GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ XXII JULIJ 1981 ŠT. 7 Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič, namestnik inž. Milan Jurjavčič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Jure Vulkan, Tone Erman, mag. dipl. inž. Peter Vogrič, Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, "urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamut. Telefon uredništva 556021 (n. c.) interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Aktualna vprašanja nadaljnjega uresničevanja politike ekonomske stabilizacije Ekonomsko stabilnost bomo uresničili le z večjo produktivnostjo dela Hiter razvoj naše države so stalno spremljali nekateri problemi nestabilnosti in inflacije, pa tudi ekonomska in socialna nasprotja. Ta nasprotja smo večkrat uspešno presegli, vendar pretežno za kratek čas. ''si ti problemi, ki so se odražali tudi v zadnjem srednjeročnem obdobju, so narekovali stabilizacijsko in Protiinflacijsko naravnanost tekoče politike razvoja, še posebej pri oblikovanju planov za obdobje ^81—1985. Zato smo kot osnovne naloge v družbenoekonomskem razvoju zapisali naslednje: — doseganje skladnejših odnosov v deviznobilančnem in plačilnobilančnem položaju republike s Povečanjem izvoza; — povečanje proizvodnje in drugih dejavnosti ter dohodka; — večja in boljša uporaba domačih virov energije ter nadomeščanje uvoza; — oblikovanje skladnejših razmerij v blagovnodeviznih odnosih in povečanje ponudbe in skladnejše Povpraševanje; — krepitev deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela; — razvijanje in krepitev stimulativnejše delitve osebnih dohodkov; — preverjanje vseh sedanjih investicij in nameravanih investicij. Pri uresničevanju teh nalog smo na nekaterih področjih dosegli uspehe, na drugih področjih pa se raz-rriere zelo zaostrujejo in to predvsem pri zagotavljanju surovin in repromaterialov, politiki cen, ekonomskih odnosih s tujino in izpolnjevanju gospodarskih ciljev za 1981. leto, saj je proizvodnja v prvih šestih mesecih v Zaostanku za resolucijsko začrtanimi rastmi. Obseg industrijske proizvodnje je v republiki komajda presegel anskoletno raven, v Ljubljani pa se je povečal le za 1,7 odstotka. Zaskrbljujoče je predvsem to, da anskoletnega obsega proizvodnje ne dosegajo tiste dejavnosti, ki pomenijo začrtano prestruktuiranje posameznih reprodukcijskih celot. Prav zaradi tako zaostrenih odnosov je predsedstvo SFRJ v skladu s svojo Pristojnostjo skupaj z zveznim izvršnim svetom obravnavalo gospodarsko situacijo in predlagalo skupščini . da pri obravnavanju ocen gospodarskih gibanj vzpodbudi in razširi družbeno aktivnost, povezano z lZvajanjem politike gospodarske stabilizacije in odločnejše ureja zelo zaostrene probleme na tem področju. Zato se je potrebno odločno spoprijeti z gospodarsko neupravičenim prelivanjem kratkoročnih in mgoročnih kreditov, s čimer bi poleg zmanjšane porabe odpravili enega izmed glavnih virov ustvarjanja v,soke inflacije. , prav tako je predsedstvo o svojih pobudah in stališčih obvestilo vsa predsedstva republik in avtonomnih O ** *tl.l da sc v vseli okoljih in organih izvaja ustrezna akcija in da sc dajo pobude za ukrepe, ki naj ogočijo dosledno uresničevanje ciljev in nalog, začrtanih z resolucijo o politiki uresničevanja srednjeroč-_e£?JTu^bene8a nač:rta Jugoslavije za obdobje 1981—1985 v letu 1981. Zaradi tega je koordinacijski odbor „ .7^ skupščine občine Ljubljana-Šiška za uresničevanje ekonomske stabilizacije obravnaval trenutno tanle m rezultate gibanj v naši občini. Na podlagi ocene stanja je sklenil, da je potrebno povsod izpeljati konkretne akcije za izboljšanje uzbenoekonomskih razmer. Preveriti in oceniti je potrebno izvajanje in uresničevanje stabilizacijskih repov v sleherni delovni organizaciji, obravnavati primere in pereča vprašanja ter naloge. V ta namen je bil v ponedeljek, 13. julija, sklican posvet predstavnikov skupščine občine Ljubljana-Šiška najodgovornejšimi delavci Litostroja, kjer smo spregovorili o vseh aktualnih gospodarskih gibanjih v naši e ovni organizaciji. Aktualna gospodarska gibanja ter problematiko pri uresničevanju gospodarske Politike v naši delovni organizaciji je na posvetu podal tovariš Darinko Kolbl, pomočnik generalnega direk-°rja za tehnično koordinacijo, katerega poročilo objavljamo v celoti. Razprava pomočnika generalnega Rektorja dipl. ing. darinka kolbla posvetu predstavnikov r^UZBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, AMOUPRAVNIH organov in vodstev r°ZD IN DS TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ predstavniki skupščine občine ^BLJANA-ŠIŠKA O stabilizacijskih Nadevanjih v Litostroju šaj0 nekaterimi podatki, ki se nana-skuš ?a P0s^ovanie Litostroja bom nutL °svetliti naš položaj v tem tre-Phz a *° §ovorimo o stabilizacijskih bj n*.evanjih. Ko sem razmišljal, kaj seni 'Ptej navedel kot informacijo, je zaPrTravil podatke o tem, kakšna e da ti podatki lahko kažejo, cijc v položaj delovne organiza-teč _ Prihodnjem obdobju. Če nam-i016** zadostnih naročil, bi lovn« °to velik problem za našo de- Treb,rganizacij°- . str0j p j, le povedati, da ima Lito- letuo hU *san*h naročil skoraj za tri-^lalnee °’t0 ie približno 38.000 ton Proizvodnje. Obvezali smo se, da bomo z letošnjim planom realizirali 16.000 ton finalne proizvodnje. Pri tem pa lahko računamo še na porast finalizacije, ki bo v naslednjem letu skoraj gotovo prisoten. Število naročil oziroma ta količina predstavlja po vrednosti 8,350 milijarde din. Zanimiva je struktura naročil, saj je za domače tržišče podpisanih naročil 47 odstotkov, za izvoz pa 53 odstotkov. Od teh 53 odstotkov podpisanih naročil je 28 odstotkov naročil za konvertibilno področje in 25 odstotkov za klirinško. Ponovno poudarjam, da je to podatek podpisanih naročil, ki ne pove, kako bodo posamezna naročila realizirana v posameznih obdobjih. Ta je seveda zaradi dolgega ciklusa proizvodnje v posameznih obdobjih, kar se izvoza tiče, bolj ali manj ugodna (od 25 % — 35 °/0). Da pa je ta visok porast izvoznih naročil tako ugoden, je potrebno pripisati nekaterim naroči- lom, ki smo jih podpisali prav v zadnjem obdobju. Eno izmed najpomembnejših naročil je pogodba, ki smo jo podpisali v preteklem tednu za HADITO v Iraku. Nosilec posla je HIDROGRADNJA iz Sarajeva, v delo pa so vključeni Litostroj, Metalna iz Maribora, Rade Končar iz Zagreba. Vrednost celotnega naročila je okrog 580 milijonov dolarjev, na Litostroj odpade približno 60 milijonov dolarjev in je to v zgodovini Litostroja najobsežnejše naročilo. Pri tem je potrebno povedati, da je 60 milijonov dolarjev za nas čisti devizni priliv. Za naše razmere je zanimiva tudi naslednja analiza: če pogledamo izvozna naročila po skupinah, potem so pri izvozu udeležene pravzaprav vse naše proizvodne skupine, z edino trenutno izjemo — proizvodi talnega transporta. Pri turbinah, črpalkah, žerjavih in reduktorjih, torej v naši klasični proizvodnji, je 70 odstotkov izvoznih pogodb, za naše tržišče pa 30 odstotkov. To se pravi, da v to skupino spada predvsem del klasične proizvodnje, kjer se uvršča tudi HADITA, KIRKU, reduktorji, polarni žerjavi za Sovjetsko zvezo, preoblikovalni stroji za Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo, in še nekatera manjša naročila. Pri preoblikovalni opremi je izvoznih naročil trenutno 34 odstotkov, vendar se odstotek s tem zvišuje na 53 odstotkov. (Nadaljevanje na 2. strani) Na plaži v Fiesi je živahno od jutra do večera (Foto M. M.) KO DELAMO — DELAJMO KO POČIVAMO — POČIVAJMO Občan, ki je oddal vlogo na sodišče, upravni organ ali kako drugo inštitucijo v mesecu juniju, lahko kar mirno počaka do septembra, saj je kaj malo možnosti, da bo dočakal rešitev že prej. Dejstvo je, da v poletnih mesecih redno delo precej zastane. Veliko ljudi je na dopustih, tisti pa, ki ostanejo, opravljajo bolj »dežurno« funkcijo pri telefonu ali pa na najhitrejši možni način odpravljajo (redke) »nadležne« stranke. Toliko časa si seveda le še najdejo, da skočijo po nakupih na trg ali pa v sosednji bife na hladno pivo. V Litostroju si seveda takšnega »dolgega vročega poletja« ne moremo privoščiti. Če proizvodnja tudi poleti ne bi normalno tekla, bi jeseni gotovo ostali praznih kuvert (žepov). Resnici na ljubo je treba priznati, da v teh mesecih manj naredimo, vendar pa je to do neke mere tudi normalno. Veliko ljudi je pač na dopustih, manj učinkoviti pa so tudi naši partnerji in gospodarstvo ter infrastruktura v celoti. Važno pa je, da se tem objektivnim vzrokom za manjšo produktivnost v preveliki meri ne pridružijo še subjektivni, katerih paleta je kar široka. Odsotnost naših sodelavcev (predvsem šefov) nas kaj rada zavede v »zabušavanje«. Toplo sonce po malici nas kar zadrži na mehki travici. Prazni klepeti so včasih prav maratonski. Ob enih že kar pospravljamo ... Ob petkih nam pa sploh »jermen dol pade« ... Za nekatere predstavlja poletje sploh ene same počitnice — obdobje nedela. Vendar le za nekatere. Če gremo skozi proizvodne dvorane, vidimo, da se stroji vrtijo, kompresorji hrumijo, končni izdelki odpravljajo ... Ta poziv torej ni namenjen tistim, katerih telesa se potijo, katerih glave so polne problemov in skrbi, temveč vsem drugim, ki sami najbolj vedo, da njihovih 8 ur ni izkoriščenih tako, kot bi moralo biti. Konec koncev pa nam nedelo tudi ne daje pravega zadovoljstva. Kako hitreje minejo ure, ko delamo, kot tiste, ko smo »srečni«, da nam ni treba delati!. In če se nam