ves ta čas do kazni." In trudil se je, da bi spal kolikor mogoče veliko. V po-četku se mu je posrečilo, potem pa sploh ni mogel spati, mogoče zato, ker je prej spal preveč, ali pa bogve zakaj. In v teh nočeh brez spanja so mu prihajale bistre, ostre misli, z njimi žalost zaradi izgubljenega življenja.
"Kaj se mar bojim tega vraga?" — je mislil o smrti. — "Samo življenja mi je žal. Izborna stvar je življenje, pa naj govore pesimisti, kar hočejo. Kako bi neki bilo, če bi obesili pesimista? Škoda življenja, zelo škoda. In zakaj mi je zrasla brada? Prej ni rasla, ne in ne, zdaj pa kar naenkrat. Zakaj neki?
Žalostno je majal z glavo in je globoko, težko vzdihoval. Molk — dolg, globok vzdih, zopet kratek molk — in zopet še bolj dolg, težak vzdih.
Tako je bilo do obsodbe in do poslednjega,
strašnega svidenja s starši. Ko se je tedaj zbudil v celici z jasno zavestjo, da je v življenju vse končano, da mu je ostalo le še nekaj samotnega pričakovanja in —smrt, mu je postalo nekako čudno. Kakor da so ga čisto ogolili, nekako nenavadno ogolili — ne, da so mu sklekli samo obleko, temveč kot da so odrli od njega solnce, zrak, šum in luč, dejanja in besede. Smrt še ni nastopila, toda tudi življenja ni več, nastalo je nekaj novega, osupljivo nerazumljivega, nekaj popolnoma brez zmisla, obenem pa nekaj, kar ima tako globok, tajinstven in nečloveški zmi-sel, da ga ni mogoče razjasniti.
— Ti, hudič ti! — se je mučno začudil Sergjej. — Kaj pa je to? Kje pa sem vendar? Jaz . . . Kakšen pa sem?
Pazljivo, z zanimanjem, se je ogledal vsega, od velikih arestantskih copat, pa do prs, na katerih se je šopirila halja. Razširil je roke, stopil po celici in se ogledoval kakor ženska v novi obleki, ki ji je predolga. Obrnil je glavo — obrača se. In ta-le, nekoliko strašni nekaj, je on, Sergej Golovin, in tega — ne bo več.
In vse §e mu je zazdelo čudno.
Poskusil je hoditi po celici — čudno, da hodi. Poskusil je sedeti — čudno, da sedi. Poskusil je piti vodo — čudno, da pije, požira, da drži vrček, da ima prste in da ti prsti trepe-čejo. Obrnil se je, zakašljal in pomislil pri tem: "kako je to čudno — kašljam."
"Kaj blaznim, ali kaj? — je pomislil Sergjej in mrzel pot ga je oblil. — "Še tega se mi je manjkalo, hudič jih vzemi!"
Podrgnil se je z roko po čelu, toda tudi to se mu je zdelo čudno. In tedaj je zamrl ria cele ure nepremično, brez dihanja. Dušil je vsako misel, zadrževal je glasno dihanje, izogibal se vsakega premikanja — kajti vsaka misel je bila blaznost, vsaka kretnja je bila blaznost. Čas se je jenjal, kot da se je prelil v prozorno, brezzračno prostranstvo, — v ogromen trg, na katerem je združeno vse: zemlja, življenje in ljudje; in vse to je videti z enim samim pogledom, vse do samega konca, do zagonetnega prepada —smrti. In ni ga mučilo to, da vidi smrt, temveč, da vidi obenem življenje in smrt. Bo-goskrunska roka je odgrnila zaveso, ki je iz-davna zagrinjala tajno življenja in tajno smrti in smrt in življenje sta izgubila svojo skrivnost, toda tudi razumljiva nista postala, kakor ni razumljiva resnica, napisana v tujem jeziku. V njegovih človeških možganih ni bilo takih pojmov in ne takih besed v njegovem človeškem jeziku, ki bi mogle izraziti to, kar je videl. In besede: "strah me je," — so samo zato zvenele v njem, ker ni bilo druge besede, ker ni bilo in ni moglo biti pojma, ki bi odgovarjal temu novemu, nečloveškemu stanju. Isto bi doživljal človek, ki bi ostal v mejah človeškega razumevanja, čustva in skušnje, pa bi naenkrat ugledal samega Boga — videl bi ga in ga ne bi razumel,
čeprav bi vedel, da gleda Boga. In zdrznil II se v neznanih mukah neznanega nerazumevanja.
— Tu imaš tvojega Muellerja! — je spregovoril naenkrat glasno in nenavadno prepričevalno in zmajal z glavo. Nenadoma pa se jt izvršil v njem nepričakovan preobrat čustva, za kakršne je tako sposobno človeško srce, — in zasmejal se je veselo in iskreno. — Ah, ti Mueller! Ah, ti moj mili Mueller! Ah, ti moj prekrasni Nemec! In vendar imaš prav ti, Mueller, jaz pa seiri osel, brat Mueller.
(Dalje prihodnjič. )
Razdor v norvežki komunistični stranki.
V norvežki delavski stranki, pridružena moskovski internacionali, traja že precej časa boj, ki je dove-del do razdora. Ena skupina v stranki se bori proti diktatom iz Moskve in vztraja na stališču, da mori eksekutiva moskovske internacionale pustiti norvežki delavski (komunistični) stranki v vseh notranjih vprašanjih proste roke, medtem ko druga skupina vztraja na načelu discipline in zahteva, da morajo biti odloki eksekutive tretje internacionale obvezni tudi za nor-vežko stranko. Prva skupina je dobivala več in yet pristašev in pričela voditi svojo politiko neoziraje se na odbor kominterne. Slednja je posegla vmes in za-1 htevala, da se morajo njeni odloki izvajati. Zadeva je prišla v kritičen stadij in bila predložena kongresu nor-vežke stranke, ki se je vršil prve dneve novembra r Kristjaniji. Skupina, ki je proti diktatom kominternf, je dobila na kongresu večino, nakar je manjšina, ki zahteva, da se stranka pokori moskovskim odlokom, odšla iz dvorane. Število glasov je bilo 169 proti 103. Tramael, vodja večine, je v svojem govoru pred glasovanjem dejal, da je norvežka stranka najvišja instanca v odločanju notranje taktike in ne bo sprejemala dik-tatov od zunaj. Neko poročilo iz Kristijanije se glasi, da se bo večina norvežke delavske stranke reorganizirala v novo komunistično stranko, ki bo neodvisna od moskovske internacionale, toda si bo obdržala komunističen program. Manjšina pa bo ustanovila novo komunistično stranko in ostala pridružena komiinterni. Norvežka delavska stranka je bila razun bolgarske edina večinska delavska stranka v Evropi, ki je pripadala moskovski internacionali. Ker se je upor v Bolgariji ponesrečil, je Cankova vlada zatrla komunistično stranko z brutalno silo, norvežka stranka pa se je razbila radi notranjih bojev. Na prej omenjenem zboru norvežke delavske stranke s,o bili navzoči tudi zastopniki moskovske internacionale, katerim se pa ni posrečilo napraviti sporazuma.
t^f
Municipalne volitve v Angliji.
V začetku novembra so se vršile v Angliji občinske volitve. Socialisti in delavska stranka v splošnem je pri teh volitvah dosegla velike uspehe, kar je znamenje, da prehaja politična moč v Angliji bolj in bolj v delavske roke. Liberalci in konservativci so izgubili mnogo občin.
liii-
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
0 programu prireditve kluba št. 27, J. S. Z.
cleveland, o. — v nedeljo 4. novembra je priredil socialistični klub št. 27, JSZ. veselico, na kateri smo imeli tudi koncertne točke in govor Charlesa Pogorelca.
