BULLETIN JUGEND & LITERATUR 2008, 2009, 2010
Nemški bilten Mladina & literatura s podnaslovom 'kritični mesečnik za medije za otroke in mladino, za spodbujanje branja in za bralno kulturo', v vseh številkah namenja največ prostora novejšim knjižnim, zvočnim in slikovnim izdajam za mlade. Novosti so predstavljene z dokaj natančno opisano vsebino in napotkom, za katero starostno stopnjo so primerne. Dopolnjujejo jih številne barvne ilustracije. V nekaterih številkah so predstavljene knjige na določeno skupno temo. Nekaj prostora je zmeraj namenjenega predstavitvi posamezne nemške založniške hiše. V reviji ažurno napovedujejo razstave knjig in ilustracij, nove filme (še posebej, če so posneti po mladinskih literarnih delih), knjižne sejme, strokovna srečanja in drugo. Objavljena so tudi poročila o pomembnejših dogodkih iz domačega in mednarodnega prostora. Številne mladinske pisatelje, ilustratorje in prevajalce spoznavamo v rubriki intervju.
Uredništvo opozarja tudi na drastične posege, ki se zaradi finančnih težav in varčevalnih ukrepov dogajajo na področju razvijanja bralne kulture: hessenski radio je npr. moral skrčiti svoj vsakodnevni, zelo odmeven program za otroke, v katerem je bilo govora tudi o knjigah, na predvajanje ob koncu tedna; nemški tednik Die Zeit je ukinil stran, ki je bila namenjena knjigam za otroke, kar je izzvalo ostre proteste strokovne javnosti. Negotova je bodočnost znamenite ustanove Kinderbuchhaus v Hamburgu. Varčevanju so podvržene knjižnice, ogrožen je obstoji marsikatere založbe.
V	posameznih številkah so bili predstavljeni naslednji tematski sklopi:
V	biltenu iz leta 2008: v št. 1 knjige o umetnosti za otroke, v št. 2 novejše poučne knjige, v št. 3 knjige o vojni, beguncih, azilantih in izgnancih, v št. 5
knjige, v katerih prevladujeta čutnost in erotika, v št. 6 in 7-8 fantazijske knjige in zgodbe, prenesene na zvočne nosilce, v št. 9 nemške in v nemščino prevedene knjige, v katerih so glavni junaki fantje, ki imajo težave sami s seboj, v št. 12 napete dogodivščine. Knjige, ki so na frankfurtskemu knjižnem sejmu prejele nemško nacionalno nagrado 2008 (Deutscher Jugendliteraturpreis - DJLP), so predstavljene v št. 11. Nagrajenci so: Susanne Janssen za Hänsel und Gretel (Janko in Metkah v kategoriji slikanic, Paula Fox za Ein Bild von Ivan (Ivanova slika) v kategoriji knjig za otroke, Meg Rosoff za Was wäre wenn (Kaj bi bilo če) v kategoriji knjig za mladostnike, Andres Veiel za Der Kick. Ein Lehrstück über Gewalt (Brca. Poučna igra o nasilju) v kategoriji poučnih knjig, Marie - Aude Murail za Simpel (Preprosto) pa je nagradila žirija mladih. Nagrajenci so prejeli po 8.000 evrov, podeljena je bila tudi posebna nagrada v višini 10.000 evrov, in sicer prevajalki Gabriele Haefs za njen celoten opus.
V biltenu iz leta 2009: v št. 1 zgodovinski romani, v št. 2 poučne knjige, ki so opremljene s fotografijami in jih zaznamuje duhovit pristop, ki bralcu približa tudi zahtevnejša področja oz. spodbudi zanimanje zanje, v št. 3 knjige, v katerih avtorji opisujejo petdeseta leta, torej čas, ko se je pričelo življenje radikalno spreminjati tudi s pojavom novih medijev, v št. 4 knjige, ki kandidirajo za nemško nagrado za mladinsko literaturo 2009, in knjige, ki lahko mladim odgovorijo na vprašanja o odraščanju, ljubezni in spolnosti, v št. 6 in v št. 7 slikanice, v št. 8 in v št. 9 fantazijske knjige, v št. 10 mladinske knjige, katerih vsebina se navezujejo na življenje pred in po padcu berlinskega zidu (ob obletnici je izšlo veliko novitet na to temo), v št. 11 so predstavljeni nagrajenci z DJLP 2009: Shaun Tan (avtor), Eike Schönfeld, Dirk Rehm (prevod) za Geschichten aus der
79
Vorstadt des Universums (Zgodbe iz predmestja vesolja) v kategoriji slikanic, Andreas Steinhöfel, Peter Schössow za Rico, Oscar und die Tieferschatten (Ri-ko, Oskar in globoke sence) v kategoriji knjig za otroke, Kevin Brooks (avtorica), Uwe Michael Gutzschhahn (prevod) za The Road of the Dead (Cesta smrti) v kategoriji knjig za mladino, Wolfgang Korn, Klaus Ensikat za Das Rätsel der Varusschlacht (Skrivnost boja) v kategoriji poučnih knjig, Markus Zusak, Alexandra Ernst za Die Bücherdiebin (Kradljivka knjig) sta nagrajenca žirije mladih, nagrajenka s posebno nagrado za celoten opus pa je ilustratorka Jutta Bauer; v št. 12 pa so obravnavane knjige o vampirjih.