včasih zazdi, kot da trenutno dela niti ni (to velja predvsem za »posredne proizvajalce«), tedaj malo pomislimo in ga najdimo! Morda bi lahko postorili kakšne stare »grehe«, rešili problem, ki ga odlagamo v spodnji predal že mesece ... Morda bi ob siceršnjem zmanjšanem pritisku našli več časa za premislek in poskusili s kakšno tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom! In bodimo dosledni v vsem: kadar smo na delu — delajmo in kadar smo na dopustu — res počivajmo! Če je le mogoče, vzemimo čimveč dopusta naenkrat in se (tako kot delu) temeljito posvetimo tudi oddihu. Izberimo tisto, kar nas najbolj sprošča: morje, planine, vrt, vikend, šport, vinograd ... in tedaj pozabimo na preostalih enajst mesecev, na meglena zimska jutra, na trdo delo ... da, celo na Litostroj in sodelavce, saj vsega tega bo še med letom dovolj! Dobro nam bo delo in če bomo še zagoreli od sonca ter okrepljeni od gibanja na svežem zraku, se bomo septembra prav radi zopet vrnili VESELO NA DELO. tt P.S. Če ste na dopustu in ste se odločili prav res in temeljito pozabiti na vse, potem celo tega časopisa ni treba v celoti prebrati, temveč kvečjemu počitniško stran. FOTOREPORTAŽA V teh vročih julijskih dneh, ko so naše vrste v tovarni dokaj razredčene zaradi letnih dopustov, tudi pero težje in bolj nerodno škriplje po papirju. Pa vendar — delo in življenje v tovarni tečeta naprej. Tako je tudi prav, saj nas velike planske obveznosti za leto 1981 prisiljujejo k temu, da moramo tudi v času letnih dopustov intenzivno opravljati vse tiste ključne naloge, ki pomenijo izpolnjevanje gospodarskega načrta. S fotoaparatom smo obiskali nekatere temeljne organizacije oziroma njihove večje obrate in pri tem zabeležili utrip dela v teh vročih julijskih dneh. Kako smo delali v juliju V novi tovarni tozda TVN je bilo ta dan nekoliko vroče, vendar je delo teklo normalno in živahno. Skoraj pri vseh obdelovalnih strojih so bili delavci, pa tudi montaža je bila polna. Kot zanimivost so nam pokazali in povedali, da so pričeli z montažo dveh prototipov mobilnih dvigal 20 Mp. Ta dvigala Litostroj razvija skupaj s poljsko tovarno avtodvigal »BUMAR«. V Litostroju bomo izdelali celotno podvozje, Poljaki pa nadgradnjo, kamor spada vrtljivi zgornji del dvigala z ležajem (na sliki). V novi hali tozda PPO so nam povedali, da na vseh področjih intenzivno delajo, proizvodnja že teče skoraj normalno, čeprav je v tej novi hali še nekaj gradbenikov, inštalaterjev, predvsem pa naših in tujih monterjev strojne opreme, ki pospešeno montirajo nove stroje. Nekateri stroji tečejo že več mesec, sedaj pa monterji sestavljajo in preizkušajo tiste, ki so nam jih proizvajalci poslali z zamudo. Tudi v obratu modelne mizarne kljub dopustom intenzivno delajo. Model lopatice za Kaplanovo turbino je prav gotovo najzahtevnejše modelno-mizarsko delo pri nas. Če sta les in orodje ubogljiva, potem se tudi v teh julijskih dneh, čeprav s kapljicami na čelu, da veliko narediti. Ekonomsko stabilnost le z večjo produktiv — (Nadaljevanje s 1. strani) Viličarjev nismo izvažali predvsem zato, ker ni bilo potrebe in smo ves proizvodni program prodali doma. Take so bile potrebe na našem tržišču. Količina proizvodnje je bila pred izgradnjo nove tovarne tako majhna, da nismo nič izvažali. Izvoz viličarjev zahteva premišljen prodor na tržišče in organiziranje servisne službe. V tej smeri še razmišljamo. Določene analize so že opravljene, bodoča naloga tega tozda in prodajnega oddelka pa je — da zagotovi izvoz, ker nekateri elementi kažejo, da se domače tržišče umirja. POLOŽAJ NA TRŽIŠČU Glede samega položaja na tržišču lahko rečemo, da se Litostroj na domačem tržišču ni nikdar čutil v privilegiranem položaju, saj je doma imel večje težave kot v tujini. Zanimiv je podatek, da so jugoslovanski investitorji v obdobju 1976—1980 uvozili za 13 milijard dolarjev opreme. To pomeni, da smo naročili v tujini, domači proizvajalci, med njimi Litostroj, pa smo morali najti svoj prostor pod soncem predvsem v izvozu, da smo preživeli. Opremo na tujem trgu so kupovali zaradi ugodnejših kreditov, pa tudi vprašanje deviz se v preteklosti ni postavljalo s tako ostrino kot danes. Prav zato se je moral Litostroj že v preteklosti soočati s to problematiko in ga sedanji ukrepi niso našli nepripravljenega. Jasno pa je, da naš prodor na tuja tržišča ni bil lahek, saj smo se morali boriti z izredno ostro konkurenco. Tudi za to zadnje naročilo, ki smo ga dobili v Iraku, so konkurirale močne francoske in sovjetske firme. LETOŠNJI PLAN LITOSTROJA Letošnji plan Litostroja je kar precej večji od lanskoletnega. Zadali smo si naloge, da bomo izdelali 16.900 ton finalne proizvodnje. Za prvih šest mesecev nismo izpolnili vseh obveznosti, zato nam ostane seveda krepak zalogaj do konca leta. V šestih mesecih smo naredili približno 5500 ton, kar pomeni 35 odstotkov letnega plana. Glede na lansko leto je veliko boljši in sicer za prvo polletje 6 odstotkov večji. Na izpolnjevanje plana vpliva tudi to, da so nekatera naročila dolgoročna, da se nekatere pogodbene obveze vlečejo tudi po dve ali tri leta. V plan so zajeta tudi nekatera pomembna naročila, katerih realizacija ni razporejena enakomerno po mesecih, ampak le v določenih mesecih ob koncu leta. Ne glede na to se dobro zavedamo, da se bo treba do konca leta krepko potruditi, da bomo ujeli korak. Jasno je, da je letošnje izpolnjevanje plana in težave, s katerimi se srečujemo, pogojeno z izvajanjem deviznih plačil uvoznega materiala in z nabavo kritičnih materialov na domačem trgu. Kritični materiali so odkovki, ki so izdelani deloma tudi v naši pločevinami, imamo pa tudi težave s surovinami. Ko je bila opravljena analiza teh problemov, smo ugotovili, da je problematičnih nekaj naročil, ki so bistvena predvsem za količinski, še bolj pa za finančni rezultat. To so predvsem naročila za Sovjetsko zvezo, žerjavi za Energoinvest, kompletna dieselska proizvodnja z vsem obsegom v letošnjem letu in proizvodnja preoblikovalne opreme, ki jo izvažamo za konvertibilno področje Zahodne Nemčije in pa na vzhod v Sovjetsko zvezo. Pri razreševanju problemov, povezanih s temi naročili, je bilo potrebno opredeliti posebno spremljavo, oziroma posebni nadzor in posebno odgovornost. S tem problemom se ukvarja tudi širši kolegij in upravni odbor. Za to področje so postavljeni nosilci, ki bodo s posebnimi ukrepi in pa s svojo posebno odgovornostjo jamčili, da izpolnimo ta glavna naročila in s tem dosežemo tudi finančni rezultat. Mislim, da se je delovna organizacija dovolj zgodaj lotila tega problema in da vemo, kakšne so naše naloga v naslednjih šestih mesecih. Predvsem je naloge vseh teh tovarišev, da bo proizvodnja teh kritičnih skupin oziroma naročil potekala tako, da jim bomo lahko do konca leta zaključili. To pa seveda ne pomeni, da. so vsa ostala naročila izključena; tudi ta zahtevajo ustrezno pozornost. Mi vemo, da moramo do konca leta finalizirati 16.000 ton. rava. To je velikega pomena za nas in za oblikovanje naših cen za domače kupce. Večji problemi nastajajo pri cenah reprodukcijskih materialov in surovin, ki jih uporabljamo za tekočo proizvodnjo in so se v preteklem obdobju precej povečale. Predvsem so to razni kritični materiali in pločevina, za kar smo morali, da smo si jih zagotovili, podpisati vrsto samoupravnih sporazumov. To pomeni, da smo združevali devizna sredstva z železarnami Jesenice, Štore, Smederevo in Skopje, saj smo le tako delovni organizaciji zagotovili material, ki je za poslvoanje neob-hodno potreben, pa kljub temu že prihaja do zastojev. FINANČNO IZPOLNJEVANJE PLANA Če bi vzporedno s tem navedel problematiko fakturiranja, ki kaže, kako smo finančno izpolnjevali plan, potem je jasno, da tudi sama proizvodnja ni povsem sledila statičnemu, da tudi fakturiranje nekoliko zaostaja v primerjavi z dinamičnim planom fakturiranja. Mi bi morali od januarja do junija fakturirati približno 1,5 milijarde din, dejansko pa smo 1,04 milijarde din in zaostajamo približno za štirideset milijonov din. Ko postavljamo vprašanje, zakaj tak zaostanek pri fakturiranju, je treba med drugim povedati, da se pri proizvodnih stroških, ki nastajajo pri nekaterih naročilih, srečujemo s cenami materialov, postavljenih leta 1977, na njih so temeljila nekatera naročila. Upali smo, da bodo stabilizacijski ukrepi zadržali divjanje cen, da ne bo prišlo do tako obsežne inflacije, vendar se je zgodilo obratno. Pri nekaterih naročilih stroški zato prekoračujejo pogodbene vrednosti, na primer pri opremi za HE Grabovica. Tu se pri analizi stroškov in cene pojavlja znatna razlika v vrednosti 140 milijonov din. Prvo turbino za HE Grabovica smo končali, druga turbina pa je približno tri četrtine narejena in stroški so tu. Sredstva so vezana za fakturiranje in delovna organizacija je prisiljena postaviti investitorju zahteve za preverjanje cene. Pri tem se sklicuje, da je potrebno primerjati ceno opreme prav take HE Sokolovac, ki so jo izdelali Avstrijci in katero nam je investitor neštetokrat kazal za vzgled. Prisiljeni smo uporabiti to primerjavo in smatramo, da mora biti cena opreme za HE Grabovica podobna, kakor je bila iz deviz v dinarje preračunana za HE Sokolovac. CENE Mi vemo, da cene stabilizacijsko igrajo zelo važno vlogo. Zato smo na zahtevo novega zakona že oblikovali cene, pri tem pa izvedli nekatere analize, ki so prav zanimive. Te analize smo morali opraviti predvsem zato, da smo primerjali cene, ki jih dosegamo na domačem trgu, s cenami, ki jih dosegamo na tujih trgih. Ugotovili smo, da dosegamo višje cene pri izvoznih naročilih. Podpisanih je 53 odstotkov pogodb za izvoz, pri čemer smo prodali opremo po povprečni vrednosti 217 dinarjev na kilogram, ostalih 47 odstotkov podpisanih pogodb za domače tržišče pa smo prodajali po 164 din za kilogram. Pri tem je potrebno še malo podrobneje analizirati strukturo izvoznih naročil, ki so podobna kakor za domači trg. Ta druga slika kaže, da Litostroj s svojimi cenami ne preti- IMAMO TUDI VRSTO PROBLEMOV Z OSTALIMI SUROVINAMI V livarni smo zelo posodobili delovni proces, racionalizirali poslovanje, vendar pa tak način dela zahteva moderno tehnologijo, vezano na uvoz. Tu mislim predvsem na furanske smole, ki so bistvene za naš proces v livarnah, pa nekateri uvoženi materiali, kot so livarski koks ali pa hematit, krom, nikelj in še nekatere druge legure, ki so pogoj, da lahko ulivamo kvalitetne ulitke za naš proizvodni program. Pri tem se temeljni organizaciji PUM in NABAVA velikokrat borita 7 171*5.4 mm 1 t.. V 1, - '11".