Obnovljena izdaja - Leto XVII. - štev. 20 (691) - Trst -12. novembra 1965 40 lir SI>ea4* 1B*BD
post. - Groppo II
Nevarno stališče italijanskih državnikov ob obisku v Jugoslaviji
Moro noče razpravljati
o celotni slovenski skupnosti v Italiji
V	ponedeljek 8. t.m. je prispela v Beograd uradna italijanska vladna delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika posl. Alda Mora. Na dvodnevnih razgovorih, ki jih je delegacija imela z najvišjimi predstavniki Jugoslavije, so bili doseženi nekateri dobri rezultati, ki potrjujejo dosedanje dobre odnose na gospodarskem in kulturnem področju med obema sosednima republikana. .
V	teku razgovorov so se predstavniki obeh strani dotaknili tudi vprašanja narodnih manjšin. Že prvi dan je o tem spregovoril predsednik izvršnega' sveta Jugoslavije Stambolič, ki je nakazal potrebo, da se v bodoče doseže «še doslednejše izvajanje določil sporazumov» in da se skupno začnejo proučevati «še nerešena vprašanja». V svojem odgovoru je posl. Moro omenil le Londonski sporazum, ki se tiče tržaških ne pa ostalih Slovencev v Italiji in dejal, da so na tem področju «tudi možnosti za konstruktivno sodelovanje med našima narodoma». že prvi dan, torej, je Moro omejil razpravo o narodnih manjšinah na tržaške Slovence in le na en mednarodni sporazum, t.j. na Londonski memorandum, čeprav se govori o mednarodnih sporazumih v množini.
Drugega dne, ko so razpravljali o skupnih vprašanjih, so se tudi dotaknili tematike o narodnih manjšinah. Po poročilih, ki jih objavljajo vsi listi v Italiji, ‘povzemamo, da sta obe strani poudarili nujnost nadaljnjih skupnih naporov na tem področju. O konkretnih sklepih se še ne ve. Moro naj bi 'bil omenil mešani odbor, ki naj deluje še nadalje, in naj bi se izrazil, da so manjšine most, ki povezujejo obe državi. Zvedelo se je, da je vlada predložila parlamentu zakonski osnutek za rabo slovenščine v sodnih uradih na Tržaškem (o tem zakonskem osnutku še nihče nič ne ve v Italiji, op.ur.) in da bo italijanska vlada dala glede zaposlitve Slovencev v javnih uradih (na Tržaškem) pobudo od primera do primera in v praktičnem okviru.
Zelo zanimivo je tudi, da je «Borba» z dne 10. t. m. objavila vest, po kateri naj bi se v krogih italijanske delegacije izjavilo, da «spada vprašanje jugoslovanske manjšine v Italiji v pristojnost deželne vlade, da pa ima osrednja vlada v Rimu možnost in da je tudi pripravljena vplivati na nadaljnje izboljšanje položaja manjšine. V tej zvezi je bilo omenjeno, da so možnosti enakopravnega ravnanja s pripadniki slovenske manjšine pri zaposlitvi, uporabi slovenskega jezika in financiranju njihovih kulturnih ustanov».
V vse to pa se vključuje naslednja izjava, ki jo je 9. t. m. v Beogradu prebral predstavnik italijanske delegacije:
«Vprašanja, katerih se po prehodnem dogovoru ne bomo dotikali in o katerih nismo in ne bo-
mo razpravljali, so striktno teritorialna vprašanja. Izjava predsednika jugoslovanskega izvršnega sveta P. Stamboliča o etničnih skupinah v zdravici včeraj zvečer pri večerji v čast italijanski delegaciji ni bila nepričakovana in tudi ne v nasprotju s takšnimi dogovori. Gre za vprašanja, o katerih obe vladi že dolgo razpravljata. Z italijanske strani pa pojasnilo v zdravici posl. Mora, ki se sklicuje na londonski memorandum o soglasju glede Tržaškega ozemlja, po eni strani jasno omejuje našo pripravljenost za diskusijo o tistih skupinah, za katere obstajajo naše specifične mednarodne obveznosti, po drugi strani pa spominja pojasnilo, da imamo tudi mi razloge in pravice, ki jih je treba uveljaviti v istem okviru in na istem področju».
Pojasnilo italijanske delegacije zelo jasno pove, kakšno stališče zavzema italijanska vlada v zvezi z narodnimi manjšinami, še prav posebno pa v zvezi s slovensko narodno manjšino v Italiji. Vse ostalo ni nič drugega kot prazno besedičenje.
Iz zgoraj omenjenih dejstev izhaja:
L da italijanska vlada striktno omejuje razpravo o slovenski narodni manjšini na njen tržaški del in na določbe, ki jih vsebuje Londonski memorandum;
2.	da se ne omenjajo ostali Slovenci v Italiji in da se o njih noče na noben način razpravljati;
3.	da se govori o slovenščini v sodnih uradih, o nastavitvah Slovencev «od primera do primera» in o financiranju kulturnih ustanov samo na Tržaškem;
4.	da se ponovno vleče na dan vprašanje reciprocitete;
5.	da se ustavni členi o enakopravnosti državljanov in «etničnih skupinah» sploh ne omenjajo v smislu potrebe njihove uveljavitve;
6.	da se omenja le Londonski sporazum, ne govori se pa o mirovni pogodbi, ki pa zelo jasno tretira slovensko narodno manjšino kot celoto, ne pa kot deljene kategorije.
V zvezi s tem prihajamo torej do zaključka, da je italijanska vlada ostala na svojih starih pozicijah. Skratka, v vprašanju narod-nih manjšin v Italiji je ostala na pozicijah centrističnih vlad, ki so Londonski sporazum podpisale in so prav tako obljubljale, da ga bodo izvedle. Doživljamo torej absurd, da se italijanska viada kot na izraz svoje dobre volje sklicuje na delno uresničenje tistega Londonskega sporazuma, ki je bil podpisan pred 11 leti in do danes še ni bil uresničen. Za njegovo popolno uresničenje bo treba, po tej logiki, čakati na drugi uradni obisk kakršne koli italijanske delegacije v Beogradu. In to naj bi bila vlada, pod katerim okriljem, naj bi bili,kot so trdili tovariši socialisti, vsi «svobodnejši». Dejstvo je, da prihaja do izraza, da bodo lahko delno svobodni kot narodna
manjšina le pripadniki tržaških Slovencev, popolnoma nesvobodni kot narodna manjšina pa goriški in beneški Slovenci!
S takimi koncepcijami italijanske vlade se ne moremo strinjati, ker je takšen način pojmovanja popolnoma v nasprotju z našo ustavo in z njenim duhom. Italijanska vlada, ki ima v svoji sredi tudi socialiste, smatra torej Slovence v Italiji kot nekakega talca, na katerega je treba pritisniti vsakokrat, ko je to potrebno za «interese Italije», na katere sa je posl. Moro
(Nadaljevanje na 4. strani)
Slovenskemu gledališču morajo priznafi stalnost
Dvajset let po osvoboditvi, sedemnajst po sprejemu ustave, ki jamči tudi manjšinam enakopraven užitek pravic, moramo «nevitimi-stično» ugotoviti, da je že mnogo do uresničitve tega, kar nam bi moralo biti zajamčeno za nemoten kulturni razvoj, ki je prvi predpogoj narodnega obstoja manjšin.
Enakopravno ravnanje z manjšinami se ne omejuje na ravnanje do posameznikov, temveč do vse skupnosti in njenih ustanov.
In prav v zvezi z ustanovami moramo poudariti, da če zahtevamo podporo iz javnih sredstev za naše kulturne ustanove, ne zahtevamo nikakih privilegijev, temveč to, kar nam pritiče in za kar smo, zaradi zgrešene politike vodilnega razreda, prikrajšani.
Naj bo dovolj zgovoren primer Glasbene matice. Tako sedaj jasno govori primer Slovenskega gledališča, ki je ravno pred kratkim začelo prvo sezono tretjega desetletja obstoja.