V biltenu iz leta 2010: št. 1 poučne knjige za mlade in knjige o vampirjih, v št. 2 zvočne igre, v št. 4 knjige o prizadetih ljudeh, v št. 5 knjige, ki kandidirajo za DJLP 2010, v št. 6 zgodbe prihodnosti, v št. 11 mladinski romani, v katerih je dogajanje vezano na življenje v internatu, in knjige, ki so prejele DJLP 2010. To so: Stian Hole za Garmans Sommer (Gar-manovo poletje) v kategoriji slikanic, Jean Regnaud, Emile Bravo za Meine Mutter ist in Amerika und hat Buffalo Bill getroffen (Moja mama je v Ameriki in je srečala Buffalo Billa) v kategoriji knjig za otroke, Nadia Budde za Such dir was aus, aber beeil dich! (Izberi si nekaj, a hitro!) v kategoriji knjig za mladino, Christian Nürnberger za Mutige Menschen. Widerstand im Dritten Reich (Pogumni ljudje. Odpor v tretjem rajhu) v kategoriji poučnih knjig, Suzanne Collins za Die Tribute von Panem (Panemski tributi) je nagradila žirija mladih, nagrajenka s posebno nagrado za celoten opus je Mirijam Pressler, v št. 12 pa so predstavljene mladinske knjige, v katerih se pojavljajo angeli, in pesniške zbirke za otroke, v katerih najmočneje zaživijo ilustracije.
Članki, ki se posvečajo določeni temi ali problematiki v mladinski literaturi ter branju
Leta 2008: V št. 2 sta dva prispevka, ki sta namenjena spodbujanju branja. Jörg Sommer, novinar in avtor številnih knjig za mlade, v prispevku »Jungen lesen anders!« (Fantje berejo drugo) opozarja in na duhovit način navaja, kaj danes zanima fante ter kaj in kako bi brali. Tudi Frank Sommer, vodja biroja za prireditve 'Eventilator', v prispevku «Lese wild und gefährlich!« (Beri divje in nevarno!) opiše zadrege, ki jih imajo fantje v knjigarnah in v knjižnicah. V št. 6 Susanne Rupp v prispevku »Von Kanada lernen« (Učiti se od Kanade) obširno opiše razne oblike in dejavnosti, s katerimi v Kanadi spodbujajo branje. Heike E. Jüngst v prispevku »Blaublütige Comics« (Stripi modre krvi) piše o grafičnem romanu v mladinski literaturi. V št. 7-8 je krajši prispevek Simone Leinkauf »Mit Händen ... und Füssen« (Z rokami ... in z nogami) o znakovni govorici in o knjigah, v katerih se ta pojavlja. V isti številki Silke Fokken v prispevku »Rettet das Vorlesen!« (Rešimo branje otrokom!) opozarja, kako pomembno je, da otrokom čim prej in čim dlje beremo. Tudi umetniško branje, posredovano preko avdio medijev, ima pomembno vlogo. Mladinska pisateljica in učiteljica Heidemarie Brosche se v tej številki s prispevkom »Lesen? Eine Qual!« (Brati? Prava muka!) vključuje v aktualno problematiko o mladinski literaturi za otroke migrantov in o njihovem branju nasploh. Večina jih ne pridobi bralnih navad v domačem krogu, literature, ki bi bila za njih primerna, je malo, zato segajo, če že, po literaturi za odrasle, ki pa zanje ni priporočljiva.