-.. p rt *. .1 p ■ tf *‘ nju surovin in včasih se nam dogaja, da živimo iz rok v usta. Kar se tiče združevanja in sovlaganja, se seznam, ki sem ga prej navedel, še ni zaključil, ker so še vedno novi predlogi. Tako se z novimi predlogi samoupravnih sporazumov pojavljajo Smederevo, Helios, Swaty, Prvi partizan, Uniš itd. Kljub težavam pri oskrbi z materialom pa nam zaloge rastejo in to zaloge v skladiščih pa tudi v sami proizvodnji. Zakaj je tako? Odgovorov je več, med drugim, da nekatera naročila zelo težko kompletiramo. Naročila so zaključena pri 95 odstotkih, za tistih 5 odstotkov pa je izredno težko priskrbeti material. Drugi razlog je, da je tržišče na nekaterih področjih tako neurejeno in naši sodelavci v TOZD NABAVA se bojijo, da materiala ne bo. V tistem trenutku, ko je material na razpolago, ga kupijo, in čeprav ga trenutno rabimo samo za en mesec, ga kupij0 za več mesecev. Ne bi hotel opravičevati takih akcij, vendar se mi zde razumljiv6-Tudi ta problem, ko gre za nabavo kričnh materialov, smo analizirali m se dogovorili, naj to spremlja finančni odbor. LIKVIDNOST Še nekaj o likvidnosti in načinih razreševanja te problematike. rNa vprašanje, kaj nas je pripeljalo do te stopnje nelikvidnosti, je nekaj odgovorov. En odgovor je ta, da je me naročili sorazmerno malo naročil, k* se plačujejo po opravljeni situacij*-Vsa izvozna naročila, ki jih imam0 danes, so take narave, da so plačljiv ob odpremi iz delovne organizacij6-Na primer: vrednost polarnega žer java je skoraj 15 milijard starih m narjev. Koliko časa so vezana velika sredstva brez priliva, saj traja mon taža nekaj mesecev! Drugi vzrok so cene pogodb, na primer pri HE G ra bo vica. Komisija za HE Grabovica močno prekoračuje pogodbeno ceno, pa fakture ne moremo pisati, ker s6 pogodba glasi na nižji znesek. ^ srečo je to izjemen primer. bomo uresničili nostjo dela Prvi koraki z investitorji v HE Grabovica, da se cena popravi, so že bili storjeni in mislim, da so investitorji načelno soglašali, saj vedo, koliko se bo podražila podobna investicija v HE Sokolovac, katere izvajalec je avstrijska firma. Tretji vzrok naše nelikvidnosti je, da vrsta naročil ni kompletnih; so sicer tik pred zaključkom, vendar jih ne moremo zaključiti. Tak primer so reduktorji za Sovjetsko zvezo. Vse je pripravljeno, čakamo samo ležaje iz Nemčije, da bomo lahko začeli montirati. Če bi ležaje dobili pred štirinajstimi dnevi, bi verjetno te fakture lahko zaključili v juliju. Zato nelikvidnosti ne smemo mešati s poslovnimi rezultati. Poslovni rezultati delovne organizacije za prvo četrtletje kažejo, da smo kljub zaostrenim pogojem zelo dobro gospodarili. V Litostroju se prav zato postavlja vprašanje, zakaj pravzaprav delovne organizacije, ki gospodarijo z uspehom s težavo redno izplačujejo osebne dohodke, kar je težaven element v boju za ekonomsko stabilnost gospodarstva, banke pa pojava nelikvidnosti ne spremljajo bolj odločno in smelo. INVESTICIJE Rad bi se dotaknil še investicijske dejavnosti. Litostrc redno veliko gradi, nekaj je že 2 uil, nekaj je tik pred zaključi Zgradili smo objekt za transpc vozila in naprave, in to v kratkem času v okviru predra skjh zneskov. Ta proizvodnja da v letošnjem letu po planu 5400 kar je nekajkrat več, kot v prete sti, ko je bil obseg okoli 1000 Drugi objekt je objekt za proiz' njo preoblikovalnih strojev. Je dokončan, opremljen, vendar n teri stroji še niso prispeli ali ] velikansko zamudo, delno za uvoznih problemov, delno za domačih dobaviteljev. To je razlogj da ta proizvodna veja sedaj še ni mogla prispevati t rezultatov, ki si jih je sama posta v naslednjem obdobju, ko bo i sticija končana, bo zato potre ftmčno napeti vse sile, če bodo ž sodelavci tudi na tem podr •zpolniti planske naloge. . V teku je tretja investicija — r; ntev jeklolivarne, v kateri so g dena dela v polnem razmahu. Mis da nekoliko zamujajo roke. Preč vestitorja — izvajalca del je resno stavljen rok 29. november, saj vseh dokumentih mestne skupš °ojavljeno, da bo otvoritev na republike. Mogoče je te žanr krivo tudi naše prepočasno finar spremljanje. V zvezi s to investici Predračunska vsota, kakršna je Postavljena z investicijskim pro rnom, povsem spremenjena, sa Jasno, da je treba glede na podrai zadnjih dveh ali pa zadnjega Uarediti nov predračun. Te podr; unsKi znesek. Investicija ■ varni je pravzaprav začetek §a investicijskega program; Litostroj na področju težk gradnje postavi na isto °stalimi konkurenti na s\ trgu. Mislim, da je pri tej i Potrebno gledati na Litostro ot ljubljanski ali slovenski ne kot jugoslovanski gigan §a je treba tehtati z merili, Pajo na svetovnem trgu. Litostroj je dokazal, da si ^vetovnih proizvajalcev. Jas a mu obstoječe znanje ne potrebno mu je omogočiti ® e možnosti. V Litostroju O' da je začetna investicija nvesticija v jeklolivarni p ra’ verige, ki se mora zaključiti s kom-pletiranjem programa težke strojegradnje. Zavedamo se težkega gospodarskega položaja v naši državi, zato smo se tudi odločili, da drugi del težke strojegradnje, to se pravi vlaganje v pločevinarno, obdeloval-nico in v montažo investiramo po fazah. Najprej bomo postavili zgradbo, vendar ne v vsej velikosti, temveč samo toliko, da v njo postavimo ka-ruselsko stružnico, ki jo moramo kupiti. Novo moramo kupiti zato, ker je nevarnost, da se stara ustavi, saj je stara že 77 let. Zgradbo bomo opremili z žerjavom ustrezne nosilnosti in ostati nam mora še prostor za montažo. Koruselsko stružnico, za katero smo se odločili pred dnevi, bomo naročili v ČKD Blansko. Prednaročilo smo oddali zaradi tega, da si zagotovimo vrstni red. Proizvajalec nam zagotavlja, da bomo stružnico dobili v letu 1983, v drugem oziroma tretjem četrtletju, če prednaročilo podpišemo do 30. junija 1981. leta. Do konca letošnjega leta pa je potrebno naročilo tehnično, rokovno in finančno natančno pregledati in podpisati pogodbo. Naše investicije so v okviru kriterijev. Investicije so izvozno usmerjene, omogočajo razvoj energetske infrastrukture in služijo predvsem zmanjšanju uvoza s področja strojne in energetske opreme. Te investicije sodijo v sam vrh strojne usposobljenosti. Ob koncu bi želel poudariti še nekatere ukrepe, ki so namenjeni, da v drugem polletju še bolj intenzivno zastavimo izpolnjevanje gospodarskega plana ter dokažemo, da se Litostroj te akcije ni lotil površno, ampak da se soočamo s to problematiko že dolga leta in da vedno iščemo poti, kako čimbolje gospodariti in zadovoljevati potrebe družbe. Naš namen na tem področju je jasen, želimo, da se na trgu pojavljamo s konkurenčnimi artikli in cenami. UREDITEV TEHNIČNE DOKUMENTACIJE Temeljno vprašanje se nanaša na ureditev tehnične dokumentacije. Litostroj se je pred leti lotil reorganizacije tehnične dokumentacije, vendar pri uveljavljanju te dokumentacije ni šlo vse po sreči. Menimo, da je saniranje dokumentacije v tej fazi zaključeno in da bo prineslo veliko prednosti tako glede časovnega roka kakor tudi glede pretoka dokumentacije od projektanta do delavnice. Ta oblika sanirane dokumentacije bi mogla omogočiti racionalnejše poslovanje naših projektantov in konstruktorjev ter usklajenost nabave in proizvodnje. Vzporedno s tem smo pripravili tri pravilnike, ki so pripravljeni za javno obravnavo. Mislim, da je najpomembnejši normski pravilnik. V Litostroju z normami ni ravno vse v najlepšem redu. Imamo nerealne norme, marsikje pride do ogromnih presegov. Na tem področju je potrebno narediti red. Delavec mora za kvalitetno delo dobivati ustrezen dohodek. Pravilnik naj bi na področju norm uvedel red in usmeril kadrovsko politiko tako, da bi bil to izjemen prispevek k uveljavljanju stabilizacijske politike v Litostroju. Mislim, da bo kolektiv zrelo ocenil predlog, ki je dan v javno razpravo, in ga po samoupravnem postopku tudi sprejel. V obravnavi imamo še dva pravilnika, ki tudi pomenita določeno osvežitev: pravilnik o kakovosti in pravilnik o avtokontroli. RAZISKAVE IN RAZVOJ Opozoril bi še na raziskave in razvoj. V Litostroju si nismo nikdar zatiskali oči, da je treba na tem področju aktiven, da je treba znova in znova spremljati nove smeri, jih prilagajati in nato prenašati v lito-strojsko proizvodnjo. Če tega ne bi storili v preteklosti, potem bi bili danes na nivoju leta 1965, 1970. In vrste naročil, katere smo uspeli dobiti doma, predvsem pa v tujini, ne bi mogli nikdar realizirati. Ti napori se torej nadaljujejo, programi so raziskovalno pripravljeni in tega področja tudi v bodoče ne smemo zanemariti. DELO V ČASU DOPUSTOV Še nekaj besed o dopustih. Dopust je delavcu potrebno omogočiti. Vemo, da nekatere delavce noč in dan pregovarjamo, naj delajo preko rednega delovnega časa. Tam, kjer tehnološki postopek onemogoča individualne dopuste, je potrebno obvezno uvesti kolektivni dopust, na primer v livarni, pločevinami, servisu. V obdelavi in montaži pa smo že v preteklosti skušali prilagajati dopuste potrebam dela. Mislim, da je bolje, če delavec izrabi dopust v poletnih mesecih, ker so potem meseci od septembra dalje meseci velikega zaleta v vseh proizvodnih vejah. IN ENERGETIKA? V delovni organizaciji smo porabo nafte zreducirali in prešli na porabo zemeljskega plina. Nafte ne uporabljamo, oziroma jo uporabljamo zelo malo; leta 1975 smo je porabili skoraj 2000 ton, lansko leto pa le 150 ton. Uporabljamo pa plin, ki ga je potrebno plačevati. Drugi ukrep je, da se priključujemo na toplarno in to postopoma. Vse nove gradnje in šola so že priključene na toplarno, projekti za postopno priključitev ostalih objektov pa so v teku. Trudimo se, da se pri električni energiji poraba v konicah zmanjša in do konice prenesemo v nočni čas, ko je tok cenejši. Zato tudi vlivamo predvsem v nočnem času. Pri tem tudi izboljšamo kosinus fi. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki naših delavcev so na zavidljivi višini. V prvem četrtletju je bil znesek porabljenih sredstev za bruto osebne dohodke 1.830.000 milijonov din, kar je v povprečju 11.027 din osebnega dohodka na zaposlenega. Primerjava prvega letošnjega četrtletja z lanskim prvim četrtletjem kaže povečanje za 14 odstotkov. Ker mi osebne dohodke vedno primerjamo s porastom dohodka, je prvo letošnje četrtletje v primerjavi s prvim lanskim višje za 27 odstotkov. Trenutno nekih posebnih gibanj na tem področju v delovni organizaciji ni. Osebne dohodke reguliramo z dvigom vrednostne točke, tako da smo jo v januarju z ozirom na poslovne rezultate dvignili za tri din, v aprilu za dva din. Ta način mislimo obdržati tudi v prihodnje, kajti dohodek je izredno pomemben dejavnik v stabilizaciji in v okviru njega se mora gibati tudi osebni dohodek. Mislim, da sem dovolj celovito nakazal naša prizadevanja za čim večjo proizvodnjo, težave, ki se pri tem pojavljajo, in nekatere ukrepe, ki jih stalno izvajamo v želji, da bi čimbolje gospodarili ter prispevali svoj delež k stabilizaciji gospodarstva. Zapis sta pripravila K. G. in M. S. FOTOREPORTAŽA V Livarni sive litine j"e bilo v sredini julija vse tiho in mirno. Delavci so odšli na 10-dnevni kolektivni dopust. Le ob nekaterih strojih in napravah so se mudili vzdrževalci tozda IVET in opravljali letno vzdrževalno delo. Tudi v hali tozda Servis pa se je že nekoliko poznal julijski dopust. Kljub dopustom pa pravijo, da delo teče normalno. Organizirali so se namreč v ustrezne dežurne ekipe in tako vzdržujejo in obnavljajo vse naše proizvode. Prav gotovo pa je najbolj živahno na gradbišču nove livarne jeklene litine. Za naše goste-gradbenike je čas naših dopustov najbolj intenzivna delovna sezona. Nič jim ne moremo pomagati, bodo pa v hladnih zimskih dneh počivali. Pomembno je le, da izgradnja livarne dobro napreduje, kar se vidi iz dneva v dan. V livarni jeklene litine je bila, v juliju delovno vroče in vroče tudi sicer. V številne kalupe ulito jeklo je neusmiljeno izžarevalo toploto, ki je pomešana z julijsko vročino — polnila obrat. Kljub temu delajo še posebno intenzivno, saj morajo nadoknaditi tudi delo, ki naj bi ga opravili v prvih desetih dneh avgusta, ko bodo odšli na kolektivni dopust. (Nadaljevanje na 5. strani) Informiranje — sestavni del političnega sistema Tako je izzvenela glavna misel na 33. seji občinske konference ZKS Ljubljana—Šiška, ki je bila 18. junija in na kateri so celovito osvetlili položaj na področju informiranja. Nakazali so tudi pot, kako se organizirati in kakšne zadolžitve opredeliti, da bo sistem informiranja služil vsem nosilcem in uporabnikom političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Danes nihče več ne oporeka, da sta obveščenost in usposobljenost samo-upravljalcev in krajanov, razvitost in učinkovitost samoupravljanja v tesni medsebojni povezanosti in odvisnosti. Zato tudi ni nič čudnega, če vsi stalno kritiziramo, kako slabo je gradivo za posamezne seje, kako je preobsežno, nejedrnato, nerazumljivo, skratka, da ni tako, kot si ga želimo. In da je potrebno prav zato toliko sestankov, več časa, da si pripovedujemo informacije in potem dostikrat pozabimo, da smo se pravzaprav dobili zato, da se odločimo o določeni stvari, ne pa poslušamo informacije, ki bi lahko bile že ustrezno oblikovane. S tem bi bilo tudi naše sestankovanje krajše, razen če med prisotnimi ni takih, ki želijo vedno vso stvar še obnoviti po gradivu. Bolj obveščeni in z znanjem ter argumenti oboroženi delavci in krajani-samo-upravljalci lahko bolj odgovorno odločajo. Pogoj za večjo obveščenost pa je tudi vedno več novih informacij. Sleherni državljan mora imeti možnost aktivno in tvorno sodelovati v vseh fazah samoupravnega delegatskega odločanja in to ne samo v izvajanju odločitev. Pod odločanjem ne mislim samo opredeljevanje »za« ali »proti« neki odločitvi, temveč tudi pri: — nastanku in oblikovanju potreb po odločitvi, — opredelitvi področja, na katerega se odločitev nanaša, — opredelitev ciljev, — opredelitev variant odločitve, — predlogu izbora najprimernejše odločitve, — uresničevanju odločitve in nadzoru nad uresničevanjem, — oceni doseženih rezultatov po uresničitvi odločitve. Na podlagi vseh teh stopenj sprejemanja odločitve je možno potem uveljaviti odločitev, ki je tehtna, argumentirana z močjo stališč in podatkov. Za pripravo take informacije pa je potrebno vložiti veliko napora, saj je potrebno informacijo temeljito obdelati. To pa lahko storimo samo z ustrezno sposobnimi kadri. Za kakršnokoli odločanje in seveda tudi za samoupravno, delegatsko, je torej izrednega pomena sleherna informacija. Zato mora biti informacija taka, da bo odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, ki jih delegat v sistemu želi in potrebuje. Družbenopolitične organizacije, še posebej tudi ZKS, so že večkrat poudarjale problematiko informiranja, vendar smo vedno vse preveč samo ugotavljali slabosti, premalo pa skrbeli za razvoj in bogatitev informiranja. Prav zato je prav, da smo na seji oblikovali stališča, ki jih moramo v praksi dosledno uresničevati. V tem trenutku bi se že morali odločiti, kako organizirati sistem informiranja v občini, kajti obvladovanje javne tribune in delegatske priloge je premalo, če želimo vse občane res pravočasno informirati. Potrebno je zato organizirati tak center, ki bo sposoben sprejemati, obdelati in usmerjati informacije za vse potrebe v občini in navzven. S tem bi lahko obvladovali vse informacijske kanale in hkrati ustvarili pogoje za večji red na tem področju. Komunisti pri teh vprašanjih ne moremo samo opozarjati na slabosti informiranja, kajti če se ne bomo korenito zakopali v informacijski sistem, bomo dobili vedno manj ljudi za delo v političnem sistemu. Prav zaradi neurejenega celovitega sistema informiranja lahko pride novinar na občino na sestanek ali neko drugo prireditev, išče informacijo in posebnosti ter s senzacionalističnim pristopom potem objavi kratko novico, članek, ki potem v določeni skupini, organu ali delovni organizaciji povzroči nezadovoljstvo, ker ni celovite, niti objektivne ocene, niti ni opisanega bistva. Zato je potrebno takoj organizirano pričeti delo, da bo doseženo obveščanje v vseh krogih. Pri tem pa je potrebno upoštevati : — dosledno uveljavljanje kvalitete dobre informacije, — informacije posredovati sprotno ter zagotoviti pravočasno obveščanje, — ustrezno organizirati občinski'-center ali službo za informiranje ter" jo kadrovsko okrepiti, — uveljaviti obdelavo informacije s selektivnim pristopom v tako obliko, da bo uporabna za različne strukture in nivojem in s tem izboljšati tudi vsebino, — uveljaviti kanale informiranja iz večjih delovnih organizacij v center in obratno. To je le nekaj zaključkov in stališč, ki jih je občinska konferenca ZKS Ljubljana— Šiška sprejela ter zadolžila komuniste, da jih nemudoma začnejo uresničevati v praksi. Le tak odprt in v medsebojni povezavi oblikovan in vzpostavljen sistem lahko omogoči uveljavljanje temeljnega odnosa v političnem sistemu, vsebino delegatskega sistema. M. S. Romunska delegacija V četrtek, 9. julija 1981, je delovno organizacijo Titovi zavodi Litostroj obiskala vladna delegacija SR Romunije pod vodstvom podpredsednika vlade tovariša Trofina. V delegaciji so bili še tovariš Mihai, veleposlanik SR Romunije v Jugoslaviji, tovariš Constantinescu, namestnik ministra za strojegradnjo, in ostali sodelavci. Delegacijo je spremljal, član izvršnega sveta Slovenije tovariš Marko Vraničar, predsednik komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo, sodelavci, iz Beograda pa tovariš Paunovič, pomočnik zveznega sekretarja za finance. Delegacijo, ki je prispela ob 8,35 v Litostroj, so pričakali predstavniki vodstva, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Po uvodnem pozdravu ob glavnem vhodu v Litostroj so si člani romunske delegacije ogledali del delovne organizacije: livarno sive litine, livarno specialne litine, težko in lahko obdelavo, montažo