Prva točka programa je bila "Marseljeza", ki jo je igral orkester pod vodstvom g. Ivanuša. Zatem je nastopil moški zbor Zarje s pesmijo "Rdeči prapor". Ivan Steblaj je deklamdral "Glas delavca". Deklama-cijo je dobro izvršil. Sledil mu je naš priljubljeni tenorist Louis Belly s solospevom "Vprašanja" (kompo-niral Ivan Zorman). Žel je tak aplavz, da je moral še enkrat nastopiti in nam zapel arijo iz neke italijanske opere. Za njim je nastopil "Slovenski trio" in igral na piano, vijolino in čelo. Tudi oni so mojstersko izvedli svoje točke. Nastopil je še mešan zbor Zarje s krasno pesmijo "Opomin k petju." Burno ploskanje, ki je sledilo tej pesmi, je ponovno dokazalo, kako priljubljen je zbor Zarja.
Nato je bil predstavljen sodrug Chas. Pogorelec, tajnik j. S. Z., ki nam je v eno uro trajajočem govoru s krepko besedo opisal, zakaj se mora delavstvo organizirati ,n,a političnem in industrialnem polju. A-meriške delavske unije so danes večinoma organizirane po strokah, toda radi tega jih zavednim delavcem ni treba zametavati, ampak delati v njih, da pri-Jobe večino za svoj program in za reorganiziranje linij po industrijah. Našteval je razne boje, ki jih je ameriško delavstvo vojevalo dosedaj in kar je do danes doseglo, je uspeh teh bojev. Delavstvo pa v ogromni večini zanemarja politično organizacijo, in radi te svoje neodpustljive napake izgublja tudi bitke na in-dustralnem polju, ker je ves politični in sodni aparat v rokah sovražnikov delavskega razreda. Kar delavstvo potom kake stavke pridobi, se velikokrat dogodi, da pozeje pridobitve v gotovih okolščinah izgubi, in to samo zato, ker imajo politično moč in časopisje v rokah naši nasprotniki. Naloga delavstva torej je, da združi svoje moči v socialistični stranki in širi svoje časopisje. Govornik je nadalje povdarjal, da mora delavstvo vedeti ne samo kaj noče, ampak tudi kaj hoče I Da bo vedelo to, se mora učiti. Priliko, da se pouči o delavskem gibanju, o ekonomskih problemih in socialnih vprašanjih, pa mu nudijo socialistične vzgojevalne institucije, socialistične politične in druge organizacije in socialistična literatura in časopisje .
Izvajal je, da je brezmiselno izrekati bombastične grožnje, ako nimajo tisti, ki jih izrekajo, tudi moči, da jih uveljavijo. Delavska organizacija se mora najprej vprašati, kolikšno moč reprezentira, kakšna je ta moč, kakšne so sile nasprotnika in na podlagi tega si določi taktiko. Ako nimaš moči dobiti to kar hočeš, ali vsega kar hočeš, boš delal, da boš dobil koliko moreš in pri tem gradil svojo moč, da boš končno izvedel ves svoj program. To je zdrava taktika delavske organizacije, in po teh se ravnajo socialistične stranke. V bojih ne gre vse gladko in tudi brez napak ne. Iz izkušenj, pridobljenih v bojih, mora delavstvo črpati nauke za bodoče boje in iz storjenih napak se uči
spoznavati, kako ne sme delati ako (noče ponavljati prejšnjih napak. Pozival je navzoče, naj se pridružijo socialističnemu klubu in črtajo socialistične liste, knjige in brošure. Moč delavske organizacije namreč ne obstoji samo v številu članov, ampak v izobrazbi teh članov. Ne samo v slogi, ampak tudi v znanju je moč!
Udeleženci, katerih je bilo okoli dve sto, so pazljivo sledili izvajanjem govornika. Da so jim šle njegove besede k srcu, so pokazali ob zaključku govora.
Na tej priredbi se je prodalo tudi precej literature.	,
Po izčrpanem programu se je razvila prosta zabava, ki je trajala do polnoči. Program, kakor je bil razvrščen n.a tej priredbi, je udeležencem ugajal. Ako-ravno je bilo slabo vreme, in četudi so priredbe raznih organizacij v tem letniem času zelo pogoste, so naši simpatičarji prišli v naš krog in se ob koncu priredbe zadovoljni razšli.
Tovariši delavci, ne pozabite, da ne bi mogli aranžirati te priredbe brez organizacije. Ako se ji pridružite še vi, bomo z vašo pomočjo v stanju vršiti v bodoče še več dela za našo stvar, ki je tudi vaša. —
Joseph Jauch.
Delavstvu v Bon Airu, Pa.
BON AIR, PA. — Zavednemu delavcu ne zadostuje, da je le član politične organizacije. Od njega se pričakuje več. On. dela in agiitira med svojimi nezavednimi tovariši, da jih pridobi in vzgoji za dobre člane. Naj bo program organizacije še tako lep in dovršen, izvesti ga ni mogoče, ako je njeno članstvo nezrelo in. nezavedno.
Slovenci imamo tukaj socialistični klub, kjer se lahko izobražujemo in poučujemo. V vanj vabimo rojake, da nam pomagajo pri našem delu za osvoboditev delavstva. Seje kluba se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne v Slovenskem doimiu na Bon Airu. Prihodnja seja bo 18. nov., na katero so vabljeni vsi, ki se zanimajo za organizacijo in širjenje našega časopisja. — Peter Bukovec.
Slovenskemu občinstvu v Waukeganu, N. Chicagi in okolici.
WAUKEGAN, ILL. — Prihodnjo nedeljo (dne 18. nov.) vprizori socialistični klub št. 45, JSZ. slovito Gorkijevo dramsko delo "Na dnu". Prireditev se bo vršila v Slov. nar. domu. Pričetek igre ob 2. popoldne. Vstopnina v predprodaji 40c, pri vratih 4'5c, vstopnina za otroke do 16. leta 10c. Po igri bo plesna zabava v spodnji dvorani Doma.
Člani kluba in njegovi prijatelji ter prijateljice se trudijo izvesti to prireditev tako, da bodo zadovoljili vsakega udeleženca. Vstopnina je tnizka, če se pomisli, koliko truda zahteva vprizoritev tako težke igre. Zadovoljni pa bomo, ako naše občinstvo napolni dvorano, kajti to nam bo v zadoščenje, da naš trud ni bil zamanj.
Pričakujemo, da pridejo na to predstavo tudi naši prijatelji iz Kenoshe, Racine, Milwaukee, Chicage in drugih okoliških krajev. — Član kluba.
Članstvu kluba št. 1.
CHICAGO, ILL. — V petek 16. nov. se vrši redna seja kluba št. 1. Udeležite se je poln.oštevilno. Na zadnji seji je bilo navzočih nad štirideset so drugo v in so-druginj. Prodanih je bilo 71 članskih znamk. Zavze-mimo se V sedanji kampanji za pridobivanje n.Ovih članov soc. stranki, da bo tudi naš klub hitreje napredoval v številu članstva. Poseben odbor kluba ima nalogo voditi to kampanjo. Ampak v nji moramo biti aktivni vsi, ne samo odbor. V zimskih mesecih bo klub obdržaval predavanja in diskuzije. Skrbite, da bodo dobro posečane. Dne 16. decembra priredi dramski odsek kluba igro "Za pravdo in srce". Vstopnice se dobe pri tajniku in članih ter članicah kluba. Kdor jih še nima, naj jih dobi. Napolnili smo dvorano pri naših dosedanjih priredbah, in napolnili jo bomo tudi d,n,e 16. decembra, ako vsi člani in članice kluba store svojo dolžnost.—Tajnik.
Izid volitev v Clevelandu.
CLEVELAND, O. — Dne 6. nov. smo imeli prve občinske volitve, ki so se vršile na podlagi proporč-nega sistema. Republikanska stranka bo imela v bodočem občinskem svetu večino.
Socialisti so postavili kandidata v 1. in 2. okraju. V prvem je kandidiral sodrug Willert, ki je dobil 857 glasov, v drugem pa sodrug Martinek, ki je dobil 913 glasov. Hacker, kandidat Workers' Party, je dobil v prvem distriktu 140 glasov ali 717 glasov manj kakor socialistični kandidat. iSeverino, drugi kandidat W. P., je dobil 312 glasov, Jacob Heinrich, tretji, pa 129 glasov. Frank Kalčič, kandidat eselpistov, je dobil 34 . glasov. V tretjem distriktu je dobil neodvisen kandidat Slovenec Župnik 377 glasov.