Leta 2009: V št. 1 se Alexandra Ernst v prispevku »Verdammt lang her!« (Presneto dolgo nazaj!) loti analize novejših mladinskih knjig z zgodovinsko
80
tematiko. Opozarja, da bi morali avtorji zgodovinskih knjig za otroke in mladino bolj natančno proučiti in upoštevati zgodovinska dejstva. S št. 3 se v biltenu začnejo prispevki, ki poročajo o nemških akcijah in projektih za spodbujanje branja. Sarah Wildeisen v prispevku »Im Lesen vereint« (Združeni v branju) poroča o številnih prireditvah v Berlinu, na katerih skušajo knjigo približati meščanom. Branje v parku, branje na podzemni železnici, branje na reki Spree, prazniki, posvečeni knjigi, večjezične prireditve za prebivalce iz 195 različnih držav, ki živijo v tri in pol milijonskem Berlinu, in seveda znameniti berlinski literarni festival z uglednimi mednarodnimi gosti so ob pretehtanem in privlačnem izboru ponudbe zagotovilo za dobre rezultate. V št. 5 Iris Wolf v prispevku »Weiter so!« (Tako naprej!) potrjuje, da je tudi Hamburg z akcijami in dejavnostmi za spodbujanje branja uspešno mesto. V projekte so vključene knjižnice, večge-neracijske hiše, šole za starše, cerkvene ustanove, podjetja, vrtci, šole, knjigarne, založbe, avtorska združenja, kulturni politiki in mestni četrtni centri. Eno pomembnejših vlog ima hamburška Hiša knjig za otroke (Das Kinderbuchhaus) s prireditvami za otroke in za odrasle, ki mladim knjige posredujejo. Med projekti velja omeniti projekt Buchstart (Začetek s knjigo) in projekt, v katerem združenje 'Mentor - pomoč pri branju' v sodelovanju s šolami pomaga učencem z bralnimi težavami. Dagmar Gausmann - Läpple v prispevku »Her mit dem Mäzen!« (Semkaj mecen!). poda poročilo o triletnem delu ustanove Kinderbuchhaus, ki domu-je v muzeju Altonaer. Kljub uspešnemu delu, kar kaže zavidljivo število obiskovalcev tako stalne razstave originalnih ilustracij kot delavnic in prireditev za otroke ter predavanj za vzgojitelje, učitelje, bibliotekarje in starše, ima ustanova resne finančne težave, saj nimajo zagotovljenih rednih finančnih sredstev.
Monika Frederking je v prispevku »Wie kommt das Buch ins Radio?« (Kako pride knjiga v radijski medij?) opisala delo urednikov pri pripravi radijskih oddaj, ki informirajo in spodbujajo k branju in so jih zelo dobro sprejeli tako mladi kot odrasli. Anke Sperl ter Sabine in Helmut Fischer v prispevku »Wie kommt das Buch ins Fernsehen?« (Kako pride knjiga na televizijo?) opišejo priprave in izvedbo TV oddaj, ki z uporabo tehničnih in kreativnih možnosti predstavljajo zanimive knjige (ne le novosti), ki jih je vredno prebrati. Raziskave iz leta 2008 so pokazale, da je za otroke med šestim in trinajstim letom starosti v Nemčiji TV še vedno najmočnejši medij, saj pred TV preživijo dvakrat več časa kot pri računalniku. To dejstvo in zavest o pomembnosti branja, sta vodila ustvarjalce kulturnega program za otroke in družino. V oddaje so pri izboru knjig za branje vključili tudi mlade. V št. 7 v prispevku »Lesen verbindet« (Branje povezuje) Anke Märk Bürmann poroča o oblikah in akcijah, s katerimi si na Spodnjem Saškem prizadevajo spodbujati branje. Za zelo uspešno se je pokazalo povezovanje različnih ustanov, povezovanje generacij, sodelovanje leta 2004 ustanovljene Akademije za spodbujanje branja, ki je sestavni del ustanove Stiftung Lesen, in projekt Lesestart - Die Lese - Initiative für Deutschland (nemški bralni projekt), kot seveda razne prireditve (knjižne razstave, srečanja z avtorji, oldenburška nagrada za mladinsko literaturo / Oldenburger Kinder- und Jugendliteraturpreis). V št. 8 je obravnavana fantazijska mladinska literatura. Maren Bonacker v prispevku »Eine unendliche Geschichte« (Neskončna zgodba) opredeli fantazijsko literaturo, ki je priljubljena stalnica pri bralcih in pri izdajateljih. Skozi čas je ta žanr doživljal spremembe. Danes ta svet ni več tako hermetičen, v zgodbah se fantazijski in realni svet prepletata. Govorimo lahko o urbani fantastiki
81
(Urban Fantasy), čustveni romantični fantaziji - (Romantic Fantasy). temačni »Dark Fantasy« z vampirji in demoni, pa tudi s klasičnimi motivi ljubezenskega romana. Tej zvrsti je blizu mistično-ro-mantična grozljivka (Mystic-Romantic Thriller / Romantic Thriller). Največ novosti prinašajo zgodbe iz prihodnosti (Future Fiction), v katerih je prizorišče neomejeno, kot npr. pri globalnih ekoloških katastrofah. V št. 11 je Alexandra Ernst v prispevku »Mit anderen Worten« (Z drugimi besedami) zbrala mnenja več nemških prevajalcev o položaju in osebnem odnosu do prevajalstva. Čeprav je to delo po njihovem mnenju premalo cenjeno in premalo plačano, posebej za prevajanje mladinske literature, vendarle nudi veliko užitkov ter vedno nova odkritja in spoznanja.