hidroenergetske opreme, montažo jedrskih žerjavov in opreme, proizvodnjo talnih vozil in naprav ter proizvodnjo preoblikovalne opreme. Med ogledom proizvodnih Srečanje Litostrojčanov v Mostecu Letošnje leto bomo v Litostroju zabeležili že štiriintrideseto obletnico obstoja delovne organizacije. Kot vsako leto bomo tudi letos to obletnico počastili z raznimi prireditvami. Vsi, ki so v Litostroju zaposleni že deset, petnajst, dvajset in trideset let, bodo prejeli nagrade in priznanja, petindvajsetletniki pa bodo poleg denarne nagrade odšli še na zanimiv tridnevni izlet. Za vse delavce Litostroja, njihove svojce in upokojence pa bo ob obletnici tradicionalno srečanje Litostrojčanov tokrat v priljubljenem rekreacijskem centru v MOSTECU. Srečanje bo v soboto, 29. avgusta 1981, s pričetkom ob 10. uri dopoldne. Oorganizatorji pripravljajo za to srečanje kulturni program z družabnimi igrami in športnimi tekmovanji. Poleg srečelova bo poskrbljeno tudi za zabavo ob vedrih vižah »Veselih Šentvidčanov«. Za prehrano in pijačo pa bo skrbela naša delavska restavracija. Da bi se tega srečanja lahko udeležili tudi naši vozači z družinami, bodo normalno vozili ta dan tudi vsi delavski avtobusi, natančno število avtobusov in vozni red za ta dan bo odvisen od števila prijavljenih, objavili pa ga bomo nekaj dni pred srečanjem na posameznih avtobusnih linijah. Dobimo se v Mostecu! K. G. obratov so se gostje podrobneje zanimali za delo v težki obdelavi, najbolj pa so bili presenečeni nad zahtevnostjo dela na numerično krmiljenih strojih proizvodnje transportnih vozil in naprav ter proizvodnje preoblikovalne opreme. Razgovori so se odvijali v sejni sobi tozda TVN. Uvodoma je tovariš Darinko Kolbl predstavil proizvodni program, kjer je posebej izpostavil individualni in maloserijski program. Posebno pozornost je namenil tudi izvozu naših izdelkov na vzhodna in zahodna tržišča dežel v razvoju. Tako je posebej omenil naš sedanji izvoz v Zahodno Nemčijo, San Salvador, ČSSR, ZSSR, Irak, Etiopijo in Romunijo. Omenil je tudi objektivne možnosti povečanja izvoza v nekatere dežele v razvoju, kjer trenutno potekajo razgovori naših predstavnikov. Sledil je govor tovariša Trofina, ki je uvodoma poudaril, da so člani delegacije presenečeni nad tehnično tehnološko opremljenostjo delovne organizacije in s sposobnostjo ter kvaliteto obdelave v posameznih proizvodnih obratih. Uvodni del je zaključil z besedami, da so vtisi z obiska v tej delovni organizaciji izredno lepi ter da bo delegacijo ministrstva za strojegradnjo na to podrobnost posebej opozoril. V nadaljevanju razgovora je ponudil možnost, da bi pri njih kupili 16 m karusel, za katerega pa smo že podpisali predpogodbo s CKD Blan-sko iz ČSSR. Predlagal je tudi, da se z delegacijo ministrstva za strojegradnjo, ki bo v naslednjih tednih obiskala SFRJ, pogovorimo o izvozu težkih viličarjev za luko Konstanco, kjer imajo velike potrebe, pa za novi podpis pogodbe za 19 dieselskih motorjev, kjer se je potrebno dogovoriti še o tehničnih pogojih. Povečati bi bilo V ponedeljek, 25. maja je v Litostroj prispla štiričlanska sindikalna delegacija iz ČKD Blansko na Češkoslovaškem. Delegacijo je vodil Vlastimil Kolmačka, odgovoren za rekreacijo delavcev v ČKD, spremljali pa so ga še ing. Jiri Moll, Vladimir Jančik in Miroslav Musil. V času od 25. do 30. maja so se večkrat sestali s predstavniki sindikata, samoupravnih organov in drugih družbenopolitičnih organizacij Litostroja in se pogovarjali o možnostih razširitve sindikalnega sodelovanja in izmenjav počitniških zmogljivosti. V času bivanja v Litostroju so si gostje podrobneje ogledali celotno proizvodnjo in še posebej obdelavo turbinskih delov, ki jih v Litostroju izdelujemo za ČKD Blansko. K. G. OBISK IZ SR BOSNE IN HERCEGOVINE 11. junija so našo delovno organizacijo obiskali predsednik komiteja za energetiko SR Bosne in Hercegovine ing. Božo Rakovič, predsednik komiteja za energetiko SR Slovenije dipl. ing. Vraničar in njegov pomočnik dipl. ing. Detiček. Z delegacijo SR BiH sta prišla tudi generalni direktor hidroelektrarn na Neretvi dipl. ing. Sadi Čemalovič in direktor HE Grabovica v izgradnji dipl. ing. Kemal Bubala. Pogovori s predstavniki Litostroja so zadevali energetsko situacijo v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini ter v širšem jugoslovanskem prostoru. Pogovarjali so se tudi o Litostroju, ki mora kar najhitreje izdelati turbinsko opremo za hidroelektrarno Grabovica. J. Babič treba tehnično sodelovanje in prodajo strojev za preoblikovanje, ker da smo jim pred leti ob hudem potresu podarili tehnične in tehnološke načrte za izdelavo preoblikovalnih strojev, pa tudi prodaja preoblikovalnih strojev v SR Romunijo je vedno večja. Prav tako je tovariš Trofin posebej poudaril, da bi morali predstavniki naše strojegradnje v okviru gospodarske zbornice navezati stike s trgovinskimi in proizvodnimi organizacijami v Romuniji, oceniti in proučiti nekatera tržišč® dežel v razvoju ter z nekaterim1 proizvodnimi artikli, ki se izdelujej0 v Jugoslaviji ali Romuniji, skupi®0 nastopiti na tržišču ter ponudit kompleksno opremo. Ob koncu je tovariš Trofin -j enkrat poudaril željo svoje države, d bi razvili tesno, plodno in uspešn0 sodelovanje na področju strojegrad nje. M-s- ODMEVI NA PREDSTAVITEV PROJEKTA OBDELOVALNI STROJI Razvojni načrti Uradna predstavitev razvojnih načrtov TZ Litostroj s področja obdelovalnih strojev je bila 14. aprila 1981. Udeležili so se je vsi vidni gospodarski delavci, ki so po tehnični, marketinški ali organizacijski plati povezani z razvojem strojegradnje v Sloveniji. Ocena predstavitve je pokazala, da je »gospodarska javnost« zelo pozitivno sprejela našo pobudo, tako da ima projekt načelno močno podporo. Prevladuje mnenje, da je Litostroj in s tem Združena podjetja strojegradnje med tistimi, ki poskušajo konkretizirati načela o prestrukturiranju slovenske strojegradnje, zapisana v srednjeročnem planu SR Slovenije. Zanimanj e povzroča koncept osvajanja proizvodnje strojev. Naše odklonilno stališče do tuje licence, oziroma do proizvodnje v tujini že proizvajanega stroja potencialni poslovni sodelavci ugodno sprejemajo. Pomembno je, da je koncept stroja, oziroma družine strojev, lasten. Proizvodnjo strojev pa bo seveda nujno realizirati v tesnem sodelovanju z domačimi pa tudi tujimi pro-tzvajalci. Pri tem imamo lahko Popolnoma proste roke pri plasmaju Proizvoda in izbiri dobaviteljev elementov. Zavedamo se, da je veliko enostavneje osvojiti zahteven proizvod, kot je obdelovalni stroj, tako da ga osvajamo po tuji dokumentaciji in tehnologiji ter z garantiranim zaščitnim znakom. Istočasno pa vemo, da tak način dolgoročno le omrtvi lasten razvoj in napredek. Ta nevarnost obstoji tudi pri pogodbah o industrijski kooperaciji. Po analizah in skrbnem pregledu skoraj pri vseh kooperacijskih pogodbah v Jugoslaviji ugotavljamo takšno delitev, ki za dolgo obdobje določajo konfekcijsko delitev dela. Tuji partner izdeluje najzahtevnejše sestavne dele, mi pa tehnološko manj pomembne dele. V začetni fazi pro-•zvodnje je tak delitev seveda nujna, vendar mora biti natančno nadzorovana z namenom znižanja stopnje pdvisnosti od tuje tehnologije. To pa Je seveda zelo težko, posebno v Primeru izdelave nekega stroja, ki je funkcionalno in oblikovno zaključena celota, določena s tujo doku-mentacijo. Kooperacijska povezava s tujim renomiranim proizvajalcem obdelovalnih strojev bo postala zanimiva tudi za Litostroj v trenutku, ko se bomo lahko enakopravno vključili v tako obliko mednarodne delitve dela. Pri tem si moramo zagotoviti močno startno osnovo, da bomo tudi mi sposobni dati kvaliteten delež k' delitvi dela. Naše načelo je, da kooperacija mora dati bistveno boljše Poslovne rezultate ob maksimalnem angažiranju lastnega znanja ter ob danih možnostih za enakopraven skupen razvoj. . Zato je bil naš namen obravnavati idejo o obdelovalnih strojih v čim S1ršem krogu. Prestrukturiranje proizvodnje in usmeritev na obdelovalne stroje ne more biti problem samo ene 0rganizacije združenega dela. Stopnja razvitosti našega gospodarstva narekuje povezovanje na vseh področjih, predvsem pa zahteva jasno °predeljene cilje nadaljnjega razvoja. Gospodarska zbornica Slovenije Ocenjuje razvojno usmeritev Združenih podjetij strojegradnje in s tem Projekt v TZ Litostroj kot perspek- tivno pravilno smer razvoja. V Sloveniji, kjer doslej ni nikakršne tradicije v proizvodnji CNC obdelovalnih strojev, projekt dobiva nacionalni značaj. Mašinosavez — poslovno združenje proizvajalcev obdelovalnih strojev pozdravlja pobudo za proizvodnjo težjih obdelovalnih strojev z numeričnim krmiljenjem. Z njihovo pomočjo smo obdelali statistične, marketinške in razvojne študije, ki obdelujejo jugoslovansko proizvodnjo. Vključeni smo že v vse ustrezne delovne skupine, da bi bolj kakovostno sodelovali z drugimi proizvajalci. Družbeni plan razvoja Jugoslavije 1981—1985 (področje razvoja obdelovalnih strojev) omenja TZ Litostroj kot potencialnega proizvajalca CNC obdelovalnih strojev. ISKRA Delovna organizacija ISKRA AVTOMATIKA že več let usmerja svojo razvojno dejavnost tudi na področje CNC krmilnih naprav, vmesnikov, krmiljenja istosmernih servomotorjev ter elektronskih merilnih sistemov. Iskra je v samoupravnem sporazumu o razvoju proizvajalcev obdelovalnih strojev opredeljena za nosilca razvoja avtomatizacije. Prav tako vlogo prevzema tudi v ločenem sporazumu z Združenimi