SG je v skladu s pravico, da uživajo gledališke ustanove podpore pri svojem delu, zaprosilo (tokrat približno dvajsetič) za ustrezen status in nakazilo. Ministrstvo, ki mu načeljuje Corona (PSI), je SG priznalo status primarnega ansambla. Že samo ime, «ansambel» nam pove, da ima gospod minister SG za skupino igravcev in ne za kulturno ustanovo. V skladu s to ugo-
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Tudi v Gorici proti dvojezičnemu napisu na spomeniku
Kot vsako leto so se tudi letos slovenski in italijanski tovariši ter partizani podali na dan L novembra na osrednje goriško pokopališče, da položijo vence na grobove padlih za svobodo. Tudi tokrat so morali položiti svoje vence pred skupino grobov na desni strani vhoda, ker prejšnja občinska uprava, ki se je za to obvezala, ni izdelala načrta za monumentalno grobnico. To dejstvo nas sili k nekaterim opombam, ki so popolnoma na mestu v trenutku, ko začenja svoje delo nov tip občinske večine, v kateri so predstavniki PSI in SDZ.
Vprašanje da se tudi v goriški pokrajini postavi na svoje pravo mesto odporniško gibanje, je o-snovnega pomena, če se hoče, da pride do pravega procesa demokratičnega razvoja. Odporniško gibanje v Gorici in v Julijski krajini je bilo veliko množično gibanje, v katerega vrstah so se Slovenci in Italijani bratsko borili proti naci-fašizmu za svobodo evropskih narodov in za dosego naprednih družbenih raznjer.
Če se ne upošteva ta izviren in značilen aspekt našega odporniškega gibanja, če se noče priznati, da so se tu Slovenci in Italijani skupno udeležili partizanske borbe in da je tu odporniško gibanje imelo tudi različno vsebino in pomen kot v ostalih pokrajinah Italije, pomeni, da se hoče falzificira-ti duh tistega velikega zgodovinskega dejstva in da se noče sprejeti idealna vsebina, za katero so se zavzemali borci tega področja.
Krščanska demokracija je sledila tej negativni liniji in prav zato so padli borci pokopani tu pa tam na goriškem pokopališču nimajo svoje skupne grobnice in ni niti napisa, ki bi ovekovečil pomen njihovega žrtvovanja. Na drugi stra-
ni pa vidimo, da obstaja lepa grobnica za padle vojake, med katere so uvrstili tudi fašistične miličnike in črnosrajčnike. Ali niso partizani vredni takega ravnanja?"Zato ni čudno, da so odgovorni činitelji pozabili na proslavo ob 25. aprilu in nà konference o antifašizmu, čeprav je bilo veliko obljub o tem.
Sedaj pa, kot smo omenili, smo pred dejstvom nove uprave, ki jo sestavljajo sile, ki bi morale biti t Nadaljevanje na 4. strani)
tovitvijo ima pravico SG igrati po vsej Italiji in prejemati sorazmerno z inkasom 19 odst. za italijanska dela in 8 odst. za dela tujih avtorjev...
Res lepo priznanje za gledališče, ki je pravzaprav prvo povojno stalno gledališče v Italiji! Res lepo priznanje, ki postavlja SG na isto raven tistih skupin potujočih igravcev, ki enkrat letno naštudirajo predstavo in z njo križarijo od severa do juga, vzhoda do zahoda... Saj res, SG ima sicer tudi pravico križariti po VSEJ ITALIJI, a ker (slučajno) igra v slovenščini, se ta pravica omeji na ozemlje od Sv. Barbare do Števerjana (v dvoranah, kjer so).
Uspeh dosega tega velikega privilegija, ki ga je SG dočakalo ob priliki vladanja levega centra, je (čujte, čujte) pet milijonov lir, ki jih je minister Corona, nakazal s kreditnim pismom. Kaj pomeni pet milijonov za gledališčo ustanovo nam pove dejstvo, da je prejelo tržaško stalno gledališče (v vodstvu katerega sedijo vidni predstavniki DC) približno 150 milijonov (tridesetkrat več).
Kot smo že v začetku članka povedali, ne zahtevamo privilegijev, hočemo le, da se nam prizna to, kar so si igravci, slovenska manjšina s svojo podporo svojemu gledališču. zaslužili v svojem dvajset-, letnem delu. Deset premier in 22.000 gledavcev v enem letu približujejo obisk SG evropski ravni, ministrsko priznanje in podpora to visoko raven pobijajo. Pomislimo le, koliko predstav in koliko boljši bi bili pogoji dela SG, če bi igravci ne bili stalno prisiljeni živeti in delati ob bornih plačah, nerednih izplačilih, v stalni skrbi za kruh.
Moro govori v Beogradu o kulturnih odnosih med obema državama, mi bi se zaenkrat zadovoljili s kulturnimi odnosi do naše narodne manjšine!
Neglede na dejstvo, da bi moralo manjšinjsko gledališče uživati celo večje razumevanje, hočemo enostavno to, kar bi moralo biti; priznanje Stalnega gledališča slov. manjšine in ustrezno podporo iz finančnih sredstev krajevnih ustanov.
In če levi center in njegovi predstavniki ne kažejo zanimanja za probleme SG, manjšine in njenih ustanov, bodo morale na ustreznih mestih poskrbeti stranke, naša predvsem.
St. S.
ooooooooooooooooooooooooooooGooooooooooooooooooooooooooooooo
Visoko priznanje tov. Bernetičevi
Na proslavi Oktobrske revolucije, ki je bila v nedeljo 7. t.m. v kinodvorani «Arcobaleno» v Trstu, je kot glavni govornik nastopil tov. P. Secchia, podpredsednik Senata, eden izmed vodilnih osebnosti v ilegalnem boju proti fašizmu in v oboroženi osvobodilni vojni proti nacifašizmu.
Tov. Sema, ki je skupno s tov. Gombačem predsedoval, je zaprosil tov. Secchio, naj izroči tov. posl. Mariji Bernetič zlato garibaldinsko zvezdo za njene zasluge v boju za svobodo in socializem in za osvoboditev izpod fašističnega trino-štva. Pomen izročitve tega visokega priznaja Centralnega komiteja KPI tov. Benetičevi so občutili vsi prisotni, ki so pozdravili z burnim aplavzom znano in priljubljeno tržaško in slovensko borko proti fašizmu. Še prav posebno važno je bilo to priznanje ker je sovpadalo z nekaterimi antislovenskimi manifestacijami v teh dneh, saj je KPI
na ta način preko popularne Marine hotela priznati veliko in odločilno vlogo, ki so jo igrali slovenski borci proti fašizmu.
Motivacija, ki jo je podpisal generalni sekretar Longo in s katero je tov. Bernetičeva prejela zlato garibaldinsko zvezdo, se glasi:
«Kot pripadnica tržaškega delavskega razreda je že v mladih letih stopila v vrste partije, v kateri je v kratkem času prišla na vodilno mesto. Neutrudna v težki ilegalni borbi proti fašizmu, je bila večkrat aretirana. Po nečloveškem mučenju jo je posebno sodišče obsodilo na 20 let zapora. Ob začetku partizanske vojne je bila med prvimi borci za svobodo in med ustanovitelji junaške brigade «Fonta-not». Kot zvesta predstavnica slovenskega prebivalstva daje z neutrudno požrtvovalnostjo in pogumom svoj prispevek v borbi delavskega razreda».
DELO • 2--------------------------
Članek tov. G. C. Pajette v listu ..Rinascita”
zaiiiMi raanK i nizali Ci in cui uri
za m. ninires. u na Ha a min
Objavljamo članek tov. Pajette, ki otvarja predkongresno razpravo v tedniku «Rinascita».