Leta 2010: v št. 2 Karola Penz v prispevku »Vorbeugen ist besser als ...« (Preprečevati je bolje kot ...) poroča o uspešnem poteku projekta za spodbujanje branja za predšolske otroke in šolarje na Spodnjem Saškem, ki prerašča v mednarodni projekt. V št. 4 Alexandra Ernst, tudi mati prizadete hčerke, v obsežnem prispevku »Das Leben der Anderen« (Življenje drugačnih) analizira bogato bero mladinskih knjig o mladih s posebnimi potrebami. V št. 5 več prispevkov pod skupnim naslovom »Und was kommt dann?« (In kaj sledi?) predstavlja večje in manjše nemške knjižne založbe. V iskanju dobrih in dobro prodajanih programov, iskanju tržnih niš in pridobivanju bralcev, kupcev se spoprijemajo s težavami pa tudi z novimi izzivi. Izkazalo se je, da dosledna usmerjenost na določeno tematiko ali pa na določeno starostno ciljno skupino ni vedno garancija za uspeh. Pri knjigah za vse starosti, ki jih nekateri zelo zagovarjajo kot most med generacijami, pa nekateri opozarjajo na vlogo kvalitetne literature, namenjene otrokom pri njihovem vstopu v svet branja in literature. Prispevki v
št. 6 s skupnim naslovom »Die Welt, wie wir sie kannten« (Svet kot smo ga poznali) se posvečajo vprašanju, kako se odraža slika realnega sveta, ki je prežet z vprašanji o padcu vrednot, vojnami, lakoto, gospodarsko krizo, brezposelnostjo, onesnaževanjem okolja v sodobni literaturi za mladostnike. Mnoge spremembe žal povzročajo skrbi, kar se odraža tudi v mladinskih knjigah, saj so tematike vezane na boj za preživetje, pa tudi na moč prijateljstva in sodelovanja pri iskanju eksistenčnih rešitev. V št. 8 je Brigitte Briese pogovor s Klausom Humannom, vodjem založbe Carlsen, naslovila »Bloss nicht den Kopf Verlieren!« (Samo glave ne izgubiti!). Čas, v katerem vse bolj prevladujejo elektronski mediji, vključuje tudi elektronske knjige. S tem se morajo soočiti založniki, pa tudi pisatelji in ilustratorji. Klaus Humann vidi ob novih medijih še vedno priložnost za tiskani medij. Ne glede na nosilce zgodb in sporočil je po njegovem za založnike bistveno, da najdejo dobre zgodbe in dobre ilustracije. Nekaj prispevkov v 8. št. je posvečenih zvočnim knjigam. Heike Schnelle v prispevku »Wie ein Hörbuch entsteht« (Kako nastane zvočna knjiga) opiše postopek priredbe knjige v zvočno knjigo. Inka Pesch je v prispevku »Ausgezeichnet!« (Odlično!) pripravila pregled in predstavitev tistih nagrad za zvočne knjige, ki so zaradi strokovnosti vredne pozornosti. V Nemčiji je namreč veliko število nagrad, ki jih podeljujejo zvočnim knjigam. Dejstvo pa je, da so nekatere nagrade bolj tržno naravnane ali pa ne upoštevajo celotne produkcije. Predstavi 12 nagrad. V št. 9 je rubrika Forum posvečena stripu. Heike E. Jüngst v prispevku »Danke, kein Interesse!« (Hvala, me ne zanima!) ugotavlja, da je med nemškimi mladimi kljub veliki, a kratkotrajni evforiji nad uvozom japonskih manga serij. premalo zanimanja za branje stripov. Sarah Wildeisen v svojem prispevku »Wieviel comic steckt im
82
Kinderbuch?« (Koliko stripa je v otroški knjigi?) izraža prepričanje, da stripi sodijo v literaturo za otroke in mladino. To dokazujejo nominacije za nagrade, tudi za DJLP. Predvsem pa opozori na aktualno debato med strokovnjaki o tem, ali so stripi slikanice (pri nominacijah za nagrade uvrstijo stripe v kategorijo slikanic). Lektor Michael Groenewald, ki se posveča predvsem stripu in romanom v slikah (Graphic Novel), v pogovoru s Heike E. Jüngst za prispevek »In der Nische« (V niši) primerja priljubljenost tako imenovanih comics (šaljivih risank) v ZDA in v Franciji, kjer imajo lepo tradicijo in so priljubljene tudi pri novih generacijah, ter stanjem v Nemčiji, kjer je le ozek krog tovrstnih bralcev. Starši še vedno menijo, da je to manjvredno branje, zato jih ne kupujejo, razen manjšega števila staršev, ki so se že kot otroci navduševali zanje. Prepričan je, da bi boljše informacije o kvalitetnih izdajah knjig, ki jih označujemo kot strip, comic, graphic novel tudi v Nemčiji povečale število bralcev. V