O PAPIRNI PANOGI Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vevče d.o.o., Biomatt 80 g/m 2 . Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vevče d.o.o., Biomatt 80 g/m 2 . O PAPIRNI PANOGI | november 2018 | 20 | XLVI | november 2018 | 20 | XLVI Informiramo javnost Projekti Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Teachers have been noticing that the young almost cannot write by hand any more, which the young admit. Their movements are stiff, unperfected and clumsy. Writing a single page by hand is a true physical effort. That is why the Slovene Association “Handwriting is Cool” has been striving to raise awareness of experts and the general public of the significance of writing by hand. Društvo Radi pišemo z roko ŠE PIŠETE Z ROKO? DO YOU STILL WRITE BY HAND? In this issue, we summarize an interview carried out by Katarina Fidermuc with Dr Klemen Možina from the Chair of Information and Graphic Arts Technology at the Faculty of Natural Sciences and Engineering of the University of Ljubljana. The interview was first published in the newspaper Delo on 23 July 2018. MANJŠA PORABA VODE OSTAJA NAJVEČJI IZZIV PAPIRNE PANOGE LOWER CONSUMPTION OF WATER REMAINS THE GREATEST CHALLENGE OF THE PAPER INDUSTRY V tokratni številki povzemamo inter- vju o stanju slovenskega papirništva z dr. Klemnom Možino s Katedre za in- formacijsko in grafično tehnologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univer- ze v Ljubljani. Star strojni park, a visok nivo znanja Slovenska papirna industrija ob veliko slabših tehnoloških in finančnih pogo- jih uspešno tekmuje s tujo konkurenco, čeprav se v proizvodno strojno opremo relativno malo vlaga. Investicije podaljšu- jejo življenjsko dobo obstoječega strojne- ga parka, s čimer se zvišujeta učinkovi- tost in produktivnost. Že dolgo v nobeni slovenski papirnici niso postavili novega papirnega stroja. Večina strojnega parka izhaja iz 50., 60. let prejšnjega stoletja, medtem ko je zelo sodoben in napre- den način razmišljanja. V papirništvu je generirana ogromna količina teoretične- ga in praktičnega znanja, ki papirničar- jem omogoča kljubovanje in ohranjanje konkurenčnosti v primerjavi s tujimi pro- izvajalci papirjev. Tuje lastnike v Sloveniji ohranjajo predvsem visoka raven znanja zaposlenih in nižji stroški dela kot v Za- hodni Evropi. Opozoriti je treba, da se v Sloveniji znanje počasi izgublja, saj že dvaindvajset let nimamo več srednje šole za papir. Z letošnjim šolskim letom se pa- pirništvo prek vajeniškega sistema ponov- no vrača v izobraževalni sistem, in sicer na Strokovni izobraževalni center Ljublja- na (nekdanja poklicna šola Bežigrad). Digitalizacija in papir Papir je že desetletja na udaru, češ da ga digitalizacija lahko povsem nadome- sti. Njegova dejanska vrednost ni cenje- na in papir se zdi samoumeven. Iz tega izhaja zaveza, da bi stroka morala papir intenzivneje promovirati, tudi v obliki npr. obcestnih oglasov. Papir ni uporabljan kot izključno tiskovni medij, kar je prva aso- ciacija zlasti mladih, če jih vprašamo, ali je poraba papirja danes večja ali manjša kot v preteklosti? Ko jim predstavim širino papirnih proizvodov, so nad podatkom začudeni. Pogosto se ne zavedajo, kje vse se papir pojavlja v vsakdanjiku. Recikliranje je edina možnost V sodobni družbi ima visoko ceno vse, kar je ekološko, in za takšno praviloma velja, da je reciklirano »zeleno«. Reciklira- nje je edina