En socialistični kandidat je dobil več glasov, kakor štirje kandidatje dveh drugih delavskih strank skupaj.
Socialistična organizacija v Clevelandu je šibka in ni mogla v tej kampanji voditi mnogo agitacije, niti ni postavila kandidatov v vseh okrajih. Iz rezultatov pa je razvidno, da je sentiment za socialistično stranko dober, katerega pa se ne more izkoristiti, če ni jake organizacije, ki bi vodila agitacijo in jo financirala.
Po dolgem času je prišla tudi Workers' Party na dan s par kandidati, ki so dobili le neznatno število glasov kljub bombastičnemu grmenju, ki ga vprizarjajo zadnja leta. Chas. Ruthenfberg je s svojo taktiko v Clevelandu dosegel, da je delavstvo brez jake politične organizacije. Ustvariti je hotel nekaj boljšega in bolj "radikalnega" kot je socialistična stranka, v resnici pa ni ustvaril ničesar, pač pa je v nekaterih krajih uspel oslabiti socialistično stranko.
LISTU V PODPORO.
Jacob Tomšič, Weege, O...................$ 1.00
Anton Mavrič, Canonsburg, Pa............... .25
Paul Chesnik, Toronto, 0................... 1.00
P. Zmerzlikar, Scofield, Utah................ 3.90
Mike Primožič, Library, Pa.................60
Frank Gorenc, Library, Pa..................50
Skupaj...............................$ 7.25
prejšnji izkaz..............,............ 325.00
iSkupaj...........................$332.25
IZ UPRAVNIŠTVA.
Ena izmed glavnih nalog socialističnega časopisja je, da navaja delavce misliti in jim kazati potrebe politične organizacije in delavske solidarnosti.
Kadar Proletarec razpravlja o delavskih vprašanjih, si ne domišljuje, da je nezmotljiv. Proletarec ni nikak prerok; Proletarec je glasilo članov politične organizacije, da jih vodi in vzgaja — naloga, katero opravlja teden za tednom.
Da je Proletarec zvest svoji nalogi, nam pričajo pisma naročnikov, ki cenijo vrednost socialistične vzgoje. John Marolt z W. Mineral, Kans., nam piše: "Naročen sem na Proletarca že nad 12 let. Ves ta čas ga zvesto čitam in priznati moram, da sem se iz njega mnogo naučil. Postal nli je priljubljena duševna hrana."
Sheboygan, Wis., se lahko po pravici ponaša, da stoji v prvih vrstah glede števila naročnikov. Iz pisem, ki jih prejemamo od tamkajšnjih sodrugov, veje duh vztrajnosti in navdušenja. "Ker vidim, da je polje za razširjenje lista veliko, sem tudi jaz pripravljen prevzeti zastopništvo Proletarca. Upanje imam, da bomo list tukaj še bolj razširili, kakor je sedaj. Četudi se ljudje branijo tistega, kar najbolj potrebujejo, nas to ne sme strašiti. Bojevati moramo naš boj, da nam čimprej zašije solnce svobodnejše in boljše družbe." To so besede sodruga Anton Debevca, novega zastopnika Proletarca za Sheboygan, Wis.
Kaj pa drugod? — Ako ste uverjeni, da vam je Proletarec potreben, razširjajte ga! Ne pozabite: Pro-1 letarec bo vršil svojo nalogo veliko uspešnejše, ako
bo krog njegovih čitateljev večji in širši.
* # #
Tisti, ki se izgovarjajo, da je težko agitirati za so- j cialistični list, naj pomnijo, da je težko agitirati za vsa-.j ko dobro stvar. Otrok sili v luže in blato, dasi to zanj j ni dobro. Ko pride k pameti, zna sam razločevati med j snago in umazanostjo. Neveden človek ne zna pojmiti i kaj je dobro in kaj je slabo čtivo, pa posega po sla- j bem. Tisti, katerim je samo za denar, negujejo te in- j stinktne v nevednih ljudeh s tem, da jim nudijo vsako-1 jako slabo čtivo. Naloga socialistiv pa je širiti luč I spoznanja, in to je težko delo. Ko bi bilo lahko, bi I imeli že socialistično družbo, ne pa družbo blata in nesnage.
# # #
Sodruginja Tauchar je v začetku tega meseca kon- I čala z agitacijo za Proletarca po naslbinah Pennsyl- i vanije, kjer je dosegla lepe uspehe. Toda v Pennsyl-1 vaniji je še veliko slovenskih delavcev, ki niso naro- I čeni na Proletarca. Sodrugi in somišljeniki, agitirajte, I da razširite ta list v vaših naselbinah tako kakor bi I moral biti razširjen.
* * * .
Kadar oglaša vaše društvo v listih svojo priredbo, 1 skrbite, da bo poslalo oglas tudi v Proletarca. Prole- 1 tarec je ne samo edini jugoslovanski socialistični list I v Zed. državah, ampak v nekaterih naselbinah zelo fl
razširjen in zasluži vpoštevanje.
* * *
Na sejah socialističnih klubov J. S. Z. se ne bi I smelo nikdar pozabiti uvrstiti v dnevni red točke, pri 9 kateri bi se razpravljalo o agitaciji za razširjenje Pro-* letarca. Kar so bili v Stanju napraviti sodrugi in so- I druginje v Sheboyganu, v Chicagi, v naselbinah West ■ Virginije, v nekaterih naselbinah Pennsylvanije itd,, a boste v stanju doseči tudi vi, ako se lotite dela. Mi bo- ■
mo imeli močno socialistično organizacijo, ako bomo razširili naše glasilo.
* * * •
Ako vam dopuščajo sredstva, naročite Proletarca vašim sorodnikom v Jugoslaviji. Naročnina za v stari
kraj je $3.50 za celo leto in $2 ,za pol leta.
* « *
Ako še niste, prečitajte naš cenik knjig in si izberite tiste, ki vam najbolj ugajajo. Posezite tudi po angleških knjigah, ki jih imamo v zalogi. Priporočajte vašim tovarišem ameriških delavcem, n.aj si jih naroče.
Cene pri nas so iste, kakor v ameriških knjigarnah. * * *
V spomladi prihodnje leto se bo vršil zbor J. S. Z. Dclujmo, da bo ta zbor ob enem tudi manifestacija socialistične misli jugoslovenskega delavstva v Ameriki. In to bo, ako pridobimo do takrat Proletarcu dva tisoč novih naročnikov in J. S. Z. dva tisoč novih članov, Fincev ni mnogo več kakor je nas, toda imajo tisoč članov, socialistični dnevnik in mesečno revijo. Ker se ponašamo, da smo razredno zavedni in
napredni, pokažimo to tudi v praksi.
* * *
t
Ako si spoznal, da je Proletarec vreden da se ga siri, piši upravništvu po potrebne listine in informacije ter postani aktiven delavec pri širjenju našega socialističnega glasite.
KNJIŽEVNI VESTNIK.
CRV EN I KALENDAR 1924 upravo je izašao iz štampe sa vrlo bogatim sadržajem. Ovime svračamo več sada pažnju naših drugova u ci-j zemlji, jer je nužno, da Crveni Kalendar istisne iz radničkih kuča sve druge kalendare. Dužnost je za
naših drugova, da u tom pravcu porade, kako bi se što bolje ovaj naš kalendar proširio u radničkim rtdovima.
c Istodobno objavljujemlo drugovima i našim kol-porterima, da smo pred nekoliko dana dali u štampu mamenitu knjigu:
Friedrich Engels: Poreklo porodice, privatne svojine i države, i Ovo nesuninjivo najvažnije djelo iz znanstvene (ocijalističke literature treba svaki drug da pročita, jer če ga ona temeljito uvesti u osnove naučnog soci-jaliznia. Za bolje i lakše razumijevanje ovog znan-stvenog štiva napisao je drug M. Kus Nikolajev opširan predgovor tako, da je ona usljed toga svakome pri-stupačna.