podjetji strojegradnje. Iskra je izrazila v celoti svojo pripravljenost sodelovati pri Litostrojevem projektu na principu izdelave kompletnega krmilnega sistema stroja. Ker pa je krmilni sistem univerzalen in uporaben tudi pri drugih strojih, ima za Iskro sodelovanje pri projektu širši pomen. Njihovo pripravljenost ocenjujemo kot pomemben in obetaven korak k združevanju interesov razvoja v Sloveniji. Raziskovalne organizacije Razmeroma močan strokovni potencial slovenskih raziskovalnih organizacij je prav tako mobiliziran na področju avtomatizacije obdelovalnih sistemov. S tem področjem razvoja se ukvarjajo: Institut Jožef Štefan, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani in Mariboru ter Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani. Združeni so v PORS 3, posebni raziskovalni skupnosti za strojništvo, elektrotehniko, avtomatiko in računalništvo, ki razpolaga z znatnimi družbenimi sredstvi, namenjenimi raziskavam. Predstavitvi Litostrojevega projekta je sledilo nekaj zelo široko zastavljenih in pomembnih posvetov PORS 3 z namenom organizacije prioritetnega razvoja sistemov in naprav za kibernetizacijo proizvodnega dela. Dober dan! A Ste vi iz Litostroja, čl smem vpraCet 1 J Dober dan ! Ocenjujemo, da je odmevnost razvojne usmeritve Litostroja in močno izražena pripravljenost za znanstveno raziskovalno delo na področju avtomatizacije obdelovalnih sistemov dober kazalec perspektivnosti in realnosti načrtov o prestrukturiranju strojegradnje. Pri sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami bo v bodoče potrebno posvetiti še veliko napora k skupnemu oblikovanju programa dela, z namenom, da bodo izsledki raziskovalnega dela kar se da hitro uporabni za razvoj obdelovalnih strojev v Sloveniji. Združeno delo mora točno povedati, katere raziskave potrebuje. Litostrojev projekt je vsekakor nova priložnost za uspešno sodelovanje. Strojna industrija v državi Iz razgovorov z nekaterimi potencialnimi uporabniki večjih obdelovalnih centrov ugotavljamo, da so posamezne skupine proizvajalcev izrazile precejšnje zanimanje za stroje, obdelane v idejnem projektu. Ugotovili smo tudi, da obstaja pripravljenost nekaterih skupin za sodelovanje in tudi sofinanciranje ustreznega programa. Trgovske organizacije Metalka se je na osnovi že tradicionalno uspešnega sodelovanja z Litostrojem tudi aktivno vključila v marketinški del projekta obdelovalni stroji. Njena ocena je, da je korak, ki ga je Litostroj začrtal v svojih planih razvoja, dolgoročno izjemno pomemben za izboljšanje kvalitete ponudbe slovenske industrije in za nadomeščanje uvoza. Večje možnosti uveljavitve doma sicer dajejo strojem nekoliko manjših dimenzij, zato podpirajo modulno konstrukcijo, ki omogoča prilagajanje velikosti stroja trenutnim tržnim potrebam. Kot veliko prednost navajajo dejstvo, da bo prvi stroj izdelan za lastne potrebe v Litostroju. V njihovi marketinški analizi posebej postavljajo kot nujnost koncept kompleksne ponudbe: poleg stroja tudi tehnološki know — how, držala orodij ter vpenjalne pripomočke. Orodja so lahko tudi samostojno tržno zelo zanimiva, posebno ker ima Litostroj na tem področju zelo bogate izkušnje. Dobili smo trdna zagotovila, da Litostroj lahko računa na Metalko kot na resnega partnerja pri izvedbi celotnega projekta obdelovalnih strojev. Na osnovi zapisanega ter na osnovi številnih posvetovanj, ki smo jih opravili v tem letu, lahko ugotovimo: — Prestrukturiranje strojegradnje in delna usmeritev na izgradnjo viso-koproduktivnih obdelovalnih strojev je v Sloveniji že objektivna potreba, zapisana v republiških planskih dokumentih. — Obdelovalni stroji so v strojegradnji in elektroindustriji proizvod, v katerega je vgrajeno mnogo lastnega znanja ob optimalni porabi materiala in energije. — SOZD Združena podjetja strojegradnje ob udeležbi SOZD Iskra tvorijo prostor, kjer se bo ta proizvodnja razvijala. — Projekt obdelovalni stroji v Titovih zavodih Litostroj je trenutno v Sloveniji edini celovito obdelan projekt, ki temelji na relativno visokem deležu lastnega koncepta. — Cilji Litostrojevega projekta so realni, vendar izredno zahtevni, in zaradi njihovega pomena pričakujemo vsestransko družbeno podporo. FOTOREPORTAŽA (Nadaljevanje s 3. strani) V obratih montaže imajo veliko dela. Še posebno si prizadevajo monterji vodnih turbin, saj ena izmed skupin pospešeno prvič montira tako velik vodilni sklop cevne turbine za HE Čakovec. V mehanski obdelavi stroji tečejo. Delavci težke obdelave in lahke obdelave skoraj neopazno izkoriščajo dopuste. Dela je dovolj, planske naloge so velike in zahtevne. Če jih hočejo izvršiti morajo nemoteno delati. V tozdu PZO v proizvodnji zvarjencev se trudijo tudi v teh vročih dneh, da bi izpolnili vse delovne naloge. Težki pogoji dela so obremenjeni še s poletno vročino, vendar pravijo, da delo teče tako, kot je bilo predvideno. Ta julijski sprehod s fotoaparatom skozi nekatere naše obrate daje vtis, da nas dopustniški čas v proizvodnji ne bo preveč prizadel. Taka ugotovitev pa je v tem stabilizacijskem času izredna. S. Glumpak Foto in tekst K. G. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA — RAZREDNO REVOLUCIONARNI INSTRUMENT DELAVCEV Osnovna naloga — preventivno delo Uresničevanje samoupravne delavske kontrole je eden pomembnih vzvodov pri uresničevanju vladajočega položaja delavskega razreda. Dosedanji uspehi kažejo, da bo potrebna širša družbena in politična akcija za popolnejše uresničevanje samoupravne delavske kontrole. Osnovna naloga in vsebina samoupravne delavske kontrole je, da deluje preventivno, da bi tako preprečila kršenje samoupravnih pravic delavcev, družbene lastnine in samoupravljanja. Delo samoupravne delavske kontrole mora biti odprto in dostopno vsem delavcem, da bi imel lahko vsak vpogled v celotno delo in poslovanje v temeljni organizaciji in drugih oblikah združenega dela in sredstev. Zvezni zbor skupščine SFRJ je na seji 18. marca 1981 obravnaval gradivo z naslovom »Nekatera vprašanja in problemi uresničevanja določb zakona o združenem delu o samoupravni delavski kontroli«, ki ga je pripravila komisija skupščine SFRJ za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Na podlagi tega gradiva in poročil , ki so jih zveznemu zboru po obravnavi tega gradiva poslali njegovi odbori: odbor za družbenopolitične odnose za delo, zdravstvo in socialno politiko in odbor za notranjo politiko pa tudi na podlagi razprave, je zvezni zbor na seji 22. aprila ugotovil: 1. Samoupravna delavska kontrola je razredno revolucionarni instrument delavcev pri zagotavljanju in poglabljanju socialističnih samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev v združenem delu in vseh socialističnih samoupravnih odnosov. S samoupravno delavsko kontrolo delavci sami varujejo svoje samoupravne pravice in socialistično samoupravljanje. Samoupravna delavska kontrola je eden pomembnih vzvodov pri uresničevanju vladajočega položaja delavskega razreda. Je sestavni del družbene samozaščite v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega čine. Na tekmovanju, ki je bilo 30. maja 1981, je sodelovalo 53 ekip prve Pomoči civilne zaščite iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Elio CEBRON, Dominik SELAN, Iva NERED, Marija PREMEC in Janez RAKEF je med tekmovanjem delovala bolj sproščeno in zasedla 11. mesto. Poudariti je treba, da sta bili obe ekipi zelo prizadevni in zaslužita vse v Na tem tekmovanju naj bi ekipe čimbolj organizirano, usklajeno in Množično pokazale sposobnost ob-fambe in samozaščite. Namen tekmovanja je bil preizkus znanja in Usposobljenosti ekip za nudenje prve Pomoči ponesrečencem ob vsaki Uesreči. Z doseženimi rezultati smo seznanili širši krog delovnih ljudi in °bčanov. Z organizacijo takih tekmovanj in prikazov želimo seznaniti slehernega prebivalca s pravilno ^stavljenim načinom splošnega ljudskega odpora. Doseženi rezultati so uokaz naše pripravljenosti in usposobljenosti pomagati našemu obča-nu> kadarkoli in kjerkoli bo to Potrebno. Da pa bi bile ekipe za to sposobne, je potrebno stalno usposabljanje obveznikov civilne zaščite. L o še posebno zato, ker nikoli ne jmmo, kdaj nas bo doletela nesreča, bodisi v obliki elementarnih nesreč ali uojne. tekmovanja ekip prve medicinske Pomoči civilne zaščite sta se udeležili tudi dve ekipi civilne zaščite PMP uaše delovne organizacije. Tekmova-Uje je potekalo po veljavnih predpisih ira tekmovanje ekip prve pomoči, kdečega križa in civilne zaščite. Da s° se lahko naše ekipe prijavile na tekmovanje, je bilo potrebno izvesti oopolnilni pouk, na katerem so ekipe obnovile znanje o oskrbi fiktivne Poškodbe, ki mora biti realistično Prikazana na manekenu, ali pa jo Ponazarja slika, pritrjena na njegovo oblačilo. Omenjeni dve ekipi sta se priprav-Jah na to tekmovanje v popoldanskem času ob prisotnosti medicinske sestre Marije Glumač. Vsi tekmovalci A so se že pri samem obnavljanju znanja izredno prizadevno vključili v Pnprave na tekmovanje. vseh 53 nastopajočih ekip se je zoralo 30. maja 1981 ob 9. uri pred osnovno šolo Riharda Jakopiča. Po tutki svečani otvoritvi se je pričelo tekmovanje. Prva ekipa naše delovne organizacije v sestavi: Alojz JUN-TEZ, Iva SIROTKA, Marjana PETRIČ, Marija OBERSTAR, Marija SAJK, in Marija KOLAR je pričela tekmovanje z zaporedno številko 16. Med samim tekmovanjem je bilo čutiti precej treme, zaradi česar so zasedli 17. mesto, čeprav bi se po znanju, ki ga obvladajo, lahko