možnost ohranjanja razmerja med odvzetim in zavrženim. Voda je, po- leg celuloznih vlaken in polnil, v proizvo- dnji papirja znatnejši naravni vir. Predpos- tavljamo lahko, da bo javno dostopnih vodnih virov vse manj. Rezultat omejitve so v veliki meri zaprti krogotoki, ki zahte- vajo nadaljnjo optimizacijo. Za znanstve- nike se vprašanje zniževanja potreb po vodi pri proizvodnji papirja ohranja vse od njegove iznajdbe. Odgovori se v vsej zgodovini še niso izoblikovali, saj je izlo- čitev ključnega dejavnika – vode, vedno bolj kompleksna. V danem trenutku še vedno presega tehnološke zmožnosti uresničitve ideje o »ničelni« porabi vode v proizvodnji papirja. Poslušati uporabnike Papir sam po sebi nima vrednosti, če na drugi strani ni uporabnika, zato je ključno, da se papirničarji posvetimo tudi odje- malcem in njihovim zahtevam, željam in potrebam. Torej je razvoj novih materialov vedno v sodelovanju s proizvajalci novih proizvodov, ki za osnovo uporabljajo papir/ karton, kar nakazuje na nenehno spre- mljanje trga. Poleg raziskovalnih vprašanj o viskoelastičnosti se posvečam tudi aktu- alnim temam. Na pobudo za namensko zasnovan izdelek, namenjen uporabnikom MKČN (malih čistilnih naprav), potoval- nih bivalnikov ter navtikov, se je pozitivno odzvala Paloma. Letos so na trg plasirali proizvod, ki poleg higienskih standardov zagotavlja tudi hiter in učinkovit razpad higienskega papirja, kar preprečuje maše- nje odtočnih cevi in zagotavlja nemoteno delovanje strojne opreme. V nadaljevanju bi bilo smotrno s Palomo nastopiti na po- dročju zagotavljanja ustreznih higienskih papirjev v slovenskih bolnišnicah, kjer zdaj praviloma uporabljajo proizvode iz sekundarnih vlaken, kar je mikrobiološko vprašljivo. Papirnice odprte za projekte Raziskovalci in študentje imamo srečo, da lahko dostopamo do podjetij, ki so v papirni industriji tudi globalni igralci; to so Papirnica Vevče, VIPAP Videm Krško, Količevo Karton in Paloma ter raziskoval- ni inštitut ICP . Prednost študija grafike na NTF je v obsežnem znanju o materialih in tehnologijah, kar ne nazadnje predstavlja trden temelj za prijavo raziskovalnih pro- jektov, ki jih razpisuje Evropska unija, saj se jih med njimi velik del nanaša na razvoj novih materialov in tehnologij. Tu se znova ponujajo priložnosti papirni branži. Ukrep EU za zajezitev uporabe plastične emba- laže predstavlja neposredni poziv stroke k aktivnejšemu udejstvovanju in posledične- mu ozaveščanju prebivalcev o pozitivnih učinkih, ki jih ima papir na okolje. Za pa- pirjem je dva tisoč let razvoja – in verja- mem, da je pred njim še lepa prihodnost. Članek je povzetek intervjuja, ki ga je opravila Katarina Fidermuc in je bil prvotno objavljen 23. julija 2018 v časopisu Delo. Učitelji opažajo, mladi pa priznava- jo, da skoraj ne znajo več pisati z roko, njihove kretnje so toge, neiz- delane, nerodne. Napisati eno stran z roko predstavlja pravi fizični na- por. Zato si v Društvu Radi pišemo z roko prizadevamo za ozaveščanje strokovne in splošne javnosti o po- menu pisanja z roko. Razvoj informacijske tehnologije in prevladujoča raba računalnika v pisnem komuniciranju je privedla do zmanjša- nja finih motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Strokov- njaki opozarjajo, da pisanje z roko ni le uporaba pisala, pač pa je to pomembna finomotorična spret- nost, povezana z našim živčnim in mišičnim sistemom. Pri pisanju z roko je angažiran drugi