Cijena "Crvenog Kalendara 1924" jest 15 dinara a 'Poreklo porodice" 30 dinara, i poštarina.
Narudžbu obavlja: Jugoslovanska socijalistička nakladna zadruga "Naša Snaga", Uica 55. Zagreb, Jugoslavija.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsak« jo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako ietrto nedeljo ob 2.30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodrugi je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa Se niso pri soc stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako po magajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nal< ja delavca je, da postane razredno zaveden. Pri ter pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."
Debsovi shodi po Illinoisu.
V zadnji volilni kampanji je sod. E. V. Debs govoril na shodih socialistične stranke v New Yorku, ki so se završili z velikim uspehom. V prihodnjih par tednih bo sod. Debs nastopil na številu shodov po Illinoisu. Na tej govorniški turi bo spremljal Debsa in
vodil shode sodrug Snow, tajnik soc. stranke v Illinoisu.
Prvi shod se bo vršil dne 25. novembra v Cen-traliji.
V	iCantonu bo govoril dne 7. decembra zvečer.
V	Galesburgu dne 9. decembra popoldne.
V	Peoriji bo 10. decembra ob 8 v Orpheum Theatre. Sodrugi in simpatičarji socialističnega gibanja v teh mestih so na delu, da napravijo shode v vseh ozirih uspešne. V naslednjih tednih se bodo vršili po Illinoisu številni shodi, na katerih bodo nastopali drugi govorniki in organizatorji naše stranke. Zavedni slovenski delavci naj kooperirajo z drugimi sodrugi pri agitaciji za Debsove in druge shode, ki se bodo vršili pod avspicijo socialistične stranke. Socialistična stranka v Illinoisu ne sme zaostajati za drugimi aktivnimi organizacijami po raznih državah. Pustite brezplodno prerekanje drugim, kajti naloga socialističnega delavstva je, da pridobivajo nezavedne delavce v organizacijo in jih uče ter tako vsposabljajo za socialistično delo. Kdor izvršuje te naloge, vrši resnično revolucionarno delo.
nastopi ob 2:30
govoril , zvečer
EUGENE V. DEBS.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu. so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA.
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu po seji društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ., v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste 1 — Anton Zornik, Box 202, Hermiide, P«.
Sedanji družabni sistem produkcije in distribucije temelji na podlagi profita, in ker je profit, ga mora koncem konca nekdo plačati, ker ta ne obstoja iz nič. Plača ga delavski razred.
TAJNIKOM KLUBOV J. S. Z.
Tajniki in drugi odgovorni funkcionarji klubov J. S. Z. naj skrbe, da bo vsaka prireditev naznanjena v Proletarcu. Poročajte tudi, kako je uspela. Glasilo J. S. Z. je ogledalo aktivnosti na-iih organizacij. To ogledalo pa ne more biti popolno, ako klubi ne obveščajo javnosti od časa do časa o svojem delu.
Nameravana debata.
V zadnji številki Proletarca sem objavil izjavo, da sem pripravljen debatirati z F. C. Novakom o načinih kako priti do enotne fronte naših razdvojenih moči, ter kdo je kriv da je delavstvo razdeljeno v razne male skupine mesto da je organizirano v orjaški, silni organizaciji, ki bi kontrolirala svet.
Istotako sem navedel moj naslov in sugestiral, da bi potom dopisovanja aranžirali datum debate, nakar bi se vse potrebno objavilo v Proletarcu in Delavski Sloveniji. Soc. in delavski klubi naj bi prevzeli posle dobiti dvorano, obvestiti občianstvo, in zdržavati red med debato.
Dne 9. novembra 1.1. sem pa dobil pismo od s. Novaka, da je debata sklicana za v nedeljo zjutraj ob 9. uri. To je bilo sicer jako hitro in nekam natihoma narejeno, vendar sem se takoj odločil, da se debate udeležim — dasi ni lahko hoditi na svoje stroške in pri tem še tvegati dvomljivost udeležbe radi kratkega časa in neoglašanja. Dne 10. novembra (v soboto, en dan pred debato) sem prejel D. S., v kateri je bil opis konference soc. klubov v zapadni Pennsylvaniji, ter oglas iza javno debato, na kateri govore zastopniki JSZ in Delavske stranke.
Cenjeni prijatelji, kovači enotne fronte v Milwaukee, Wis., osobito F. C. Novak, ki je spisal poročilo
0	poteku konference v Canonsburgu, Pa.:
Človek ki je bil navzoč na dotični konferenci in ki je pozneje čital vaše netolerantno poročilo, mora začutiti veliko majanje v fundamentih svojega blagega zaupanja v vašo iskrenost. Saj vendar ne mislite, da je enotna fronta navadna zakotna oštarija! S falsifici-ranjem in zavijanjem se za skupno delo prav nič ne doseže — in posebno z menoj se na ta način ne boste. V tistem poročilu je tudi zapisano, da je Novak povabil Ovna in. Tavčarja na javno debato, ki se vrši 11. novembra v Milwaukee, Wis. O nobenem datumu ni bilo govora, toliko bi si pač lahko zapomnili s konference. Ravno zato sem jaz pisal v Proletarcu, da se ljudstvo zainteresira in da ve za datum debate zadosti zgodaj, da se lahko vsak udeleži. Vse tozadevno bi moralo biti urejeno potom obeh strank ter objavljeno s celim programom vred v obeh listih.
Nadalje je pisano v isti D. S. v oglasu za javno debato, da je "svoboda govora zajamčena vsakemu, ki se bo oglasil k besedi."
Jaz smatram debato kjer so določeni govorniki popolnoma za nekaj drugega, kot pa prosto za vse dis-kuzijo. Udeleženci bi smatrali v smislu oglasa, da se lahko prijavijo za besedo kadarkoli, kar bi izpre-menilo debato v navadni diskuzijski sestanek. To pa ni bil smisel naših dogovorov na konferenci, niti moje zadnje objave v Proletarcu.
1	Toda vse druge nepravilnosti bi človek še pregledal, in kot sem zgoraj omenil, udeležil bi se bil enostranske debato-diskuzije, ako bi bilo poročilo s ca-nonsburške konference pravilno in pošteno. Ne zamerite, toda človek res izgubi zaupanje v "častno besedo", če se skuša ob prvem sestanku namenoma napačno tolmačiti njegovo delovanje. Sicer pa prečitajte mojo objavo v prejšnjem Proletarcu, korespondirajte z menoj, da skupno določimo datum in vse potrebno glede debate, in celoten program objavimo v naših glasilih.
Frank S. Tauchar.
Socialistična agitacija po zapadnih državah.
Sodrug Emil Herman iz države Washington je bil; meseca oktobra na agitaciji za socialistično stranko po Montani, sodrug George F. Hibner se pa nahaja ■ organizacijski turi po Oregonu in Washingtonu. Socialisti v državi Idaho nabirajo podpise na peticije,; da si pribore zopet mesto na glasovnici kot strank Predno morejo postaviti kandidate, morajo nabrati 6,000 podpisov. Tozadevni zakoni v Idahi so zelo strogi, ker so prikrojeni v prilog kapitalističnim strain kam. Ampak sodrugi v Idahi se ne strašijo truda is so prepričani, da bodo priborili socialistični stranki njeno prejšnjo mesto.
To je en slučaj, ki dokazuje, kako lahko je razbili delavsko organizacijo in kako težko jo je potem organizirati z nova. Razni krenki so pod krinko komunizma razbili socialistične organizacije po zapadnih državah, toda zgradili niso ničesar svojega, razun male sektaške klube, v katerih so se prerekali o "edi-' no pravih" taktikah in podobnih rečeh.
Farmarska-delavska stranka, ki je bila 1. 1920 1 državi Washington precej jaka, je razpadla; njeai; ostanki so iskali rešitve v "federativni" farmarski-de-lavski stranki, ki so jo dne 3. julija t. 1. ustanovili pri-1 staši Workers' Party. Ampak tudi nova kombinacija starih strujc nima nobene moči. Ni čuda, da se po taki! konfuziji, ki so jo največ povzročili ekstremisti zme-šanih pojmov, delavstvo vrača v socialistično stranko,
Emil Herman poroča, da je organizacijska kampanja po zapadnih državah v polnem teku, in da bo socialistična stranka v stanju poseči prihodnje leto fl volilni boj v vseh zapadnih državah.