Z zadnjim zasedanjem Centralnega komiteja se je dejansko začela predkongresna razprava v KPI. Razprava ki bo sedaj potekala z razpravo o tezah na plenumih, na celičnih, sekcij skih, federalnih kongresih in končno na vsedržavnem kongresu, raziskovalno delo, izbira, ki bo iz tega izšla in je nujna, v eni besedi Kongres, so momenti važnega dogajanja v življenju partije in dežele. To je važen dogodek predvsem v dobi, kot je sedanja, ki jo preživljamo, krize, preokretov, težkih in zapletenih odgovornosti za delavsko gibanje. Vendar pa ne smemo pozabiti, da smo vedno mislili — nimamo nobenega razloga, da ne bi mislili, da je to tudi danes pravilno — kako momenti razprave, iskanja akcije in dela se morajo stalno prepletati v življenju partije. Res je, kongres je predvsem moment preučevanja in raziskave, kritična sodba o preteklosti in definicija nove perspektive. A ne otvarjamo razprave, kot da bi bili za tri leta prenehali razpravljati; v resnici povzemamo zaključke o tem, kar smo napravili in kar smo se naučili od miselne primerjave, od vsakodnevnega preverjanja in od politične linije v teh letih. Gremo na kongres da bi napravili povzetek tega delovanja, po drugi strani pa ne menimo, da bomo na koncu januarja poslali misel k počitku, kot ne menimo, da bomo zaključili z določitvijo linije, ki naj ne bi pozneje potrebovala obogatitve pri svojem uveljavljanju in naj ne hi smela spotoma najti svojega preverjanja.
Enotna podlaga za razpravo
Z dolgim, ne vedno lahkim delom smo v komisijah, v vodstvu, v centralnem komiteju izdelali teze za kongres kot enotno podlago za nadaljnjo razpravo v partiji in za mobilizacijo stotisočev tovarišev zato, da nudijo svoj učinkoviti prispevek, da se zavedajo soodgovornosti, ki edina more zagotoviti soudeležbo v skupnih naporih tudi za jutrišnjo uresničenje politike, ki jo hočemo danes skupno določiti. Teze so zaključki, o katerih centralni komite meni, da jih je že moč potegniti; iz nekaterih vidikov so še vedno hipoteze za delo, prvi rezultati določene raziskave, izhajajoči iz konkretne predelave situacijskih dejstev, iz izkustev preteklih bojev. Teze predstavljajo željo, da bi se odgovorilo — morda so kakšenkrat le poskus odgovora — na zahteve, ki izhajajo iz razvoja dogodkov, na vprašanja, ki smo si jih postavili in ki nam jih postavljajo tovariši in delovni ljudje. Teze naj bi bile rezultat tega, kar smo do sedaj napravili, potrdilo tega, kar smo sposobni napraviti; ne morejo biti nekaj več, kot da naj bi nas njihovo pisanje usposobilo, da bi postali preroki ali lastniki čudnež-nega ključa za rešitev vprašanj, ki pa terjajo napore boje, čas in tudi nadaljnjo poglobitev.
Želimo pa, naj bi bilo jasno, da ! teze nekega b^gresa ne morejo in ne smejo biti na noben način nekakšen repertoar, seznam vprašanj, na katera se ne ve, kdo na) bi moral odgovoriti, kar naj bi privedlo do mnenja, da bi kongres moral najti svoj zaključek v ne-
kakšnji lot.riji, ki odgovori z ne-,kaj da ali ne tam, kjer obstaja negotovost ali celo morda zmešnjava, in ki nam bi nudiia jasne misli za probleme, za katere sedaj tavamo v temi. Težko bi bilo misliti na komunističen kongres, h kateremu krenemo, ne da bi že obstajala določena politična linija, pa čeprav jo je treba kontrolirati, izboljšati, obogatiti, ali h kateremu krenemo, da bi z njega izšli popolnoma drugačni in kot da bi šlo za nabavo nove obleke ali celo vojne uniforme. Kongres je istočasno dohodna in izhodiščna točka; prav tako so dohodna in izhodiščna točka tudi teze, ki pripravljajo kongres. Če to odgovarja resnici v primeru tez, ki jih predstavljamo partiji, ne smemo pozabiti, da je to res tudi v primeru vsakega dokumenta, vsakega važnega političnega akta, ker se samo na ta način lahko razume proces zgodovine v stalnem razvoju, intervencijo v ta proces zato, da se postane njen odločilni činitelj.
Prišli bomo na svoj XI. kongres skozi koristno razpravo, odklanjajoč vsako funkcijo o razpravi na podlagi konformizma in formalnih pritrditev; to pa zato, ker hoče- ' mo razumeti stvarnost, ker hočemo biti gotovi, da se gibljemo v pravo smer ker hočemo iz razprave potegniti možnost učinkovite mobilizacije partije. Po drugi strani se bomo izognili kot nevarnosti in oviri vsakemu poskusu izsiljenega spopada, ki onemogoča jasnovidnost, preučitev napak in odgovornosti zaradi kristalizacije stališč in grup. Poglejmo trenutek, kakšna je bila predkongresna razprava v PSI; čemu je služila, če ne pridobivanju večjega števila glasov tej ali oni struji, utrditvi ali oslabitvi njenih vodilnih pozicij? Nihče ne more trditi, da so se teze te ali one grupe na kakšen način obogatile zaradi razprave in političnega spopada v tem obdobju.
Delovno ljudstvo v raznih deželah sveta je tudi letos slavnostno proslavilo obletnico Oktobrske revolucije. Čedalje večje je število delovnih in demokratičnih ljudi, ki se zaveda, da je pred 48. leti Oktobrska revolucija otvorila novo stran v zgodovini človeštva. Po stopinjah ruskih delavcev in kmetov, ki so prvič v zgodovini začeli graditi nov tip družbe, v kateri ni mesta za izkoriščanje človeka po človeku, je v tem času krenilo večje število ljudstev. Socialistična misel in socializem kot nov družbeni sistem si nezadržno utirata pot v srcih milijonov ljudi, ki razumejo, da je edinole napredna socialna ureditev na podlagi odprave izkoriščevalskih metod in razredov edina možna rešitev iz težke in nepremostljive krize, v katero je zabredla dosedanja družba.
S starimi oprijemi in s starim? družbenimi oblikami se ne moré več naprej. Celi kontinenti so to dejstvo razumeli in narodi, ki so se po drugi svetovni vojni osvo- ] ! bodili izpod kolonializma in impe- !
Morda se ni spremenila niti vejica, morda vejica ni niti zanimala kogar koli izven odstotkov glasov na kongresih. Mi pa mislimo na drugi tip kongresa, ker mislimo na drugi tip stranke in. na drugi tip njene prisotnosti v političnem življenju. Ko odklanjamo vsak poziv na organiziranje ali na toleriranje struj in grup ter na kontrapozicijo tez in dokumentov, se ne sklicujemo le na statut in na tradicijo, pač pa na naše sedanje izkušnje in na izkušnje ostalih strank.
Nič ne bi bilo danes napačnejše za nas kot kontrapozicija v zvezi s kongresno razpravo in z življenjem strank v pojmovanju o notranji demokraciji in politični enotnosti. Samo napačno pojmovanje o demokraciji in enotnosti lahko privede do njune kontrapozicije in s svojo enostranostjo do onemogočenja skupnega koristnega dela in realne primerjave med idejami. Iskati enotne rešitve pomeni skupno delati s prispevanjem različnih izkušenj na različnih nivojih poznavanja in raziskovanja; to pa pomeni še enkrat delati, kot smo delali s Togliattijem, kot smo se naučili od njega.
Odgovornost italijanskih komunistov
Centralni komite je imel živahno razpravo, v kateri so se pojavili zanimivi prispevki, kritične pripombe, tudi nasprotstva in stališča, ki niso bila smatrana takšna, da bi lahko spremenila teze na bolj odgovarjajoči način ali jih obogatila s konkretnejšimi smernicami. Razprava se je zaključila z govorom generalnega sekretarja partije in z enoglasnim glasovanjem: to sta dva momenta, ki ju moramo imeti pred očmi če se hočemo zavedati zahtev, tudi težav, ki se pojavljajo pred partijo, možnosti in odgovornosti italijanskih komunistov.
rializma, so se na različne načine in po različnih poteh odločili za novo družbo katere začetke vidijo v Oktobrski revoluciji.