št. 10, v kateri je predstavljena jesenska knjižna produkcija, urednica Brigitte Briese v uvodniku meni, da je število novitet preveliko, v zadnjih desetih letih se je izdaja podvojila. Po njenem mnenju je tudi preveč knjig za vse starosti in preveč fantazijskih knjig. Jochen Weber v prispevku »Bücher vom Rio dela Plata« (Knjige s Srebrne reke) predstavi razvoj argentinske mladinske literature in njene ustvarjalce ter trende. Argentina je bila častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu, leta 2008 pa je bila na knjižnem sejmu v Bologni posebna razstava argentinske ilustracije. V št. 11 se Maren Bonacker v prispevku »Im Internat« (V internatu) loti analize sodobnih mladinskih internatskih romanov. Internatske zgodbe imajo dolgo tradicijo, a večina so umeščene v trivialno literaturo. Maren Bonacker ugotavlja, da v sodobni internatski literaturi še vedno prevladuje opisovanje otrok,
ki so večinoma proti svoji volji poslani v te ustanove, njihov strah do zaprtih objektov, v katerih vlada strog režim, in opisovanje dogodkov, ki povežejo mlade v prijatelje za vse življenje, Internatom podobni so tudi centri, v katerih se izobražujejo mladi čarovniki, centri, v katerih trenirajo nadarjene in inteligentne otroke za izvrševanje posebnih nalog, pa tudi običajni centri, v katerih spodbujajo za umetnost in kreativnost talentirane otroke.
V biltenu so predstavljeni naslednji ustvarjalci na področju mladinske literature: Leta 2008:
-	Aidan chambers, angleški mladinski pisatelj, dobitnik Andersenove medalje leta 2002; v prispevku »Der Verschlossene« (Nedostopni) ga predstavlja Ute Friederike Wegner (št. 2).
-	v Berlinu živeča francoska ilustrator-ka Isabel Pin; v prispevku »Illustrieren heisst sprechen« (Ilustriranje je pripovedovanje) se je z njo pogovarjala Sarah Wildeisen (št. 3).
-	avtorico grozljivk stephenie Meyer v prispevku »Bloody Stephenie« (Krvava Stephenie) predstavlja Sabine Dillner (št. 3).
-	nemški pisatelj biografskih romanov za mlade alois Prinz v prispevku »Der Behutsame« (Previdni) Eve Ludwig (št. 5).
-	Barbara von Korff-Schmising v prispevku »Der Brückenbauer« (Graditelj mostov) predstavlja prevajalca Tobiasa scheffla, ki v nemščino prevaja francoske mladinske knjige (št. 7-8).
-	Brigitte Briese se v prispevku »Zurück in die Zukunft« (Nazaj v prihodnost) pogovarja s Mariom Giordanom in andreasom schlü-terjem o njunem prvem skupnem futurističnem romanu Pangea.
83
-	V prispevku Sarah Wildeisen »Den richtigen Dampfer erwischt« (Ujeti ta pravo) pripoveduje o ilustriranju otroških knjig mlad, a že večkrat nagrajen nemški ilustrator Tobias Krejtschi (št. 10).
-	Katja Theiss v prispevku »Let's get together!« (Dajmo skupaj) predstavi turško pisateljico Aygen - sibel cey-lik, ki za mlade piše v turškem in v nemškem jeziku.
-	Priljubljeno in priznano nemško ilu-stratorko Rotraut susanne Berner predstavlja v prispevku »Die Berne-rin« (Bernčanka) Eva Ludwig (št. 11).
-	Švicarskega pisatelja Jürga schubi-gerja, dobitnika Andersenove nagrade 2008, predstavlja Stephanie von Selchow v prispevku » Frisch sehen« (Jasno videti).
-	Paula Maara, enega najuspešnejših nemških mladinskih avtorjev, ob njegovem 71. rojstnem dnevu predstavljajo njegovi prijatelji in sodelavci (št. 12).
Leta 2009:
-	V št. 2 je predstavljen Thé Tjong--khing, mednarodno uveljavljen ilustrator kitajskega rodu, ki je odraščal v Indoneziji, sedaj pa živi na Nizozemskem. Za ilustracije v več kot 150 knjigah je prejel številne nagrade, kar trikrat je bil odlikovan z najpomembnejšo nizozemsko nagrado za ilustracijo zlati čopič, leta 2008 pa je bil nominiran za Andersenovo nagrado. Zadnje čase ustvarja slikanice brez teksta, v katerih ima pomembno vlogo torta. Sarah Wildeisen objavlja pogovor z umetnikom v prispevku »Thé und Torten« (Thé in torte).
-	arnulfu zitelmannu, piscu romanov in poučnih knjig z religiozno tematiko, je v ob njegovem 80. rojstnem dnevu posvečen prispevek »Noch längst nicht müde« (Še zdaleč ni utrujen) Petra Bräuleina (št. 3).