Socialistični glasovi v New Yorku so se od I. 1922 pomnožili za 55%.
iSodrug Jacob Panken, kandidat za sodnika, je dobil v petih newyorskih okrajih pri volitvah dne 6. novembra 97,116 glasov ali 35,107 glasov več, kakor jih je dobil v istih okrajih socialistični kandidat za go-vernerja pri volitvah 1. 1922.
Pri aldermanskih volitvah dne 6. novembra 11 je dobila socialistična stranka v New Yorku nad ll)1t od skupnega števila oddanih glasov. V enih okrajih so se kapitalistične stranke združile proti socialistom in postavile skupne kandidate. Ako bi imelo mesto Ne* York proporčni volilni sistem, bi imeli socialisti» mestnem svetu deset odstotkov aldermanov. Tako p« so brez zastopstva, in če ga delavci hočejo imeti, morajo oddati za svoje kandidate ne samo deset odstotkov, ampak večino glasov. Če izgubljajo stavke, naj se nikar ne pritožujejo, da jih kdo "prodaja". Ko bi la nezavedna masa imela količkaj zdravega razuma, tii zapopadla, da se sama prodaja.
SODRUGI V JUGOSLAVIJI O PROLETARCU.
Iz starega kraja nam piše eden dobro znanih sodrugov, da je Proletarec najboljši jugoslovanski socialistični list, in kar se tiče urejevanja, najboljši izmed vseh slovenskih delavskih listov, ■ Naročajte "Proletarca" svojcem in prijateljem o Jugoslaviji.
Zavijanje in izbegavanje mesto pojasnjevanja.
Mr. F. Novak ima navado, da govori o osebnih napadih, gnusnih bojih, neznačajih itd., kadar bi imel pojasnjevati. Vse te grehe očita Proletarcu.
Ko je bila Slovenija "kupljena" (Novakov izraz), je pričela z napadi. Ako je Mr. F. Novak pozabil, kaj je pisal v prvi in v naslednjih izdajah potem ko je bila "Slovenija" kupljena, naj se potrudi pregledati vse izdaje nazaj. Našel bo v njih toliko psovk, da bi lahko napolnil celo knjigo z njimi.
"Gospodje, vi se zavedate, da zastopate mrtvo stvar," pravi g. F. Novak. Socialisti pa, četudi so "mrtva stvar", uganjajo nezaslišne "lumparije". Reakcijo so posadili v sedlo, vojne in fašizmie so povzročili, delavce prodajajo na debelo in, drobno po nizkih in visokih cenah, s par besedami rečeno, na svetu ni večjih lumpov, kakor so socialisti, če je verjeti Novakom pri "S.", Fisherju, ki je njen bos, in župniku pri sv. Štefanu. Kljub temu je nam g. F. Novak "ponujal ; potem, ko je bila Slovenija kupljena, bratsko roko", mi i pa smo mu (po njegovem zatrdilu) "plunili po naši stari gentlemanski maniri v obraz." Čemu pa podajati roko tj ud enii, če jih poznate po "starih gentlemanskih manirah"? Čemu ponujati roko ljudem, ki so prodali Trst, Primorje, del Kranjske in "se plazili po trebuhih pred buržoazijo"?
Ej, prijatelj, 'Slovenija' ni bila "kupljena" zato "da nam bi podala roko", in Vam je to znano, ker ste "posredovali pri kupčiji"! Če bi se šlo za podajanje roko, bi ne bilo kupčije, katero ste izvršili.
$68,000 denarja "smo zapravili", pravi g. F. Novak. Taktiko nemške "socialdemokračke" stranke naj pojasnimo! Pojasnimo naj, zakaj Cankova vlada preganja komuniste, zakaj "je dala vlada vse dome in, tiskarne komunistov socialdemokrački stranki" in tako naprej. Vse to pojasnujemo, in še marsikaj drugega.
G. F. Novak se po nepotrebnem razburja. Njega kot osebo nihče ne napada, kar pa se tiče osebnih napadov, so njegova "delikatesa".
V izdaji D. S. z dne 8. novembra je napisal odprto pismo uredništvu Proletarca. Vsemu "članku" se pozna. da ga je pisal v razburjenju. Zatrjuje, da je "kot priprost delavec ohranil svoje prepričanje". Kaj pa je lo"priprost delavec"? Ali so tudi nepriprosti delavci? "Zakaj kričite, da je bila Slovenija reakcionaren list?" vprašuje F. Novak v svojem odprtem pismu. To nihče ne "kriči". Proletarec je samo citiral vaše priznanje, priobčeno v izdaji vašega lista z dne 10. oktobra, v katerem ste dobesedno zapisali: "In če je stranka Ma $3,000 za list ona je to napravila zaradi tega, da m eni strani zmanjša število reakcionarnih listov ..." i V omenjenem odprtem pismu pa piše G. Novak naslednje:
I "... Tisti čas je bila stavljena "Sloveniji" ponudba, dapriobčuje članke protidelavske organizacije, katero sostvorili tukajšnji velekapitalisti pod imenom "American Educational League". Samo za prvi del člankov e je ponujalo 800 dolarjev. Skupno je bilo na razpo-ago 575,000 za razširjenje 'izobrazbe'. Vidite gospodje, * tistem času je bila 'Slovenija' kupljena. Ako bo potreba, sem pripravljen predložiti pisane ali ustmene izjave osebe, ki je stavila po naročilu imenovane organizacije dotično ponudbo ..."
| S tem hoče F. Novak povedati, da ako bi bila Slo-tenija reakcionaren list, bi se polakomnila tistih $800, oziroma njen lastnik Veranič in kdor je že bil z njim
v kompaniji, bi jih bil vzel. Novak pa je pozabil povedati, da je "Slovenija" priobčevala take "izobraževalne" članke od neke kapitalistične "izobraževalne" institucije. Veranič bi jih najbrž še priobčeval, pa mu je pretila nevarnost, da bo izgubil vse naročnike razun, katoliških v Minnesoti in v Michiganu, ki so željni take izobrazbe. Če pa bi Veranič mogel dobiti za priobče-vanje dotičnih člankov štiri tisoč mesto $800, bi se ne pomišljal dolgo, komu bo prodal svoj list. Vidite, take "educational" lige ponujajo stotake tistim listom, o katerih vedo, da niso radikalni.
V istem odgovoru piše: "Predno je bila Slovenija prodana, so se vršila pogajanja z dvema osebama za nakup. Tisti čas so mi stavili hrvatski sodrugi ponudbo, da bi prevzel uredništvo časopisa, katerega mislijo pričeti izdajati v slovenskem jeziku; razumi se ne oni, pač pa sekcija. Po večmesečnih posvetovanjih so na podlagi mojih poročil in računov prišli do zaključka, da bi stalo tako podvzetje najmanj $5,000 in še potem bi ne bila podlaga časopisa trdna ..."
Pogajanja so se vršila torej več miesecev. Slovenija je imela dva kupca, ki sta ponujala 'za list $3,000, potem kapitaliste, ki so ponujali za priobčevanje svojih člankov $800, in Hrvate, ki so dali toliko, "kolikor so ponujali privatni kupci".
Verjamemo, da pretresanje te afere v javnosti g. Novaku ni ljubo. Naj se pritoži Cvetkovu, ki jo je razkril in jo nazval umazana kupčija.
G. Novak še sedaj ni povedal, kdo sta bila tista privatnika, ki sta ponujala za Slovenijo tri tisoč dolarjev, niti ne, če je postal "komunist" že potem, ko so se vršila "večmesečna pogajanja" za nakup lista. j G. F. Novak pravi, da ni spisal odgovorov, "ki so bili priobčeni v zadnjih številkah D. S., in sicer iz enostavnega uzroka, ker se mu tak boj gn.usi." Mi pa smo ga kajpada povzročili. Iz tega njegovega stavka bi človek sklepal, da se mu tudi odgovori v D. S. gnu-sijo, ki jih piše njegov kolega.