Oktobrska revolucija je tudi pokazala pot bratstva med narodi in edine možne poti za mir v svetu: strpnost in reševanje sporov na miroljuben način. Za to pot miroljubnega sožitja med narodi in državami se je v zadnjih letih Sovjetska zveza, ki je zrasla iz Oktobrske revolucije, še bolj angažirala, tako da je danes nositeljica miroljubnih idej in miroljubne politike, h kateri priteguje čedalje večje število prijateljev in narodov. To je tudi povedal maršal Malinov-ski v nedeljo 7. novembra na slavnostni paradi na Rdečem trgu v Moskvi. Potrdil je linijo miroljubne koeksistence a istočasno opozoril agresorje in imperialiste, naj se ne igrajo z ognjem niti proti Sovjetski zvezi in socialističnim deželam niti ne proti narodom, ki se rešujejo izpod kolonialističnega jarma in se bijejo za svojo svobodo in neodvisnost.
Braniti teze pomeni razpravljati o njih in jih obogatiti prav gotovo pa ne pomeni se pred njimi verno odkrivati, kot da bi bile že balzamirane, ali pa misliti, da je možno in koristno ponovno načeti razpravo, kot da bi se znova začelo z izhodnih položajev. Koristno razpravljati, prispevati na podlagi od centralnega komiteja odobrenih tez pomeni delovati na podlagi politične linije, ki jo hočemo prilagoditi stvarnosti in napraviti učinkovitejšo, o kateri se je zadnja leta razpravljalo in ki je bila odobrena, na kateri podlagi se je že delalo, katere pomanjkljivosti so se iskale in našle. Še enkrat za podlago naših kongresnih priprav morajo služiti kritika in samokritika, skupen napor za iskanje novih predlogov in odpravo praznin, za uresničenje in operiranje splošne partijske linije. Nihče ne more misliti, da lahko omeji ali zaduši razpravo. Samo tisti, ki zlo namerno gleda na razpravo že v teku, lahko trdi, da so akcija vodstva in centralnega komiteja, obramba splošne linije in dela partije od X. kongresa do danes, izdelava tez kot enotne podlage za razpravo omejitev, ki ovira iskanje potrebnih rešitev.
Za druge stranke je kongres predvsem nekak turnir ali vrsta zased ali kontrapozicija osebnosti in grup, ki se na njih sklicujejo. Za nas ni bilo nikoli tako in ne bo tako ob XI. kongresu prvem od 1921 dalje brez tovariša Togliattija. Še enkrat, bolj kot kdaj koli, bo kongres, na katerem bomo čutili, kako je velika naša odgovornost pred stranko, pred italijanskimi delovnimi ljudmi in — ne smemo tega pozabiti — pred mednarodnim delavskim gibanjem, ki preživlja eno najbogatejših, a tudi najtežjih in najostrejših obdobij v svoji zgodovini.
GIAN CARLO PAJETTA
Prepričani smo, da bi bilo mnogo bolje, če bi človeštvo sredstva, ki jih razmetuje za svojo bojno opremo, izrabilo v miroljubne namene, predvsem za svojo gospodarsko in kulturno izgradnjo. Tudi sovjetski ljudje bi prav gotovo rešili veliko več svojih notranjih vprašanj, če ne bi morala ZSSR trositi veliko sredstev za svojo vojaško pripravljenost. Prav gotovo pa je, da se bodo morala ta vprašanja rešiti na podlagi mednarodnega sporazuma o razorožitvi za katero se Sovjetska zveza že leta zavzema. Pred to rešitvijo pa ne more nihče iz nekakšnih «človekoljubnih namenov» zahtevati od ZSSR, da se razoroži, ker ima na svetovnem pozorišču veliko in odgovorno nalogo, da pred agresivnimi nameni imperialistov brani pridobitve Oktobrske revolucije, ki je že prešla njene meje in predstavlja oporo in izhodišče za tretjino človeštva, ki je na ta ali na oni način izbrala pot socialistične graditve.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo«
Pomen Oktobrske revolucije na proslavah po svetu
--------------- 12.11.1965
Resolucija CK in CKK KPI o kongresnih tezah
Resolucija, ki sta jo soglasno sprejela Centralni komite in Centralna kontrolna komisija na zaključni seji plenuma v Rimu dne 30. oktobra t. 1., se glasi:
«CK in CKK sta sklenila, da skličeta XI. kongres partije in sicer v Rimu od 25. do 30. januarja 1966. Sklicujoč kongres, potrjujeta CK in CKK veljavnost strategije borbe za demokratično napredovanje k socializmu in splošne politične linije, ki je navdihovala in navdihuje partijo v svojem delu.
CK in CKK sta prepričana, da poročilo tov. Longa in osnutek tez odgovarjata v bistvu osnovni potrebi po prilagoditvi te strategije borbe razvoju položaja, soglašata s splošno politično linijo tez in ju predstavljata kot enotno osnovo razprave za XI. kongres.
Poverujeta vodstvu mandat, da objavi osnutek dne 7. novembra t. L, upoštevajoč pozitivne prispevke, ki so na skupnem zasedanju privedli do poglobitve in pojasnitve linije v dokumentu.
Pozivata organizacije in tovariše, da takoj začno z razpravo, vabeč vse k odkritemu in odgovornemu prispevanju za izboljšanje in poglobitev smernic in političnega programa, ki jih predlagajo teze. Vodstvo partije bo organiziralo na straneh «Unità» predkongresno tribuno, da se tovarišem nudi najširša možnost razprave o temah tez.
Objava osnutka mora predstavljati priložnost maksimalnega napora, da se s predlogi komunistov za enotnost seznanjajo v svrho pozitivne ocenitve in diskusije vsi delovni ljudje in demokratje. Na teh osnovah mora narti j a uresničiti tudi v kongresnem obdobju politične pobude, ki so potrebne za rešitev Italije iz gospodarske in politične krize, v katero jo je pahnil polom politike levega centra, in za uresničenje nove večine, ki naj omogoči novo smer miru in napredka v italijanski politiki.
CK in CKK dajejo vodstvu mandat, da pripravi v sodelovanju z deželnimi sekretarji predloge, ki naj se daj o kongresu v zvezi z ustrojem in delovanjem vsedržavnih in deželnih vodilnih organov in v zvezi s spremembami partijskega statuta.»
Rim, 30. oktobra 1965
Deželni komite KPI razpravljal o tezah
Deželni komite KPI, ki se je sestal v ponedeljek 8. novembra, je razpravljal na podlagi poročila tov. Bacicchija o osnutku tez, ki sta ga odobrila Centralni komite in Centralna kontrolna komisija kot enotno osnovo za diskusijo pred XI. kongresom partije in ki ga je objavil nedeljski «Unità». Na ta način se je otvorila predkongresna diskusija, ki se bo nadaljevala v prihodnjih dneh v federalnih komitejih in nato v vseh partijskih organizacijah v okviru predkongresnih priprav in na sekcij skih ter federalnih kongresih.
Deželni komite je po zaključku razprave, ki se je je udeležilo več tovarišev, sprejel nekaj delovnih sklepov za specifični prispevek k predkongresni diskusiji v deželi v zvezi s težko gospodarsko in politično krizo, s pobudami in borbami za izhod iz nje, pozivajoč tovariše, naj se aktivno udeležijo, razprave v svoji lastni partijski organizaciji in naj se obvežejo, da seznanijo v svrho pozitivne ocenitve in razprave delovne ljudi in demokrate s predlogi komunistov za enotnost. Na seji Deželnega komiteja je bil prisoten tov. Sergio Flamigni, član tajniškega urada vodstva KPI.