-	Švedski pisatelj Mats Wahl, ki v svojih romanih opisuje problematične mladostnike, je imel ob obisku Berlina tudi srečanje z učenci, o čemer je napisala prispevek »Respekt, Herr Wahl!« (S spoštovanjem, gospod Wahl!) Sarah Wildeisen (št. 4).
-	V št. 5 se Peter Bräunlein v prispevku »So ist das eben« (Tako je to) pogovarja z avtorjem poučnih knjig Nikolausom Nützlom. Pisatelj je vzbudil pozornost pri bralcih s svojo prvo poučno knjigo za mlade Sprache oder Was den Mensch zum Menschen macht (Jezik ali Kaj naredi človeka za človeka) iz leta 2007 in s knjigo Das Universum im Kopf. Wie unser Gehirn funktioniert (Vesolje v glavi. Kako delujejo naši možgani), ki jo je napisal skupaj z nevrokirurgom Jürgenom Andrichom.
-	Sarah Wildeisen v prispevku »Ich kenne mich, seit ich im Sandkasten vom Klettergerüst gefallen bin« (Poznam se, odkar sem padla s plezala v peskovnik) predstavi ilustratorko sabine Büchner. Umetnica, ki se je najprej uveljavila kot ustvarjalka risanih filmov, je zelo uspešna tudi kot ustvarjalka ilustracij v knjigah za otroke (št. 6).
-	Prispevek Barbare von Korff-Schmi-sing »Die Welt ist schön!« (Življenje je lepo!) je posvečen 80. rojstnem dnevu Erica carleja in 40-letnici njegove znamenite gosenice (št. 6).
-	Sabine Dillner se v prispevku »Christa Ludwig? Kenn ich!« (Christa Ludwig? Poznam jo!) pogovarja z nemško pisateljico christo Ludwig o priljubljenosti njenih knjig za mlade, v katerih nastopajo konji (št. 7).
-	Pisatelj in ilustrator Daniel napp v prispevku »Dr. Brumm von A bis Z« (Dr. Brumm od A do Ž) z besedo in s sliko natančno opiše in nariše vse faze nastajanja svoje slikanice.
84
-	Nemška pisateljica in ilustratorka Nadia Budde v pogovoru s Sarah Wildeisen v prispevku »Kind bleiben« (Ostati otrok) pripoveduje o svojem ustvarjanju in o svojem otroštvu v DDR (št. 7).
-	Sarah Wildeisen je v prispevku »Kinder, Kirche und Kritik« (Otroci, cerkev in kritika) pripovedoval o svojem delu večkratni nagrajenec in dobitnik nagrade Ericha Kästnerja za celotni opus Andreas steinhöfel (št. 8).
-	S trenutno zelo plodovitima in priljubljenima angleškima avtorjema, pisateljem Paulom stewartom in ilustratorjem chrisom Riddellom, se je pogovarjala Maren Bonacker. V prispevku »Banderbären, Werwölfe und fantastische Reisen« (Nadmed-vedi, volkodlaki in fantastična potovanja) duhovito razkrivata, kako kot dobra prijatelja in že uigran tandem drug drugega spodbujata in dopolnjujeta pri ustvarjanju (št. 8).
-	Prispevek Dagmar Lorek »Nobel, diese Dame!« (Nobel, tale dama!) je posvečen švedski pisateljici selmi Lagerlöf, prvi ženski, ki je pred 100 leti prejela Nobelovo nagrado za literaturo (št. 9).
-	Uveljavljen ustvarjalec slikanic chen Jianghong, ki že dlje časa živi v Franciji, v pogovoru s Stephanie von Selchow govori o svojem otroštvu na Kitajskem v času kulturne revolucije. Prepričan je, da je potrebna določena zrelost, da lahko človek objektivno presodi neko stanje. Prispevek »Eine reife Leistung« (Zrelost) (št. 10).
-	V št. 12 so predstavljeni pisatelj Willi Fährmann, ki mu je ob 80. rojstnem dnevu Peter Bräunlein posvetil prispevek »Glauben heisst atmen« (Verovati pomeni dihati); ilustratorka binette schröder, o kateri ob njenem 70. rojstnem dnevu piše Barbara Korff - Schmising v
prispevku »Augenzwinkernde Magie« (Pomežik magije), v prispevku Maren Bonacker »Zu den Wurzeln« (H koreninam) pa nemška pisateljica zgodovinskih in fantazijskih knjig Mna blazon.
leta 2010:
-	Avtor ilustracije na naslovnici št. 1 je avstralski umetnik Shaun Tan. Tudi prvi prispevek je posvečen temu zelo opaznem ustvarjalcu, ki je prejel DJLP 2009 v kategoriji za slikanice. V prispevku »Zwei gute Ideen braucht der Mann« (Potrebni sta dve dobri ideji) je v pogovoru s Sarah Wildeisen poudaril, kako zelo se mu zdi pomembno, da je njegovo delo jasno in razumljivo, tudi če bralec nima predznanja o določeni tematiki.