del možganov kot pri pisanju z računalnikom. Raziskave ka- žejo, da naši možgani bolj komple- ksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informa- cija, ki jo napišemo z roko, se v spomi- nu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. Pisanje z roko ni nekaj, kar nam je dano; tega smo se naučili z vajo. Je nekaj zelo osebnega, del naše samopo- dobe in izraz naše osebnosti. Je fizični način izražanja misli in idej ter način komuniciranja z drugimi. Noben raču- nalnik ne more nadomestiti vašega pisa- nja z roko, saj je pisava vsakega človeka izvirna in neponovljiva. Zakaj bi to izje- mno spretnost zanemarili? Ne gre za to, da bi tekmovali z domi- nantno uporabo računalnika v pisnem Foto: Jure Ahtik »V papirništvu je generirana ogromna količina teoretičnega in praktičnega znanja, ki papirničarjem omogoča kljubovanje in ohranjanje konkurenčnosti,« meni dr. Klemen Možina s Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. »In papermaking, a huge amount of theoretical and practical knowledge is generated, which enables papermakers to be resistant and maintain competitiveness,« says Dr Klemen Možina from the Chair of Information and Graphic Arts Technology at the Faculty of Natural Sciences and Engineering of the University of Ljubljana. V Sloveniji je pobuda Radi pišemo z roko zaživela v letu 2016, najprej kot 'Dan pisanja z roko', potem kot 'Te- den pisanja z roko'. Da bi bile aktiv- nosti bolj organizirane in dolgoročno usmerjene, smo lani jeseni ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda RS za šolstvo usta- novili Društvo Radi pišemo z roko (www.pisemozroko.si). Osnovni na- men Društva je ozaveščati strokovno in splošno javnost o pomenu ohranja- nja in spodbujanja pisanja z roko. komuniciranju, ampak da bi ohranili možnost izbire. Imeti možnost izbire je bolje kot imeti na voljo eno samo možnost. Več kot 100 šol in drugih izobraže- valnih ter kulturnih ustanov se je vključilo v različne aktivnosti. Spod- bujamo pisanje s pisano pisavo, saj jo zelo hitro, že na ravni srednje šole, nadomešča tiskana pisava. Prvič doslej smo izvedli raziskavo o odnosu do pisanja z roko med učenci/ dijaki in učitelji. Društvo izdaja e-časo- pis, ki izhaja dvakrat letno. Na posebej za ta namen pripravljene razglednice udeleženci pišejo čestitke, zahvale, po- hvale in druga osebna sporočila z roko, oblikujejo spominske knjige, učijo se pisati posvetila v knjige, organiziramo predavanja o skritih sporočilih v pisavi, disleksiji, kaligrafiji in podobno. Pripravili smo plakate, na katerih se s svojimi rokopisi in spodbudami za več pisanja z roko predstavljajo številni znani Slovenci. V šolah se povezujejo s sokrajani iz lokalnih skupnosti in jih spodbujajo, naj kaj napišejo z roko. Na družbenih omrežjih predstavljajo svoje pisave z mislijo: »To je moja pisava. Kakšna pa je tvoja? Podpis«. Pobudo podpirajo tudi ugledna slovenska podje- tja Kolektor, Zorn Plus, Luka Koper, Do- mel, Akrapovič, Pošta Slovenije in Egal. Delovna mesta prihodnosti bodo bolj kot doslej povezana z ustvarjal- nostjo, izvirnostjo in domišljijo. V Društvu Radi pišemo z roko spodbuja- mo mlajše in starejše, da so ponosni na svojo pisavo, saj je izraz njihove poseb- nosti in neponovljivosti. Vabim vas, da postanete član naše- ga Društva (več info na www.pise- mozroko.si) in da sodelujete v Tednu pisanja z roko, ki bo od 21. do 25. januarja 2019. Marijana Jazbec, predsednica