uvrstili precej više. Druga ekipa v sestavi: Matej GELEMANOVIČ, priznanje. Za svoj trud so ekipe prejele tudi priznanje, kar pomeni spodbudo, da se tudi v bodoče. udeležijo tekmovanj. Rezultati naših dveh ekip so ugodni in smo z njimi lahko zelo zadovoljni. Zato se v imenu štaba civilne zaščite Litostroj nastopajočim zahvaljujemo in jim čestitamo za dosežen rezultat. V. Štruklec Pihalni orkester v Kumanovem V organizaciji kulturno-prosvetne skupnosti Kumanovo je bilo 26. in 27. junija v tem makedonskem mestu sedmo srečanje pihalnih orkestrov Makedonije. Na srečanju je poleg orkestrov iz Skopja, Štipa, Strumice, Kavadarcev, Prilepa, Bogdancev, Titovega Velesa in Kumanova sodeloval kot gost tudi litostrojski sindikalni orkester. Veličastno sliko je na ploščadi maršala Tita v Kumanovem ustvarilo 10 nastopajočih orkestrov in ravno toliko pevcev v skupnem nastopu, ki ga je v celoti posnela RTV Skopje. Drugi dan srečanja je vsak orkester nastopil posamezno z lastnim programom. Naši godbeniki so se kljub neznosni vročini, ki je v teh dneh zajela Kumanovo, potrudili in odlično zaigrali svoj program, ki ga je v celoti posnel skopski radio. Skratka, naporno delovno srečanje in hkrati posebna priložnost za medsebojna spoznavanja glasbenikov iz dveh republik. Glasbena kultura je še enkrat prispevala svoj delež k spoznavanju narodov in narodnosti ter širjenju bratstva in enotnosti. Na koncu še besedo, dve o gostiteljih: Storili so vse za dobro počutje članov našega orkestra in organizirali celodnevni ogled Skopja. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Kumanovo je s svojimi najožjimi sodelavci in s predstavniki Kulturno-prosvetne skupnosti zadnji dan gostovanja priredil slavnostno večerjo za vse člane orkestrov. Za prisrčen sprejem organizatorjem in dobrim gostiteljem iskrena hvala! B. Ilič Podelitev priznanj ^sako leto ob dnevu civilne I Jscite štab civilne zaščite občine in I iana—^Lška podeli priznanja i ,z, e značke zaslužnim članom delovnih organizacij. Tako so ta .r,znanja prejeli tudi pripadniki c,v'hie zaščite iz Litostroja, č A t>0 značko je prejel Rajko ci -i *"■’ metalurški tehnik. V enoti ''dne zaščite je že vrsto let in je {jon,®navo na zborih delavcev so delegati v delavskih svetih podali preko 110 Pripomb na osnutek obeh aktov. Vecina teh pripomb je bila umestnih, nekatere so bile celo tako koristne, da jih povzeli še drugi tozdi in delovne skupnosti. Oba akta so obravnavali skoraj vsi najvažnejši samoupravni organi in vse družbe-dopolitične organizacije. Po vsem *ern lahko upravičeno pričakujemo, a bo to področje sedaj normativno Pravilno in ustrezno urejeno. Seveda pa se moramo zavedati, da s sPrejemom Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb nimamo niti enega stanovanja več in niti dinarja Vec sredstev za posojila. Vse to je namreč odvisno le od tega, kakšen bo naš dohodek in kako bomo z njim 8°spodarili. Pač pa naj bi bil pravilnik sredstvo, s katerim bomo dosegli, da Se izboljša naš odnos do reševanja stanovanjskih potreb in da se za to namenjena sredstva pravično razdelijo med delavce. Dosedanji Samoupravni sporazum ° Pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil iz ■et,a '975 ni bil več v skladu z obstoječimi zakoni, predvsem z Zakonom 0 združenem delu in z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. redvsem bi morala vsaka temeljna . rganizacija in delovna skupnost eti svoj pravilnik in ne le skupnega a nivoju delovne organizacije. Ta - t Pa mora biti po Zakonu o zdru-o barkačo smo se popeljali na ^ lrj riazaj na Sušak ter z večjimi in trp1!51™1* želodčnimi težavami pre-Po ” vožnjo domov, tist f71 Vam’ da sem imel morja za dovp1 b)a fe rnnogo kasneje — najceneje: tudi avtostop bi sodil v to kategorijo, če mu povprečka pri dekletih ne bi kvarile posamezne drage skušnje. Veliko se jih odloči za gore; srečanja na transverzalnih poteh, samotnih vrhovih in v planinskih kočah so včasih prav zanimiva. Nikoli ne bom na primer pozabil skupine koroških Slovencev, s katerimi smo se srečali na vrhu Ojstrice, se brez posebnih ceremonij seznanili in skupaj zapeli tako doživeto in iz srca kot malokdaj; pisalo pa se je leto 1937. So spet drugi, ki jih vlečejo potovanja: načrtovana do zadnje minute, ogleda teg&jmtTejif in obiska v onem gledališču; pa tudi taki, ki se odpravljajo brez vsakega načrta, neodvisno in sproščeno, namesto koncertov si privoščijo žgolenje pernatih spremljevalcev in namesto zgodovinskih muzejev obiskujejo neobdelane vrtove narave, kjer odkrivajo zmeraj nove zanimivosti. Različna so pota, motivi in načini dopustovanja, vsak po svoje si jih izbira —jaz tudi, zato bom šel letos spet ... trikrat lahko ugibate. (Zaupam vam le to, da gradim ...) V upanju, da me bo tudi med betonom in opeko obiskalo sonce in našlo zdravje, vas dopustniško pozdravlja vaš večkratni deda ETO Delavci in upokojenci DS PFSR na Jezerskem in Češki koči (1543) V deževnem tednu konec junija smo se v dvomih pripravljali na izlet na Jezersko in k Češki koči (1543 m). 27. junija smo se prebudili ob sončnem vzhodu in veseli prispeli na zborno mesto pred izobraževalnem centrom Litostroj. Ko smo obložili avtobus letališča Brnik z vso našo prtljago, smo se odpeljali proti Gorenjski. Na Jeprci je bil kratek postanek, da smo v avtobus sprejeli še dve naši sodelavki. Na Jezersko smo prispeli v dveh urah. Ogledali smo si prostor in pripravili roštilj za prvo peko oziroma našo malico. Po krajšem počitku smo se odpravili proti Češki koči. Vrli planinci so bili: Tone, Franci, Franc, Brane, Janez, Boben, Nada, Kristina, Cirila, Anica, Olga, Zdenka in Rajko; Ostali so si ob jezeru ogledali razstavo slik slikarja naivca Jaka Zadnjikarja — domačina z Jezerske- ga; . . Planinci smo si dali pot pod noge in odšli navkreber proti Češki koči. Po večurnem sopihanju smo vsi prispeli na vrh Češke koče na višino 1543 m. Med potjo sta nam omagala le Franc in Brane, obrnila sta se malo pred vrhom in odšla nazaj. Na vrhu smo se odpočili in ohladili naše telo s pijačo. Imeli smo lep pogled na Ledine, kjer je še veliko snega in smučarjev. Ob našem posedanju nas je sonce prav prijetno grelo in opeklo. Po kratkem postanku smo se vrnili nazaj k jezeru. Ker so bili udeleženci izleta stari od 3 do 60 let, so nekateri ostali ob jezeru in nam že pripravili roštilj in pričeli peči slastne zarebrnice in pleskavice. Upokojenci in upokojenke so veliko prispevali k dobremu razpoloženju. Kljub negodovanju nekaterih, da je še zgodnja ura in da je ob jezeru lepa glasba, nas je šofer Franci odpeljal proti Olševku. V vasi Olševek smo obiskali dva naša sodelavca Selana, pri katerih je bilo veliko smeha na račun obiska z avtobusom. Po kratkem času je iz hiše zadonela pesem, katero so slišali tudi tisti, ki so posedli zunaj na klopeh, stolih in travi. Po krajšem postanku pri njih smo se odpeljali proti Ljubljani in v dobrem razpoloženju zaključili naš izlet. Ludvik! Tudi s to rečjo se ne da plavati! Karlovy Vary »Srečno pot in prijetno letovanje v Karlovyh Varyh!« S temi besedami nas je pospremila predstavnica počitniških domov in že je avtobus odbrzel proti Ljubelju, preko Avstrije, mimo Čeških Budjejovic, Piska in Plzna do cilja našega potovanja. Skupina Litostrojčanov pred kopališko stavbo v slovitih Karlovyh Varyh V Pisku nas je pričakal vedno nasmejani Jaroslav, ki je bil ves čas našega bivanja z nami in je skrbel za dobro počutje. Drugi dan smo si že ogledovali kraj našega bivanja. Pomešali smo se med množico turistov, ki v sezoni krepko napolnijo zdravilišče (prebivalcev je okoli 40.000, v sezoni pa jih je skupaj s turisti daleč preko 100.000). Karlovy Vary so idilično mesto z zgradbami iz dobe cesarske Avstrije, novogradenj je zelo malo. Nove so samo reprezentativna Gagarinova kolonada (vrelci zdravilne vode), hotel Therme s kinodvorano, kjer vsako leto poteka karlovarski filmski in televizijski festival, nov je tudi zunanji kopalni bazen. Polno je zgradb častitljive starosti, ki nosijo na sebi spominske plošče z napisi, da so v njih vsaj začasno prebivali velikani svoje dobe (ruski car Peter Veliki, Beethoven, Schiller, Karel IV. — ustanovitelj Karlovyh Varov, Janaček, Smetana itd.). Zdravilnih vod je tukaj več vrst in če lahko verjamemo, skoraj ni bolezni, ki bi jih ne pozdravile. V Gagarinovi kolonadi brizga vrelec več metrov visoko, voda pa priteče iz globine 2500 m. Temperatura vode je od 27 do 72 stopinj Celzija. V začetku se nam je zdelo kar malo smešno, kako so turisti iz malih porcelanastih vrčkov počasi srkali zdravilno pijačo, toda kmalu smo se tudi mi vključili mednje in nič več se nismo čudili dolgim vrstam ljudi, ki so čakali na vodo. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji nočnih zabav, saj je barov v tem letoviškem kraju več in niso bili preveč oddaljeni od našega bivališča. Ob izletu v Prago smo si ogledali najprej letališče, vendar nas je izredno hladen veter kmalu nagnal naprej. Ker je bilo za ogled ostalih znamenitosti glavnega mesta zelo malo časa, so le redki videli praški trg s svetovno znano uro. Ogled še dveh zdravilišč — Fran-tyškove in Marianske lažne nas je zelo navdušil. Frantyškove lažne so lep zdraviliški kraj, obdan s parki. V paviljonu je igrala godba promenadni koncert in kar težko se je bilo ločiti od lepih zvokov v tako prijetni okolici. Tudi v Marianskih laznah so stavbe dosegle že precejšno starost, vendar fasade zgradb obnavljajo, pri obnovi sodelujejo jugoslovanska podjetja (Pelagonija iz Skopja). Ogledali smo si zimsko športnorekreacijski center Klinovec, kjer smučajo tudi naši smučarji. Center je v zimskem času gotovo zanimiv, vendar poleti deluje malce grozljivo, tako kot pokrajina iz filmov na kakšnem zapuščenem planetu, saj so smreke gole in suhe, ker nanje vplivajo strupeni plini iz kemičnih tovarn, ki onesnažujejo to okolje. Čas bivanja v prijetnih Karlovyh Varyh je kar prehitro minil. Za res domače in udobno počutje so gostitelji storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Pri tem ne smemo pozabiti vodiča Marjana, ki nas je uspešno in na splošno zadovoljstvo vodil tako na poti, kakor tudi v ČSSR. Gostiteljem in organizatorjem se za lepo doživetje vsi prav lepo zahvaljujemo, gotovo pa bo drugo leto gostovanje najmanj tako uspešno in prijetno, saj bodo lahko ob letošnjih izkušnjah odstranjene morebitne pomanjkljivosti. H. Bratkovič C. Masnikosa VE/TI IZ PROIZVODNE TOZD PPO Prvo polletje je TOZD Proizvodnja preoblikovalne opreme zaključila neuspešno. Dosežena komulativna proizvodnja je 1115 ton, to je 59 odstotkov polletnega gospodarskega načrta, ki znaša 1900 ton. Kumulativna blagovna realizacija za isto obdobje pa je samo 680 ton oziroma 36 odstotkov. Glede na dinamični gospodarski načrt za leto 1981, ki predvideva 4.000 ton proizvodne realizacije, smo dosegli v prvem polletju samo 28 odstotkov proizvodne in samo 17 odstotkov blagovne realizacije. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je proizvodna realizacija večja za 29 odstotkov, blagovna realizacija pa za 27 odstotkov manjša. Po gospodarskem načrtu 340 ton proizvodne realizacije smo v juniju 1981 dosegli 425 ton proizvodne realizacije oz. 125 odstotkov, blagovne proizvodnje pa smo odpravili samo 74 ton oziroma 22 odstotkov. Iz dogovorjene realizacije nam je izpadlo 222 ton za Stanko-import — Moskva (P-93.118) zaradi neažurno-sti predaje dobavnic v TOZD PRODAJA. Omenjena blagovna realizacija bo upoštevana v mesecu juliju 1981. V juniju 1981 smo iz dogovorjene realizacije preoblikovalnih strojev in opreme odpravili: Stankoimportu ZSSR pet hidravličnih obsekovalni-kov HOS-1-40 (P-93.134), Mašino Ekspertu — SR Romunija sedem kompletov hidravlične opreme za hidravlične vlečne stroje HVC: 2-400 (P-93.121) in raznim naročnikom rezervne dele za naše stroje. Predvidoma bomo v juliju 1981 zmontirali, funkcionalno preizkusili, popleskali in odpravili večje število preoblikovalnih strojev: za Oki-Zagreb hidravlični stebrni stroj HDS-2-400 (P-62.349), za Iskro Commerce-Ljubljana stroj za tlačno litje DMKh-160-M (P-62.542), za Sever — Subotica stroj za tlačno litje DMKh-160-M (P-62.572), za Unitas — Ljubljana stroj za tlačno litje DMKh-280-M (P-62.574), za Iskro-Commerce — Ljubljana stroj za tlačno litjeDMKh-280-M(P-62.593), za Mutal Guss — Solingen, ZR Nemčija stroj za tlačno litje DMKh-280-M (P-93.144) in za Metalurgo-import — ZSSR pet strojev za tlačno litje DMKh-160-M (P-93.132). Skupna teža vsega je 320 ton. L. Gorjanc HE GRABOVICA — Ena od odpremnih kolon se pripravlja za odhod (Foto: J. Jereb) Oprema prvega agregata na gradbišču V kratkem obdobju od 30. maja, ko je bil za hidroelektrarno GRABOVICA odpremljen prvi gonilnik, pa do 30. junija, ko smo odposlali turbinski pokrov, smo z montažnega prostora v tovarni odpremili kar 420 ton turbinske opreme. To je vsa oprema za prvi agregat. Tako imamo zagotovilo, da bomo prosto gred uspeli predati v avgustu 1981. Šestkrat se je iz Litostroja vila kolona vozil na gradbišče. Dnevi so bili določeni že vnaprej, kar je zahtevalo še dodatni trud tovarišev v turbinski montaži in vseh sodelujočih v odpravni službi. Več pogojev je od nas zahtevalo, da smo se strogo držali rokov odpreme. Najvažnejši je vsekakor tehnologija montaže na gradbišču, ko je oprema dobesedno iz kamionov šla v gradbeno jamo, pa prekoračena teža, izredne dimenzije, dovoljenja, spremstvo prometne milice in podobno Sedaj, ko je za nami napetost, lahko mirno rečemo, da smo imeli nekaj dni zamude le pri turbinskem pokrovu, drugo opremo pa bi lahko odposlali celo kakšen dan prej. Montažna skupina, ki jo je vodil delovodja Avgust Opaka, je delala od jutra do večera, bili pa so tudi dnevi, ko so delali pozno v noč. Prav s temi napori smo lovili planirane dneve odpreme. Montaža je pokazala tudi to, da se da v dokaj kratkem času odpremi« velike količine, seveda pa morajo biti v montaži na razpolago vsi deli. J. Babič Male hidroelektrarne Na pobudo delovne organizacije Rade Končar, TOZD Elektroagre-gati, je bil 23. junija na Reki razširjeni sestanek, ki so se ga poleg njenih predstavnikov in Litostroja udeležili tudi predstavniki elektrogospodarstva SR Hrvatske iz Zagreba, Reke, Splita in Osijeka. Sestanek je bil namenjen izmenjavi informacij o dosežkih na področju izdelave generatorjev, turbin in ostale opreme za male hidroelektrarne in ugotovitvi stopnje pripravljenosti elektrogospodarstva SR Hrvatske glede izkoriščanja manjših potokov in akumulacij, ki so pomemben energetski vir za zadovoljevanje potreb po električni energiji. Zbranih je bilo kar 21 strokovnjakov, ki so k razpravi prispevali zanimivosti svojih področij dejavnosti. Po pozdravnem nagovoru organizatorjev sestanka so predstavniki delovne organizacije Rade Končar seznanili prisotne z novo vrsto sodobno zasnovanih kontaktnih in brezkontaktnih generatorjev za moči od 40—1860 kVA, s posebnimi izvedbami generatorjev z vgrajenimi vztrajnostnimi masami, z dosežki na področju električne regulacije in avtomatizacije in z rešitvami transformatorskih postaj. Predstavniki Litostroja smo podali informacije o karakteristikah različnih turbin, zapornih organov in pripadajoče opreme. Pojasnili smo tudi koncept gradnje malih hidroelektrarn po programu elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Poudarjena je bila potreba po izdelavi opreme za male hidroelektrarne v serijah z namenom, da bi zadostili ekonomskim pogojem proizvodnje. Elektrogospodarstveniki SR Hrvatske so povedali, da načrtujejo izgradnjo 40 malih hidroelektrarn na področjih Dalmacije, Like, Slavonije, Gorskega Kotara in drugod. V tej fazi priprav še ne razpolagajo z vsemi hidrološkimi podatki, te bo treba še posneti in obdelati. Takoj naj bi začeli izdelovati tipske projekte za male hidroelektrarne, v katere je potrebno vključiti tipizirano opremo, predvsem tako, ki je že preizkušena v praksi. Beseda je stekla tudi o mali hidroelektrarni, ki v dolini Soče uspešno obratuje že dobro leto, pa o HE DOTI v Nepalu in o proizvodnji prve serije 12 tipiziranih spiralnih francisovih turbin, generatorjev in pripadajoče opreme. fT" T75 Zaključek sestanka je izzvenel v spoznavanju, da smo v preteklosti gradnjo malih hidroelektrarn zanemarjali, ker smo bili obremenjeni z velikimi hidroelektrarnami. Pomena hidroelektrarn pa ni pripisovati zgolj pridobivanju prepotrebne električne energije, temveč tudi večanju družbene samozaščite in obrambne sposobnosti. Prav zaradi slednjega je potrebna še večja angažiranost vseh, ki so vključeni v uresničitev programa izgradnje malih hidroelektrarn. M. Kokalj Montaža hidravličnih strojev na 5. polju v novi montažni hali tozda (Foto: E. L.) Z viličarjem poškodoval delavca Sprehodi po tovarni so lahko usodni, če se delavec sprehaja po nevarnih področjih (prehodi v delavnicah, ceste izven objektov ipd.). V vročem jutru 16. junija je delavec stopil v sosednjo zgradbo po čaj iz avtomata. Pri vračanju na svoje delovno mesto je prečkal industrijsko cesto na križišču. V tem je iz nas- protne smeri v križišče pripeljal pettonski viličar. Ker voznik viličarja ni upošteval prometnih in varnostnih predpisov, je pripeljal v križišče z veliko večjo hitrostjo, kot je to dovoljeno (ocenjeno od 15—20 km/h). Zaradi tega se voznik viličarja ni mogel prepričati, če je varno peljati v križišče. Opazoval je križišče le s svoje leve strani, na desno stran križišča, to je v smer zavijanja, pa mi pogledal. Pri tem je zadel delavca, ki je prečkal cesto. Ko je voznik viličarja opazil delavca, je bilo prepozno, da bi vozilo ustavil pred njim. Stopil je na zavoro in vozilo se je ustavilo po dveh metrih od blokiranja koles (kar je dokazala sled na cestišču). Z vilico viličarja je delavca zadel pod koleno leve noge in ga hudo poškodoval. Nekdo od očividcev nezgode je odšel v tajništvo pločevinarne in poklical rešilni avto, vendar je bil ta na vožnji nekje v Ljubljani. Nato je še poklical zdravnika iz ambulante. Sestra in zdravnik sta šla peš na mest0 nezgode, ker ni bilo nobeneS3 osebnega avtomobila v bližini, tud gasilskega ne. Med tem, ko sti zdravnik in sestra hitela na mest0 nezgode, sta delavca iz skladisc pločevinama ranjenemu nudila pr'0 pomoč. Kmalu po prihodu zdravnik in sestre je pripeljal tudi rešilni avto1 reševalne postaje Ljubljana in odp6 Ijal poškodovanca na urgentni odd6 lek kliničnega centra. ... Po uradnih podatkih, ki so r sporočili iz bolnice, so delavcu operativnim posegom nogo zašili 1 imobilizirali s kovinskima ploščad13 ter vijaki. Nezgodo smo prijavili republišk6 mu inšpektorju za delo in upr^)' javne varnosti, ker je vsaka hup. poškodba delavca pri delu ali na p0 na delo oziroma iz dela kazni' dejanje. jj Izgubljeni delovni dnevi žara bolniškega staleža so velika goSP£> darska škoda. Veliko delovnega caL pa so izgubili tudi tisti delavci, ki so ogledovali nezgodo od osme devete ure, in si nato še vzeli čas razne razprave o nezgodi. S. Bertonc6,i