Zadevo bi radi zakrili s "pozivi na dehato", z No-sketi, Scheidemanni, Hilferdingi in drugimi "izdajalci v delavskem, razredu". Pa ne bo šlo. Kar se tiče izdajalcev, vam ni treba hoditi v Nemčijo, ampak imejte na umu, da ste jih vi imeli med ustanovitelji, ki so bili ne samo izdajalci, ampak plačani agentje jusitičnega departmenta. Saj se še spominjate tistih imen, ali ne?
Tudi naiven je g. Novak, ko vprašuje: Ali hočete, da vam zapojemo pesem o m!ilwauških socialističnih delegatih, ki so lepo pomagali vreči iz dvorane Dunna?"
Ali ne bi bila ravno tako lepa tale reč: "Ali hočete, da vam zapojemo pesem, kako so vaši sodrugi izključili svoja sodruga Cvetkova in Kutuzoviča ter Sa-lutskija?" Mar se ne vrši v vaših vrstah smešen boj ravno radi tega, ker drug drugega izključujete?
Mi smo šufti in podli značaji, pravi g. Novak, ki ima seveda zelo gentlemanske manire. Ko pa bo treba pojasnjevati, bo pa zopet plakal v odprtem pismu in se pritoževal, da ga "napadamo".
Ker se je razburil, je pozabil pojasniti stvar, ki bo morala biti pojasnjena. Čim prej prizadeti to store, toliko prej bo javnost na jasnem, v koliko je resnice na trditvah "Novega Svdjeta". Torej, ali ste pripravljeni opisati natančen potek kupčije, potem katere je prišel list v roke sedanjim lastnikom? Zakaj ne poveste, kdo sta bila dotičnika, ki sta ponujala za list toliko kolikor je dal Ziničev odbor pod firmo "izobraževalnega kluba"? Vidite, dobro bi bilo, da delavstvo izve, če ni bila
dotična ponudba samo navidezna. Istotako bi bilo dobro, da slovensko delavstvo izve, kako se menjajo s kupčijami tudi prepričanja. Ostala vprašanja so pri-občena v 842. štev. Proletarca. Prečitajte jih še enkrat, pa odgovorite stvarno, ne s psovkami in zavijanji ter prikrivanji.
Kapitalistične stranke v New Yorku se združujejo proti socialistom.
Kadar preti kapitalističnim strankam nevarnost da jih socialisti porazijo, tedaj priznajo, da med njimi, to je med republikanci in demokrati ni nobene razlike, pa postavijo skupne kandidate v boju proti socialistom. V 50. aldermanskem distriktu v Brooklynu (New York) so se vršile dne 6. nov. dopolnilne volitve. Socialistični kandidat za aldermana sodrug Shiplacoff je dobil 4,117 glasov, Frank, kandidat republikanske in demokratske stranke pa 6,118 glasov. Njegova večina znaša 2,001 glas. Ako bi kapitalistične stranke ne imele skupnega kandidata, bi bil Shiplacoff izvoljen. Iz tega sledi, da mora delavstvo delati, da dobi večino nad vsemi kapitalističnimi strankami. V istem distriktu je dobil socialistični kandidat za poslanca v n.ewyorski legislaturi 4,305 glasov, kandidat republikancev in demokratov pa 6,002 glasova. Socialistični glasovi v drugih volilnih okrajih mesta New York so se zelo pomnožili, toda zmagali niso v nobenem okraju; v nekaterih okrajih so bili poraženi z zelo majhno večino.
Newyorška socialistična organizacija bo nadaljevala z intenzivno kampanjo, ki jo je pričela med volitvami, ker se newyorški sodrugi zavedajo, da bodo v stanju zmagovati v bodočih bojih le, ako bodo imeli v vseh okrajih jake organizacije. V kratkem prično izdajati tednik, ki bo posvečen izključno socialistični propagandi in vzgoji. Tudi dnevnik "The New York Leader", ki ga lastujejo radikalne unije in soc. organizacija, agitira za našo stranko in priobčuje vse vesti o strankinih aktivnostih v New Yorku in drugih krajih dežele.
Praznoverje pri Zulukafrih.
V neciviliziranih deželah imajo čarovniki še jako velik vpliv na prebivalstvo katero jih spoštuje kot nekaka nadnaravna bitja ali napol bogove. V Indiji s strahom spoštuijejo prebivalci fakirje kot nadljudi iz višjega razreda, in nevedneži so polni praznoverja o moči fakirjev. V deželi Zulukafrov in drugih deželah Afrike imajo obije ali "zdravnike-čarovnike", ki delajo čudeže, in je prebivalstvo kar zaljubljeno v njihovo početje v katerem vedno vidijo- kak čudež in delo, kakršnega navadni ljudje ne zmorejo.
Kakor fakinji in obiji, talko se "zdravniki-čarovni-ki" pogosto poslužujejo raznih goljufij, s katerimi drže prebivalce v temi. čeprav so njih čarovnije včasih čisto proste in se nikakor ne morejo primerjati s "čarovnijami" svetih mož v Hindu, vendar te*čudeže izvajajo precej popolno, da s tem očarajo domačine in so se morali njih izvajanjem čuditi tudi Američani in drugi Evropejci, ki so jih videli pri takem početju.
Sledeča prigodba je izmed številnih malo avtentičnih pripovedk iz Južne Afrike, ki pokazuje kako se dogajajo "čudeži" in kako znajo razni obiji slepiti svoje oboževalce z njimi.
Malo več kot pred trideseti leti je šla skupina Angležev in Američanov na lov v soseščino dežele Zulukafrov. Na svojem potovanju so se ustavili v selu domačih prebivalcev, med katerimi je bil sveti mož "ča-rovni zdravnik", ki je na prigovarjanje enega izmed potnikov pokazal svojo čarovniško moč.
Šel je k bregu ozke in plitke reke in vzemši malo poleno, ga položil v vodo. Poleno se je pričelo pomikati po strugi s tekočo vodo, a je obstalo na povelje čarovnika in stalo dokler je čarovnik velel. Nato je pričelo poleno plavati po strugi proti toku reke in se zopet ustavilo, ko je čarovnik zaukazal. Očividno je bilo poleno začarano in voda ga v svojem teku ni mogla premakniti, dokler je v njega gledal čarovni "zdravnik". Čarovnik je stal na bregu in poleno se je pre-J mikalo, kakor mu je velel: ko je ukazal polenu k bregu reke se je pomaknilo. Pobral ga je in izročil enema gledalcev. Skrbno preiskavo so izvedli na polenu, če se ga ne drži kaka vrv ali lepilo, toda ničesar niso mogli najti.
Američan, ki je pregovoril "čarovnika", naj gre pokazati svo'j "čudež", je pa zaslužil, da bi ga imeli j še za večjega čarovnika", kajti znal je pridobiti zaup-j nost obija in tako izvedel za vso tajnost čudežnega premikanja polena po vodi. Kolikor je izvedel od "zdravnika-čarovnika", je to prevara, ki se je pogosto poslužujejo tudi drugi čarovniki, a obenemu čisto enostavna prevara.
Malo poleno, ki si ga je izbral "čarovnik" na bregu reke, ni bilo pobrano kar tjavendan .Skrbno je bilo položeno na breg že prej, da je bilo za vsak slučaj, vedno pri rokah. K polenu sta bili pritrjeni dve dolgi,! kakor struna tanki travi, skoraj take barve kakor je voda v plitvi reki. Travi je tok zanesel preko reke in drugi konec je bil ob obrežju, kjer je čepel sporazum-ljenec "čarovnika", zakrit med peresi tropičnih rastlin .Poleno samo je zanesla voda proti sredini rete, Po reki je teklo tako dolgo, dokler ni sporazumljenec onostran obrežja potegnil napeto travo, tedaj pa ie. začelo poleno plavati proti toku. Napeljane so bile še druge dolge trave, ki so pa povzročale, da je na povelje "čarovnika" smuknilo poleno pod vodo in po zneje zopet na dan. Vse se je vršilo s sporazumljenjem onega onstran reike. Tanke trave so bile skrbne pritr jene ob eno samo katera je bila pritrjena ob poleno, Tako čarovniku ni bilo treba storiti drugega kot pri jemanju polena iz vode odščipniti travo.