I
12.11.1965 -
DELO • 3
Ob 20. obletnici
ustanovitve Glasbene Matice
♦ Trud in navdušenje sla gonilni sili šole ♦
Ob 20. obletnici obnovitve.
«Stop! Ferma, še enkrat da capo!»
«Trikrat petnajst, lettera A...»
«Tri, štiri...»
V	srajci, za seboj odprtino dvorane kulturnega doma in balkanski motiv na okrasnih preprogah, stoji Oskar Kjuder, ki pojoč, s štejem, v slovenščini in dialektal-ni italijanščini pripravlja orkester na sobotni nastop.
Gledal sem te orkestraše: skoraj otroške obraze punčk, trdi obrazi starejših muzikantov, kravate in piavo delavsko platno — raznolikost orkestra Glasbene matice...
Kos za kosom sem sledil nastajanju glasbene celote, še enkrat, nato naprej; kratek popravek, diskusija z violinistom, ki ni razumel popravka, nato skupaj. Kakor zidar opeko, tako tu dirigent in glasbeniki grade simfonijo. Košček, nato še druga tema, prehod, nato zbor (ki ga še ni simulira ga mrmranje dirigenta) in končrn finale:
«Kot iz puške, fantje!»
Dvojezični orkester (ker ni dovolj elementov so orkester izpopolnili nekateri italijanski gojitelji glasbe, ki jim je tudi naša kultura pri srcu) se v potu dirigenta in marsikaterem vzdihu članov bliža nastopu.
V	soboto (to je jutri) bo svečana akademija ob «20. obletnici o-svoboditve in obnovitve delovanja Glasbene matice», na kateri bodo nastopili otroški pevski zbor iz Devina Nabrežine, Opčin, Proseka, Trsta ter moški pevski zbor s Pro-seka-Kontovela. Program gre od Bachove klasične glasbe do Mer-kujeve skladbe za šolski orkester, od Simonitijevih skladb na Kajuhove teme do Kjudrovega Kola z jugoslovansko folklorno tematiko, od Vrabčeve Zdravice do ruskih vojnih zborovskih pesmi.
In vendar ni tu vse nametano kar tjavendan, spored predstavlja krono dvajsetletnega obnovljenega dela Glasbene matice. Po vojni vihri je Matica spet zaživela v svobodi in ta ji je dala moč težke obnovitve in zagona za novo kulturno ustvarjanje. V klopeh naše glasbene šole so se in se še danes ustvarjajo novi glasbeniki, glasba je stopila v kri naši mladini, ki nato z najboljšimi redi diplomira na tržaškem konzervatoriju «Tartini». Svoboda je dala vsem tem ljudem: Demšarju, Oti, Grgiču, Kju-dru, Radoviču in drugim, da so se lotili dela, z ljubeznijo in požrtvo-vanjem, s trdim delom od jutra do pozne noči. V potu svojega obraza je zrasla iz ruševin glasbena šola, ki je zmožna takih predstav, kakršni danes prisostvujemo.
In če je bila svoboda, krvava svoboda vir prereditve naše glasbene šole, je prav, da ima tudi v glasbenem programu svoje častno mesto. Glasba nas spominja na talce, na vojake in mornarje, na ljudi, ki so nekoč, kakor še danes, žrtvovali svoja življenja za človeka. Glasba je mrzlo škripanje če je ne oblaži toplina in ta je samo iz srca, ki čuti. Zato ima svoboda tako mesto v sporedu, samo zato. Drugotno pa nam orkester kaže, da je glasba skupen jezik ljubezni ljudi vec narodnosti, da ne pozna meja in da zato lahko na odru kot pred odrom veže ljudi drugačnih jezikov, enega čustva. Jamstvo tega je tudi pot orkestrašev, ki jim je dom Balkan in Tibera...
In ne mislimo, da je vse tu, kar vidimo pred nami v dveh urah. Kaj je za tem sporedom, je treba videti na vajah: koliko večernih ur zgubljenih, koliko zamujenih večerij, koliko spečih otrok je za-
man čakalo očko, ki se je trudnih oči vračal spat domov.
Koliko pa je bilo treba tudi navdušenja, da se je ta orkester lotil dela, ki mu ni član vedel ne plači la ne zahvale. Koliko grenkega mora spiti dirigent, ki mu sila ne da, da bi pokazal umetnosti ljudstvu. «Dom ti je zaprt, samo en dan pokaži Orfej svoje citre!»
Da, samo en dan bo na sporedu koncert. In to zato, ker ni denarja. Prav tako: ne zavijajmo vse v meglo finančnih problemov. Recimo po domače: denarja ni in ga noče biti. Kultura je reva, ako se noče prostituirati!
Pisali smo pred časom, da po-
trebuje narod nove ljudske umet nosti, novega izživljanja: tu je tradicionalno a nikoli zastarel način: izražanje čustev v zvoku, dojemanje čustev v zvoku... Lepe besede, a za tem stojijo noč in delo, kulturno delo trud, kulturen trud... kdo ti bo plačnik?
Glasbena šola, Glasbena matica stoji na pragu tretjega desetletja obstoja. Vso srečo, da bi mogli izpolniti želje nas vseh: več, lepših, številčno obiskanih koncertov, več in boljših glasbenikov, pevovodij in zborovskih pevcev!
Seme je vzkliko v krvi, rase v toplini srca, kljubuje nasprotni zimi, ledu in volkovom — dočakalo bo še enkrat pomladi! Mora!
STOJAN SPETIČ
Maši kraji
SMrež in nlegwi promili
Štandrež je največja slovenska vas na Goriškem. Nahaja se jugovzhodno od Gorice in je pravzaprav smatran za njen del. Mnogo prebivalcev Štandreža je zaposlenih v mestni industriji. Mladina pa v precejšnjem številu študira v go-riških srednjih šolah. Večina ljudi pa je še vedno zaposlena v vrtnarstvu, ki je še vedno najmočnejša in' najrentabilnejša komponenta štandreške ekonomije in ki je do nedavnega zaposlevala skoraj vso delovno silo, ki jo je Štandrež premogel. Toda z razmahom mehanizacije se je zmanjšala potreba po delovni sili. Najprej je to spremembo občutila mladina. Navdušila se je za drugovrstna dela, predvsem pa za osemurno tovarniško delo.
Gre torej za pristno slovensko vas, ki je v teku nekaterih let po-
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
SLOVENSKI DIJAKI
razstavljali svoja dela
5. novembra je bila v baru-ga- | Ieri ji Alcione v pasaži Fenice otvo- , ritev slikarske razstave osmih slo- j venskih študentov iz slovenskega j učiteljišča in realne gimnazije, ki so se prvič v širšem merilu predstavili tržaški javnosti. Gre za Novelo Benedetič, Mojco Okorn, Natašo Kalc in Sergeja Verča iz učiteljišča ter Jelko Daneu, Iva Petkovška, Roberta Stepančiča in Ivana Verča iz realne gimnazije.
Podati strokovno oceno o umetniški veljavnosti vseh del je težko, zlasti še zaradi tega, ker jih je kar štiri izšlo izpod čopiča avtorja tega članka. Zato pa bom skušal nanizati nekaj misli, ki so se mi pojavile pri ogledovanju omenjenih del.
Dejstvo, da so vsi avtorji sorazmerno zelo mladi lahko opravičuje marsikaj. Vendar tu pa tam lahko opažamo, da nekateri med razstavljavci že izstopajo s kvaliteto svojih slik, razumljivo pa je, da zaradi svoje mladosti niso vsi enako prepričljivi in se pri marsikom pozna, da šele išče svoj izraz. Zastopane pa so prav vse smeri: od
stilizirane figurativnosti pa do čiste abstrakcije.
V stilizirani figurativnosti se predvsem odlikuje JELKA DANEU, ki razstavlja veliko podobo Kristusove glave ter štiri manjše linoreze, ki so vsekakor najbolj adekvaten izraz Danevove privrženosti figurativnemu likovnemu ustvarjanju. Nekoliko manj prepričljiva pa je v podobi Kristusove glave.