-	V pogovoru s Sarah Wildeisen se v prispevku »Sollten wir wieder zu Affen werden?« (Bomo spet opice?) razkriva mlad, a že uveljavljen ameriški pisatelj john Green (št. 2).
-	V št. 3 je rubrika portret posvečena nemški pisateljici Kirsten boie in njeni 60-letnici. Ralf Schweikert v prispevku »Kirsten ist ein Glücksgriff!« (Kirsten pomeni srečo!) z veliko naklonjenostjo in hvalo poudari pisateljičino tankočutnost in njeno izjemno razumevanje mladih.
-	V prispevku »Albert, Adolf und ich« (Albert, Adolf in jaz) Stephanie von Selchow govori pisatelj jürgen seidel o svojem novem romanu Blumen für den Führer (Rože za voditelja). Pisatelj, rojen leta 1948, v tem romanu opisuje zgodbo, ki se dogaja v času nacizma; mladim bralcem je z njo želel sporočiti, naj se nikoli ne pustijo slepo zapeljati (št. 4).
-	V št. 5 sta dve krajši notici, in sicer o jutti bauer, ki je prejela Ander-senovo nagrado 2010 za ilustracijo in je že peta nemška dobitnica tega najvišjega odlikovanja na področju
85
mladinske literature, ter notica o Leu Lionniju, enem najvidnejših ustvarjalcev slikanic, ki bi leta 2010 praznoval 100-letnico. V prispevku Eve Ludwig »Eine Frage der Zeit« (Vprašanje časa) spoznamo nemškega ilustratorja Quinta Buchholza.
-	Sarah Wildeisen se v prispevku »Reif für Libertalia?« (Zreli za Li-bertalijo?) pogovarja s pisateljico Nasrin Sieges, ki je s svojo knjigo Juma, ein Strassenkind aus Tansania (Juma, otrok ceste iz Tanzanije) vzbudila veliko zanimanje med nemškimi šolarji. Pisateljica je bila leta 1950 rojena v Teheranu, pri desetih letih pa se je s starši preselila v Nemčijo. Že nekaj let živi z možem, ki je kot svetovalec zaposlen v različnih državah Afrike. Kot otrok je spoznala, da so literarne osebe vedno opisane s stališča belcev. Beli junaki sicer lahko doživljajo najrazličnejše dogodivščine v eksotičnih deželah, a tamkajšnji prebivalci so vedno le statisti. S spoznavanjem in razumevanjem afriških otrok je začela pisati knjige, v katerih so glavni junaki afriški otroci in mladostniki (št. 6).
-	Prispevek Sarah Wildeisen »Bittere Wahrheiten und schöne Träume« (Grenke resnice in lepe sanje) predstavlja nemško pisateljico beate Te-reso Haniko. Nekdanja manekenka je že za svoje prvo delo Rotkäppchen muss weinen (Rdeča kapica mora jokati) prejela več nemških nagrad in bila nominirana za DJLP 2009. Po zgodbi o deklici, ki jo je zlorabljal njen ded, je izšla njena druga knjiga Erzähl mir von der Liebe (Pripoveduj mi o ljubezni), v kateri je opisala stvarno, dostikrat nelepo življenje manekenk, ki sicer zbujajo pri ljudeh občudovanje in zavist.
-	Stephanie von Selchow v prispevku »Liebe ist ein Gegenentwurf« (Lju-
bezen je nekaj drugega) predstavlja nizozemskega pisatelja lutza van Dijka, ki že dlje časa živi v Južnoafriški republiki, kjer si prizadeva pomagati otrokom, okuženim z virusom HIV. V JAR je dodobra spoznal probleme, kot so bolezen, brezposelnost, neizobraženost in nestrpnost do beguncev iz drugih afriških držav. Vse to je zajeto tudi v njegovih knjigah za mlade. Po njegovem romanu Themba je posnet tudi film o enajstletnem fantu, ki si neizmerno želi postati nogometaš, da bi s tem omogočil boljše življenje svoji družini.
-	Sebastian Schmideler je pripravil prispevek »Tante Thekla« (Teta Thekla) ob 200-letnici rojstva Thekle von Gumperts, ki je nekoč veljala za eno najšpomembnejših predstavnic dekliške literature, danes pa je skoraj pozabljena (št. 7).
-	Andrea Duphorn je ob njegovem 75. rojstnem dnevu obiskala slikaniške-ga mojstra Alija Mitgutscha; srečanje je opisala v prispevku »Hoch lebe die Fantasie!« (Naj živi domišljija!) (št. 8).