Čarovnik je istega dne še enkrat pokazal svoj "čudež", ko so bili navzoči tudi domačini, ki so kar trepetali ob čudnem pojavu. Od premikanja polena je namreč "čarovnik-zdravnik" napovedal želje duhov in vse, kar morajo prebivalci storiti ,da se jim bo dobro godilo. "Čarovnik" je imel v tem svoj zaslužek, Američan je povedal tudi drugim tajnost, ki jo je izdal "čarovnik", in vsi navzoči lovci so skrbno li, če bi mogli kaj opaziti. Vsaka trava je bita v vodi nevidna.
Čudež kot je ta, kaže, kako lahko je prevariti nevedne ljudi. Na enak način delajo čudeže tudi fakirji v Hinduju, s čemur izkoriščajo razni "čarovniki" i« sveti možje nevedno ljudstvo. Enostavne goljufije, ki jim ni bilo mogoče priti do dna, so že pogosto povzročile da so nastale razne verske sekte, goljufi "čarovniki" pa njih poglavarji.
Namesto stare meščanske družbe s svojimi razredi in razrednimi nasprotji stopi asocijacija, v kateri je svoboden razvoj vsakega pogoj svobodnemu razvoju vseh.	(K. Marx, "Komunistični manifest",)
AGITATORJI NA DELU.
Naročnin na Proletarca so poslali:
Frances A. Taiuchar, z agitacije v Pa.............44
Anton Žagar, Sheboygan, Wis......................................9
Fr. Ludvik, Cleveland, 0..................................................2
Lucas Rutja, Moon Run, Pa..............................................1
Frank Zaitz, Chicago, 111..................................................1
Lucas Groser, Nokomis, 111..........................................1
Jernej Kokelj, Canonsburg, Pa......................................5
J. Krebelj, Cleveland, 0..................................................5
Min Pirih, Slovan, Pa..................................................1
Jacob Kunstelj, Ely, Minn..............................................1
Jos. Kocian, Brooklyn, N. Y..........................................2
Kristina Omahne, Clinton, Ind.............i......	1
Anton Zornik, Hermmie, Pa.....................1
JBke Primožič, Library, Pa.....................1

enjenemu občinstvu v Clevelandu
naznanjam, da bom odprl
dne 10. nov. 1923
novo urejeno
domačo pekarijo
vS. N. Domu na 6413 St. Clair Ave.
Pekel bom mnogovrstno, okusno pecivo kot kruh, pogače, biškote, paštete ("paje") in druge slaščice. Jemal bom naročila za izvrstne domače potice in pogače za godove, svatbe in druge prilike.
Se toplo priporočam za obilen obisk.
Vaš
JOHN BRADAČ, lastnik.
VABILO
-NA-
KONCERT
ki ga priredi
PEVSKI ZBOR
"ZARJA"
(odsek soc. kluba št. 27)
v Božeglavovi dvorani
6006 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.,
dne 25. novembra ob 7:30 zvečer.
, četverospev.
PROGRAM
Lastovke, poje mešan zbor. Dijaška, poje moški zbor. Ženski dvospev.
"Oj dekle kajs' tak žalostna. . V saneh, mešan zbor. Na morju, poje moški zbor.
10 minut odmora. "Ej tedaj....", mešan zbor. Zdravica, moški zbor. "Kaj ne bila bi vesela", ženski zbor. S'olospev, poje Louis Belly. Svoboda, poje moški zbor. Gorenjski slavček, mešan zbor.
Po koncertu bo plesen] prosta zabava. j
Koncert obeta veliko duševnega užitka in razvedrila. Udeležite se ga in ne bo vam žal.
KONVENČNI FOND J. S. Z.
V mesecu septembru so vplačali v konvenčni fond J. S. Z. sledeče vsote:
Štev. kluba in kraj.	Vsota.
220—iBon Air, Pa...........................$ 1.40
157—'Gross, Kans...................._........10
10—Forest City, Pa......................... 1.30
128—Nokomis, 111........................... 1.90
27—Cleveland, Ohio ........................ 3.80
2:28—IPursgJove, Pa......................... 2.40
69—Herminie, Pa........................... 2.20
235—iSheboygan, Wis......................... 1.80
182—Meadowlands, Pa....................... 2.20
47—Springfield, 111......................... 1.10
213—Carlinville, 111......................... 2.60
230—nLibrary, Pa........................... 1.20
167—iSouthview, IPa......................... 1.40
50—Virden, 111..............................40
114—Detroit, Mich.......................... 3.40
218—Luzerne, Pa............................90
1—Chicago,	111............................. 4,10
238—Universal, In d......................... 2.10
181—iLloydell, Pa........................... 2.20
233—iRenton, Pa............................ 2.80
13—iSygan, Pa............................. 2.90
2—Glencoe,	0............................. 1-05
iSkupaj...............................$43.25
>	Tajništvo J. S. Z.
IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z.
V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva in socialistični klubi v mesecu oktobru kakor sledi:
Tek. štev. društva kraj	Vsota
113-449 SNiPJ, Cicero, 111.....................$ 1.50
48- 87 SNPJ, Herminie, Pa................... 4.5«
71- 1 SNPJ, Chicago, 111................... 2.00
77- 36 SNPJ, Willock, Pa.................... 4.5«
80-121 SNPJ, Detroit, Mich................
14-209	SNPJ, Nokomis, 111................... 2.01
12- 74 SNiPJ, Virden, 111..................... l.(
84-114 SNPJ, Roundup, Mont......,.......... 1.1«
44-362 SNPJ, Carlinville, 111................. 44
103- 9 SNPJ, Pittsburgh, Kans. .............. 3.00 ]
29-1131 SSPZ, Kenilworth, Utah ............. 1.01
82-178 SNPJ, Cleveland, 0.................. 2.0«
15-329	SNPJ, Large, Pa..................... 1.01
,36-156 SNPJ, Muddy, 111.................... 1.01
38-120 SNPJ, Gallup, N. Mex................ 2.2«
110-447 SNPJ, Nanticoke, Pa...........s...... 2J
Klubi J. S. Z.:
1 Chicago, 111.........'.................... 2.;
181 Lloydell, Pa............................ l.(
69 Herminie, Pa........................... 1,(
Skupaj......i..................$43.3
Tajništvo J. S. Z.
Prefiitajte naš cenik knjig,
priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga boljših književnih del.
LOUIS KVEDER f
(200 Walsh BMg.)
434 Diamond St.,
PITTSBURGH, PA.
Izdelujem pooblastila, kup-	J,
ne in darovalne pogodbe, testa-	§
mente in vsa v notarski posel	g spadajoča dela.

STEDLJIVI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$1,2 5 0,0 0 0.00
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.

CENIK KJIG.
IABAVNA KNJIŽNICA, zbirka
povesti in črtic, broširana.....65
IADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar)
roman, broširana.............75
IAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno ......................... 1.75
IA SREČO, povest, broširana.....45
'ISKI TINE GRAMONTOVE,
(VI. Levstik), vezana.......1.00
OBE IZ DOLINE ŠENTFLOR-JANSKE, (Ivan Cankar), vezami.......................... 1.25
.TARJEVO ZLATO, (Aug. Senona), zgodovinska povest iz
IVI. stoletja, vezana.......... 1.20
DTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (L Zoreč), broširana .......................40
ABJEVA Hči, povest, bro-
Srana........................65
I NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana . .. .30
<0 VENSKI PISATELJI: L IVAN TAVČAR, zbrani spisi,
| IV. zv., vezana ..............
"I LEVSTIK, zbrani spisi, vetrna ........................
ERJAVEC, zbrani spisi,
| vezana .....................