Kompozicije IVA PETKOVŠKA (razstavlja deset manjših linorezov) so izredno prostorninske in kot take že čisto dekorativne. V njegovih linorezih najdemo izredno natančnost in čut opazovanja (posebno pri linorezu z naslovom «Mesto»),
NOVELA BENEDETIČ razstavlja rahlo stilizirana «Velikonočna jajca» (bronasta kolajna na VI. umetniški razstavi študenta v Rimu), pri katerih se poslužuje voska in akvarela.
MOJCA OKORN se nam predstavlja s šestimi barvanimi odtisi. Motiv pri vseh odtisih je eden in isti, namreč vijugasta črta, ki z različnim tiskanjem dosega prav
Cesta, ki pelje z Oslavja v Koštabono, je zaprta za promet zaradi razdejanja, ki so jih prizadejala nedavna neurja. Medtem ko v Gorici trosijo težke milijone za olepšavo mestnega središča, oblasti ne najdejo denarja za dokončno rešitev vprašanja cest na periferiji
in po vaseh.
tako različne učinke (slika je prejela bronasto kolajno na prej imenovani razstavi).
NATAŠA KALC pa razstavlja mogočen portret mladenke (srebrna kolajna na razstavi v Rimu). Slika, ki je na videz enostavna in preprosta, skriva v svoji notranjosti izredno moč, v avtorici pa globok smisel za slikarstvo. Tehnika je sicer preprosta, saj je portret mladenke omejen pravzaprav samo s črno-tušasto črto.
IVAN VERČ, kot skoraj vsi razstavljavci, razstavlja tudi svojo zmagovito sliko z naslovom «Avtoportret», ki je prejela bronasto kolajno na razstavi v Rimu. Njegova slika spretno niha med figurativ-nostjo in abstraktnostjo. Isti avtor razstavlja se štiri linoreze manjšega pomena.
Končno imamo tu še SERGEJA VERČA, ki razstavlja «Podobo človeka» (bronasta kolajna) kompozicijo s tremi linorezi, šest manjših linorezov in oljnato sliko «Vojna, ki jo sovražim».
Pa še nekaj bi rad dodal.
Vse mlade likovnike odlikuje velika spovedna moč, k čemur pripomore tudi enostavna in učinkovita ter zelo stabilna kompozicija razstavljenih del. Kombiniranje različnih barvnih elementov (ta način namreč prevladuje skoraj v vseh slikah), prinaša občutkom grafik poleg prostornine tudi zapletenost, tako da se je treba u-stavljati tudi ob precej drobnih efektih, če hočemo, da nam posamezno delo postane razumljivo. Skoraj vse kompozicije ostaneje mirne, zaključene, zemske, omejene.
Ta razstava, ki je nastala po o-sebni pobudi umetnostnega kritika Carla Milica in po prizadevanju akademskega slikarja prof. Avgusta Černigoja, je bila dragocen pregled stremljenj tistega dela mladine ki skuša izkoristiti pouk risanja v šoli za uresničevanje svojih ustvarjalnih hotenj. Tako je imela razstava svojevrstno vlogo, kjer pa ne moremo govoriti samo o ma-nifestativni akciji, ampak je razstava tudi nekako izpopolnjevala tisto globoko vrzel in praznino, ki se poraja v risarskih krogih italijanske mladine našega mesta. Naši dijaki so se predstavili tržaški italijanski in slovenski javnosti kot mnogoobetajoči stvaritelji in prav zato jim gre posebna pohvala in priznanje.
SERGEJ VERČ I
stala del Gorice, tako, da je njena usoda tesno povezana z usodo mesta.
O vsem tem zelo jasno govori regulacijski načrt, ki ga je izdelala prejšnja občinska uprava in ki ga bo nedvomno sprejela tudi sedanja večina levega centra. Ta načrt predvideva splošno razlastitev kmetov severnega dela Štandreža. Na teh rodovitnih zemljiščih bi morali zrasti hiše in nebotičniki, ki bi se dvigali in kot neusmiljeni velikani kradli svetlobo okolju. Med štandrežem in Sovodnja-mi pa bi se razprostirala industrijska cona z vsemi potrebnimi pripravami. Štandrež bi se znašel v nekem čudnem, neopredeljivem položaju, nekako utopljen v mestu, ki se nenehno razširja.
Komunisti niso bili proti tovrstni aplikaciji zakona 167 iz estetskih razlogov. Zavedajo se, da niso zadostni. Borili so se proti urbanizaciji zemljišč, ker je znano, da predstavljajo pomembno komponento goriškega gospodarstva. Mar niso štandreški vrtnarji, tisti, ki oskrbujejo z zelenjavo go riški trg. Ali isti vrtnarji ne vozijo svoje zelenjave v Trst, kjer jo prodajo baje vsakodnevno 200 ql.?
Toda vlogo opozicije so komunisti igrali tudi iz drugih razlogov. Zavedamo se namreč, da urbanizacija bi imela hude posledice in bi utegnila v teku nekaterih let docela spremeniti narodnostni značaj Štandreža. Primeri nam res ne manjkajo. Naj se zadovoljimo le s primerom Nabrežine, ki je v tem primeru zelo zgovoren.
Vsekakor je sedaj Štandrež še vedno svojevrstna enota mesta, ki nas spominja na nekdanjo samostojno vas. Razpolaga s svojimi specifičnimi ustanovami in ima svoja lastna vprašanja. Naj omenimo le najvažnejše ustanove, kot so prosvetno društvo in Mladinska inicijativa ki zbirata večji del mladincev in ki že zaradi tega, da obstajata, izpričujeta trdno voljo Štandrežcev, prav posebno pa mladine, ne le da ostanejo Slovenci, temveč da se borijo za ohranitev narodnostnih značilnosti kraja ter jezikovnih dobrin ljudi, ki živijo v Štandrežu.
V tem napornem delu se lahko mladina naslanja na splošno moralno podporo, na tradicije štandreža in na napredne politične sile mesta. Znano je namreč, kako so se dosledno borili vsi Slovenci teh krajev, posebno pa Štandrežci, ko je Italija po prvi svetovni vojni zasedla te kraje in prepovedala, da se odprejo v Gorici slovenske šole. Niso klonili niti tedaj, ko je zavladal fašizem in Slovenec u-radno ni bil več Slovenec. Vzdržali so in tiho se borili proti krivicam. Mnogo se jih je zateklo v hribe, ne zato ker bi bili bojazljivi, temveč zaradi tega, da bi se borili proti nacifašistom. Po zlomu Italije je število partizanov naraslo. Mnogo jih je bilo tudi iz Štandreža.
To so zlate tradicije, na katere je Štandrež ponosen. Novi rodovi se lahko častno sklicujejo nanje. Mladina ima v teh tradicijah podlago za svojo nadaljno pot.
V. D.
Zgodovina
makedonskega naroda
V Makedoniji pripravljajo za konec prihodnjega leta prvo pisano zgodovino makedonskega naroda. Po izjavah direktorja inštituta za nacionalno zgodovino v Skopju bo delo obsegalo okrog 1200 strani in bo namenjeno širokemu krogu bralcev. Gradivo za zgodovino makedonskega naroda bo zbiralo 40 strokovnjakov.
4 • DELO
12.11.1965
bode, enakopravnosti in bratstva. Če je za otvoritev bilo treba čakati celih dvajset let, je krivdo treba pripisati vladnim reakcionarnim silam, ki so skušale in še vedno poskušajo zatemniti ideale odporniškega gibanja.
Slovenski komunisti vabimo vse bivše borce ter vso demokratično javnost slovenske in italijanske narodnosti, da se v čim večjem številu udeleži te proslave.
Podgorska
samopostrežba
Slovenski ter italijanski delavci iz Podgore imajo od nedelje 31. oktobra novo in moderno samopostrežno trgovino Delavske zadruge (Cooperativa operaia interaziendale).
Ob otvoritvi poleg zastopnikov oblasti je bilo navzočih tudi veliko število članov zadruge. Bili so navzoči: zastopnik goriške občine podžupan g. Candussi, državni poslanec Zuccalli, občinska svetovalca KPI Battello in Bonnes, občinski svetovalec PSDI Rovis, tov. Selli kot zastopnik Delavske zbornice, g. Monoio direktor podgorske tekstilne tovarne, zastopniki demokratičnih strank, drugih zadrug, pokrajinske zadružne zveze.
Navzoče so nagovorili predsednik zadruge tov. Manfredini, podžupan Candussi ter tov. Poletto v imenu Zveze zadrug. Vsi so poudarili važnost zadružnega gibanja ter pohvalili pogum voditeljev zadruge, ki so v težkem ekonomskem momentu nudili mestu novo ter moderno trgovino.
Nova trgovina je, kot smo že povedali, samopostrežna.
Medtem ko pozdravljamo ta dogodek, priporočamo tovarišem in vsem Podgorcem, da se v čim večji meri poslužujejo zadruge.
Trst
Proslava
“Delavske enotnosti"
V nedeljo 14. t. m.> ob 10.30 bo v glavni dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 svečana manifestacija ki jo Tržaška federacija KPI prireja v počastitev bojev tržaškega delavskega razreda proti fašizmu. Manifestacija je prirejena v okviru proslav 20. obletnice zmage nad nacifašizmom in odporniškega gibanja.
Sorodnikom padlih in komunističnim delavcem ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev in Tržaškega arzenala bodo izročene spominske kolajne in diplome, ki jih je podpisal gen. sekretar KPI tov. Longo. Ob tej priliki bo spregovoril sekretar federacije tov. Sema.
Deželni proračuni v slovenščini
Tiskovni urad deželne vlade v Trstu je v zadnjem času izdal slovenski prevod dveh prvih deželnih proračunov za leti 1964 in 1965. Deželna proračuna v slovenščini sta bila izdana v okviru «Uradnega vestnika avtonomne dežele Furla-nija-Julijska Benečija». Ko pozdravljamo prevod proračunov, ne moremo mimo dejstva, da sta prevoda izšla zelo pozno, saj sta bila proračuna izglasovana že 18. maja t. 1. v deželni zbornici. Po drugi strani ne moremo niti mimo ugotovitve, da slovenski prevodi tako proračunov kot deželni zakonov niso tiskani pač pa še vedno ciklo-stilirani. Ali ne bodo deželne oblasti pomislile na tiskanje teh dokumentov, kot se to dela v Aosti za francoščino in v Zgornjem Poa-dižju za nemščino?
Gorica
Doberdob:
Spet o „Kat. glasu"
Zadnje čase vodi «Katoliški Glas» proti doberdobski občinski upravi ostro gonjo. Niti od daleč se ne potrudi, da bi prišel na dan z dokazi. Spušča se zgolj v polemiko, ker teh ne more dobiti. V številki 4 t.m. očita doberdobskemu županu ter upraviteljem češ, da nastopajo na diktatorski način in da ne trpijo opozicije. To vsekakor ne odgovarja resnici. V zadnji številki «Dela» smo objavili nekatere odgovore župana tov. A. Jarca na vprašanja odčinske svetovavke Marije Ferletič. To je najboljši dokaz, da doberdobska občinska uprava nikakor noče prezreti manjšine, saj je župan odgovoril na vsako vprašanje svetovavke ter obenem z dokumenti dokazal neutemeljenost njenih kritik, če ti odgovori «niso nič zalegli» kot pravi «Katoliški Glas», je vzrok v tem, da ni nihče bolj gluh od tistega, ki noče slišati. Na te odgovore župana je gospodična Ferletič odgovorila z jokom. To pa ne zaradi tega, ker bi jo bil župan žalil, pač pa zato, ker ni vedela kaj odgovoriti. Iz odgovorov župana je dovolj jasno, da če so nekateri problemi doberdob-ske občine še nerešeni, je to krivda dosedanjih vlad ter obenem levega centra, katerega prijatelja sta tudi odv. Sfiligoj in svetovavka Marija Ferletič. Za rešitev teh vprašanj je doberdobska občinska u-prava napravila že nešteto korakov.
V zvezi z zadnjo interpelacijo Marije ter Benita Ferletič moramo pripomniti, da ima občina Doberdob tri pokopališča ter da bi sa-monapeljava vode stala več kot dva milijona lir brez drugih stroškov (uporaba vode in drugi.) Pametneje je, da se, ko bo občina razpolagala s finančnimi sredstvi, napelje voda še v tista stanovanja, ki so do sedaj brez nje.
Želeli bi, da bi tisti, ki dajejo nasvete svetovavki Ferletič trezneje mislili, da se ne bi ta v občinskem svetu osmešila, kot se to sedaj dogaja, žal nam je, da se moramo spuščati v polemiko z žensko, ki je v našem primeru vodi-telj opozicije, toda vsak svetova vec, bodisi moški ali ženska se mora zavedati tudi svojih odgovornosti.
■v
Steverjan
Nekaj tednov pred volitvami je števerjanska občinska uprava kupila buldožer. Nekaj dni pred volitvami so ga Števerjanci uporabili za izravnavo nekaterih cest.
Spričo tega je zgledalo, da občinska uprava namerava asfaltirati ceste.
Toda po volitvah so dela prenehala in buldožer rjavi na odprtem. Namerava res občina asfaltirati ceste? Al: ni bil morda nakup buldožerja samo predvolilno mamilo?
Spomenik v Sovodnjah
Blizu občinske stavbe v Sovodnjah se dokončujejo dela za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi. Spomenik je iz velike skalnate mase, okrog katere je majhen prostor, obkrožen z nizkim zidom, pokritim z marmornatimi ploščami. Verjetno bo spomenik dokončan že pred koncem tega meseca. Občina je že pripravila vse potrebne dokumente za otvoritveno proslavo. Dovoljenje za dvojezičen napis so pristojne oblasti že izdale. Če ne bo prišlo do drugih tehničnih ovir, bo otvoritev že pred koncem letošnjega novembra. Hvalevredno je to, da se sovodenjska občinska uprava odolži spominu najboljših sinov, ki so darovali svoje življenje za svetle ideale svd-
Tov. Černe svetovalec v Gorici
V ponedeljek 9. t. m. je občinski svet v Gorici sprejel ostavko tov. Bergomasa, ki je bil izvoljen na listi KPI in je istočasno deželni svetovalec. Na njegovo mesto je bil potrjen za občinskega svetovalca tov. Miladin Černe, ki ga ob tej priliki toplo pozdravljamo in mu želimo veliko uspeha v izvrševanju dolžnosti.
Ob kozarcu rebule sem imel te dni živahno diskusijo v Števerjami. Povod da bi obiskal Števerjan, mi ga je dalo pismo, ki sem ga pred dnevi prejel in v katerem me neki steverjanski tovariš sprašuje o imenih otrok slovenskih staršev ter mi navaja primer, ki se je pred kratkim dogodil z otrokom števerjanskih staršev.
Vso zmešnjavo, to sem skušal dopovedati Števerjancem, je povzročilo časopisje. Prvi je «Katoliški» poročal ter čestital očetu in mamici za rojstvo Mateja (verjetno je bil prepričan, da bo zadostoval vstop SDZjevca v ožji odbor, da bi bil problem imen kar mimogrede rešen). «Primorski», ko poroča o dogodku, govori o Simeonu, ostalo časopisje pa navaja med rojstvi rojstvo Simona. Zaman sem skušal dopovedati, da ni tako enostavno rešiti ta problem, ker goriška občina in posebno njen matičar se strogo držita navodil fašističnega zakona in da je oče Slovenec, ki prijavi svojega otroka, podvržen proceduri, ki ni enostavna. Ko oče pove ime in če je to kako slovensko ime, se najprej matičar prepriča, če je to ime v knji-
“Palirji“
Slišali smo v tramvaju. Dva se pogovarjata o nekem važnem u-pravnem svetu krajevne ustanove in se medsebojno seznanjata o «važni odločitvi» predstavnika Slovenske skupnosti, ki je sklenil, da se ne bo držal dogovora med KD, PSI, PSDI in SS, češ da nekdo noče med 10 novimi «palirji» nastaviti 2 «palirja» slovenske narodnosti. Torej, važna, zgodovinska odločitev SS: ne več za principe, pač pa za «palirje» se bori SS. Takšno pojmovanje daje skoraj prav prof.