I JURČIČ, obrani spisi, I. zv.,
I vezan ......................
III. zv. vezan ................
|E zv. vezan ...............
IV. zv. vezan ................
iT. zv. vezan ................
IIV. zv. vezan ................
2.00
2.00
1.25
1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00
PESMI IN POEZUE.
(Jean de la Fontaine, iz I francoščine prevel I. Hribar)
DA POTA, (Oton Zupančič),
I Mi, trda vezba..........
10DERNA FRANCOSKA LIRI-IKA, (Prevel Ant. Dobeljak),
I vezana ......................
ŽIVLJENJA (Fran Al-
[Ut), trda vezba..........
E, (Fran Levstik), vezana 10RSKE POTI, (Janko Gla-
I ser), broširana ..............
KJE, (Ivan Albreht), bro-
liirana .....................
LET SLOVENSKE LTRI-IB, od Vodnika do moderne, (C.
|War), vezana . ............
IEUP IZ JUDEJE, (J. S. Malti), vezana ...............
!fSKA NARODNA LIRI-
I IA. poezije, broširana ......
NOE IN SENCE, (Ante De-
iljak)L broširana ...........
NARODU, Valentin
|Vodnik, broširana ............
PESMI, (Peter Bezruč),
|trda vezba..................
»VIJE. (Tone Seliškar), Isoietarske pesmi, broširana
|Re; vezana................
EX SIBERIA, (Voje-
' Mole), vezana ...........
| ZARJE VIDOVE, (Oton Zn-ii), pesnitve, broiirana....
IGRE (L«oiid Andrejev),
1.00 .75
.90
.50
.90
.35 .45
1.20 1.10 .65 .50 .25 .60
.75 1.25 .40
Nadaljevanje z 2. strani.
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........75
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ..........................25
DIVJI LOVEC, (F. 8. Finžgar),
igra s petjem v 4 dejanjih.....50
DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih .........................30
GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. .60 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75 JULIJ CEZAR, (ffm. Shakespeare), vezana.............75
MACBETH, (Wm. Shakespeare),
vezana.....................75
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih,
broširana...................36
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ....................... .36
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana......................75
RAZVALINA ŽIVLJENJA, (F.
S. Finžgar), drama v 3 dej......75
ROMANTIČNE DUŠE, (Iran Cankar), drama v treh dejanjih, vezana............... .86
ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana....... .75
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. 1.00
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .20
ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 6.00 DEMOKRATIZEM IN 2EN-
STVO, (Alojzija štebi) .......10
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. Šarabon), vezana.....1.25
JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00
Lončar), broširana 75e, vezana 1.15 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik En-
gels)........................20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
MATERINSKA POMOČ, zdravemu in bolnemu dojenčku, s slikami .......................75
MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana .................2.00
.35
.45
.75 .10
.40
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji s slikami ..............75
NARODNOGOSPODARSKI ESEJI .........................
NAŠ JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana .......................
NAŠ SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ ....................
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................50
POGLED V NOVI SVET....... ,10
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotia Lončar), broširana 75c, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM, a slikami .......................35
PRAVO IN REVOLUCIJA, (L.
Pitamic) ....................35
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana ............1.15
RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F.
Seidl) .......................95
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar)....... .85
REFORMACIJA IN SOO. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana..................46
SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA, izdala SNPJ., 364
strani, vezana v platno ......2.00
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broii-
SPOL-IaTUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba..............
SRBSKA POČETNTCA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E.
K.), broširana..............
USTAVA, ruske socialistične fed.
sovjetske republike..........
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remec}, vezana............
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana ..................
VOLJA IN DEJANJE, (psihologi^««. analiza) ............
PADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM . . . ZAKON BIOGENEZIJE. (J. He-ward Meore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavee} ..................
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-laj) . . . . ......i...,. ■■«'*....«
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana ...............
ZDRAVJE, jan., feb., mare, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po ................
ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec).....
.60
.40
.60
1.26
.50 .10 1.00 .25 .26 .10 1.60 M
.30
1,50
.10 .25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85e; II. zv. 75c; III. ziv. 65c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik	1916, vezan ........................40
letnik	1917, vezan ........................50
letnik	1919, vezan ........................50
letnik	1920, vezan ............................65
letnik	1921, broširan ....................50
letnik	1922, vezan ........................75
letnik	1922, broširan ....................50
letnik	1923, vezan ..........................75
CANKARJEVA SLIKA ma dopisnicah, 2 za 5e......
(Imamo jih dvojne vrste.)
DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
Številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, St. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV..... .40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOO. ZAVAROVANJA, (Di. Demet. Bleiweis-TrsteniSki) .. .10 PROLETAREC, vezani letnika, 1919, 1921 in 1922, vsaki ---- 5.00
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . ma...................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (O. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5-00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H. Morgan), vezana............1-50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20
END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00
IMPERIAL WASHINGTON,
(R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chica&kih klavnic.....1.20
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana ....................60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . .....<...... 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana........60
OUTLINE OF HISTORY, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani B.0A
PHYSICIAN IN THE HOUSE,
(J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . ......... 2.09
REPUBLIC OF PLATO, rtiaa* 2« RIGHT TO BE LAZY, (Pari
Lafargue), vezana..........H
ROBERTS RULES OF ORREtt,
vezana................j...Mi
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana........II
SCIENCE AND REVOLUTION,
Ernest Unterman, vezana .... I SOCIAL REVOLUTION, (Biail
Kautsky), vezana.........
STRUGGLE BETWEEN
SCIENCE AND SUPERS VI-TION, (A. M. Lewis), vmsu » THEY CALL ME CARPENTEE,
(Upton Sinclair), trda vezba.. 1.11 THE CRY FOR JUSTICE, (tJ|-
ton Sinclair) vezana .........!.B
THE DREAM OF DEBS, (J*ek
London) ...................Jl
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver ia
privatne interese ............1,3
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno .........
100%. (Upton Sinclair). Povest
patrijota ..................1
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis),
vezana.....................
THOUGHTS OF A FOOL, (Eva-lyn Gladys), vezana . . ,. Naročilom priložite poštni ali presni money order, ček ali gotovi« Za manjša naročila lahko poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine ] sto. Klubom in čitalnicam, pri večjih naročilih liberalen popnst.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Vzrok prehladov.
Združenje dveh znanih bank.
Direktorji Kaspar državne banke in American, državne banke so se odločili, da združijo obe banki v eno. ;S tem združenjem postaneti največja bančna institucija izven trgovskega dela mesta.
Mr. Otto Kaspar ostane 'še nadaljni predsednik in Mr. J. F. Stepina postane prvi podpredsednik.
Fridtjof Nansen, slavni norveški raziskovalec s vernega tečaja, je imel sledečo skušnjo: Člani rtjeg ekspedicije so bili prosti prehladov vkljub neznos« nizki temperaturi daljnega severa, toda prehladi i kašelj so se pojavili med mnogimi njegovimi člani i njih povratku, ko so se ustavili v nekem gosto < denem pristanišču. Ta skušnja sugestira, da izp ljanje mrzlemu in vlažnemu vremenu, mokre noge,« denje na prepihu ali prehitro uhlajenje vročega teli še ni dovolj zadosten vzrok za prehlade. Sezonski 4 čaji, okužljivost in, lokalni ter siplošni znaki z vri sugestirajo, da je nalezljivost pravi vzrok. Najba| razlaga za to je najbrž nek še .nepoznan orgi strup. Trinerjevo zdravilno grenko vino je zelo i ristno zdravilo za preprečenje nalezljivosti. Telo, I ni zaprto, se lahko upira nevarnim infekcijam, nerjevo zdravilno grenko vino pospeši, da črevar gularno delujejo, kar je najboljša pomoč pri zof stavljanju proti napadom bolezni. In, če se pojavit šelj, potem vzemite takoj Trinerjev Cough Sei Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ima v zalogi i zdravila in preparacije, ki jih izdeluje Joseph Triu Company, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111., ali j jih lahko za vas hitro dobi.	(Advertisemei