! Si, ki jo ima vedno pri rokah. Izključuje vse šumnike, ker jih se-I veda ne pozna. (Mimogrede bi predlagal goriš ki občini, naj ga pošlje za nekaj časa v šolo v tiskarno v Torinu, kjer se tiska Radio-corriere). Dovoljena je uporaba črk J-K in VJ, ali samo v primerih, ki so v prej navedem knjigi, če se oče temu prativi, mu ne ostane dru-gčga, kot da dopusti, da matičar usili katerokoli ime otroku ter se v tem primeru obrne na sodno oblast.
To se dogaja v goriški občini in, ker bodoče mamice iz okoliških vasi prihajajo v goriške bolnice, iz razlogov, ki so vsem razumljivi, imena otrok so taka, kot jih goriška ] občina, odnosno njen matični urad, dovoli. Mojim poslušalcem pa ni šlo v glavo, da se po drugih občinah drugače ravnajo, kot na primer v Doberdobu in Tržiču in da se diskriminacija vrši le v Gorici, i da sploh ne govorimo da v osta- j lih krajih Italije tega problema ni. i Rekel sem jim, da ni dovolj imeti Brica v ožjem odboru ter da morajo potrpežljivo počakati, ker so bile obljube velike in nikoli se ne ve, kako se z obljubami konča.
ooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Goriškega popofnika zapiski
GLASBENA MATICA V TRSTU
V SOBOTO, 13. novembra ob 21. uri v KULTURNEM DOMU
SVEČANA AKADEMIJA
v počastitev 20. obletnice osvoboditve in obnovitve delovanja Glasbene Matice SPORED:
Govor— dr. Gojmir Demšar, ravnatelj šole Glasbene Matice Merkù: Arija za šolski orkester
Piatti: Koncert v G-Huru za klavir in godalni orkester klavir Magda Kuret
J. S. Bach: Koncert v a-molu za violino in godalni orkester violina Žarko Hrvatič
Simoniti: Bosa pojdiva	Tenorist Rudolf Franci,
Simoniti: Samo en cvet	član ljubljanske Opere
Škerjanc - instr. Kjuder: Uspavanka
Ota - instr. Kjuder: Vlak	Mladinski pevski zbor
Kjuder: Kolo	Mladinski in moški pevski zbor
Sedoj - instr. Kjuder: Večer na sidrišču
Sedoj - instr. Kjuder: Prišla je tudi k nam pomlad
Moški zbor in soli : Viktor Štoka, Darij Zlobec in Rado Briščik Vrabec: Zdravica	Moški zbor
SODELUJEJO :
Orkester Glasbene Matice
Moški pevski zbor p. d. Prosek- Kontovel
Mladinski pevski zbori iz Devina, Nabrežine, z Opčin, Pros-eka-Kontovela in iz Trsta
Zbore so naštudirali: Erminij Ambrozet, Ignacij Ota, Ivan Sancin, Sergeij Radovič in Nada Žerjal
Dirigent: OSKAR KJUDER Rezervacija vstopnic po telefonu 734265 vsak dan od 11.-14. ure Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom.
Cumbatu, ki je pred leti v tržaškem mestnem svetu izjavil, da se Slovenci ne bi smeli pritoževati, saj imajo veliko svojih sonarodnjakov v vrstah nameščencev mestne čistoče. Potemtakem, če bi Slovencem dali nekaj služb (po možnosti samo pripadnikom SS?) bi bila SS zadovoljna s politiko levega centra do Slovencev. Na tak način bi le rešili vprašanje našega obstoja in socialnih pravic... s «palirji»!
Družina Pečar z Opčin daruje 1500 lir za tiskovni sklad «Dela» v počastitev preminulega Stojana. Iskrena hvala..
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v nedeljo, 14. t.m. ob 16. uri ponovitev predstave
Na splošno željo občinstva IVAN CANKAR
HLAPCI
Saša Škufca (Po Grimmu) JANKO IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih Režija: JOŽKO LUKES Glasba: VIKTOR FABIANI Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ Scena: DEMETRIJ CE.T Orkester vodi: OSKAR KJUDER
V	četrtek, 18. novembra ob 16. uti (Premierski abonma)
V	soboto 20. novembra ob 16. uri (Abonma prva ponovitev)
V	nedeljo, 21. novembra ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski)
V	sredo, 24. novembra ob 20. uri (Študentski abonma)
V	petek, 26. novembra ob 16. uri (Sindikalni abonma)
V	soboto, 27. novembra ob 16. uri (Abonma za okolico)
V	nedeljo, 28. novembra ob 16. uri Ker je Slovensko gledališče planiralo mladinsko predstavo v popoldanskih urah obvešča svoje cenj. abonente, da kljub normalnemu razporedu predstav lahko z abonentsko izkaznico obiščejo katero koli predstavo «Janko in Metke» seveda pod pogojem, da prej telefonsko obvestijo (tel. 734-265).
Rezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734-265 vsak dan od U. do 14. ure. Prodaja vstopnic e-no uro pred pričetkom predstav pri blagajni kulturnega doma.
Prosimo cenj.; občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom. Med predstavami deluje bar Kulturnega doma.
Nadaljevanje
Moro
skliceval tudi v Beogradu. Takšno pojmovanje je žaljivo, nedemokratično in v svojem bistvu nacionalistično. Do sedaj se torej ni nič spremenilo niti v načelnem gledanju do Slovencev s strani italijanskih vodilnih krogov.
Ob koncu še nekaj, kar zveni kot višek ironije in težkega, prav gotovo ne angleškega humorja. «Borba» piše, da so se italijanski delegati izrazili, češ da vprašanja narodne manjšine spadajo v pristojnost «deželne vlade». Ne vemo, ali ta vest odgovarja resnici. Če so to italijanski delegati izjavili pomeni, da skušajo potegniti za nos ne samo Slovence, pač pa celo deželni svet Furlanije-Julijske krajine, saj je znano da je nedavno posl. Moro v imenu vlade ospora-val deželnemu svetu pravico, da izdaja kakršno koli določbo o specifičnih vprašanjih Slovencev, če je to način vodenja resne politike, prepuščamo sodbi vsakega bralca m vsakega Slovenca.
Na tiskovni konferenci pred odhodom v Zagreb je Moro zelo dvoumno odgovoril na vprašanje v tej zvezi, tako da se ne ve, ali se sploh misli kaj uresničiti preko parlamenta ali deželnega sveta razen bornih zagotovil za tržaške Slovence.
Tudi v Gorici
zelo občutljive za ta vprašanja. Naravno je torej, da bi se moralo pojaviti kaj novega. In res, govori se, da So se stranke sporazumele za zgraditev skupne grobnice. Toda, kaj se spet dogaja? Zgleda, da so nekatere politične sile proti dvojezičnemu napisu na grobnici. Smo torej že spet na istem. Kje so obtičale vse lepe in blagozvene-če fraze o priznanju slovenskih narodnostnih pravic, o enakosti itd., ko se odklanja slovenski manjšini priznanje za prelito kri v imenu idealov svobode in demokracije?
Opozarjali smo, da obstajajo v koaliciji levega centra težki elementi dvoumnosti, ki se bodo pojavili, ko bo šlo za konkretna dejanja. Eden izmed teh elementov dvoumnosti se je torej že pojavil!
DELO GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12
KAPELJ —