-	Pisatelj Hermann Vinke v pogovoru s Tomasom Unglaubejem v prispevku »Erzählte Geschichte« (Zgodovina v pripovedi) poudarja, da želi mladim pripovedovati o ljudeh, ki so v nemogočih razmerah tretjega rajha ali v času DDR imeli pogum za upor proti režimu (št. 9).
-	Ugledni nemški pisatelj Peter härt-ling je po več kot desetih letih napisal novo knjigo za otroke: Paul das Hauskind (Pavel, hišni otrok). V njej se loti problema prezaposlenosti sodobnih staršev. V pogovoru s Stephanie von Selchow »Dann lieber gar keine Kinder!« (Potem raje nobenih otrok!) govori tudi o današnji družbi, ki jo zaznamuje egoizem (št. 10).
-	S Kate dicamillo, zelo uspešno sodobno pisateljico iz ZDA, se je
86
na berlinskem literarnem festivalu pogovarjala Katrin Hahnemann. Iz prispevka »Die Ausdauernde« (Vzdržljiva) izvemo, da je pisateljica za svoja dela, v katerih govori o prijateljstvu, ljubezni in tudi o izgubi, osamljenosti, odpuščanju pa tudi o smrti in in sprejemanju, prejela že več domačih in mednarodnih priznanj. Heidi Strobel pa v prispevku »Die Wortgewandte« (Zgovorna) predstavi pisateljico sabine Ludwig, ki je prevedla knjige Kate DiCamil-lo v nemščino. Za svoje pisanje za mlade Sabine Ludwig pravi, da si prizadeva napisati take zgodbe, ki so hkrati šaljive in tragične in bralca zagrabijo tako, da jih še dolgo nosi v sebi (št. 11).
-	Ilustratorka Käthi Bend v prispevku »Leuchtender Raum« (Svetleč prostor) Barbare von Korff - Schmising govori zlasti o svojem ilustriranju knjige Das Märchen von der Welt (Pravljica o svetu) Jürga Amanna (št. 12).
V	biltenu je tudi nekaj poročil o pomembnejših strokovnih srečanjih in o
knjižnih sejmih:
-	V biltenu iz leta 2008: V št. 7-8 poroča Iris Wolf o prireditvah na evropskem sejmu knjig za otroke in mladino v mestu Saarbrücken.
V	št. 9 poroča Barbara von Korff - Schmising o simpoziju o sodobni turški mladinski literaturi. Polovica št. 10 je namenjena frankfurtskemu knjižnemu sejmu, in sicer informacijam o razstavnih paviljonih, o prireditvah, o ustanovah in svetovanjih na sejmu, o založbah, ki so prisotne na sejmu, in o projektih s področja večjezičnosti. O že osmem literarnem festivalu v Berlinu poroča Sarah Wildeisen v št. 11. Tudi tokrat so bile vse prireditve izredno dobro obiskane.
-	V biltenu iz leta 2009: V št. 5 poroča Annett Stütze o knjižnih sejmih v Leipzigu in v Bologni. V št. 6 poroča Sarah Wildeisen o mednarodnem interdisciplinarnem kongresu v Muzeju slikanic v Troisdorfu na temo Children's Books from 0 to 3: Where Literacy Begins (Knjige za otroke od 0 do 3: Kje se prične pismenost). Na spremljajoči razstavi so bile predstavljene slikanice za najmlajše iz različnih materialov, pa tudi originalne ilustracije. Za presenečenje so dodali še škatlaste knjige avtorjev, kot sta Andy Warhol, Tana Hoban in še nekateri. Na konferenci so jezikoslovci, proučevalci mladinske literature, medijev in branja z vsega sveta poudarjali pomen slikanic že za dojenčke. V št. 10 podaja Sebastian Schmideler svoje vtise o 19. svetovnem kongresu IRSCL v Frankfurtu (International Research Society for Childre's Literature). V št. 11 poroča Brigitte Briese o frankfurtskemu knjižnemu sejmu.
-	V biltenu iz leta 2010: V št. 1 Maren Bonacker v prispevku »Allerlei Leichen« (Mrliči vseh vrst) na kratko opiše strokovno srečanje, ki sta ga pripravili Švabska akademija in Nemška akademija za otroško in mladinsko literaturo v samostanu Irsee na temo Umiranje in smrt v sodobni otroški in mladinski literaturi. Strokovnjaki s področja mladinske literature, psihologije in psihiatrije so v mračnem novembrskem vzdušju med samostanskimi relikvijami kritično razpravljali o mladinski literaturi, v kateri se pojavlja tema smrti. V št. 5 poroča Ralf Schweikart o knjižnem sejmu v Bologni, v št. 8 Annett Stütze o knjižnem sejmu v New Yorku, Ralf Schweikart pa o strokovnem srečanju na temo tabujev, ki je bilo v Tutzingu.
87
Z biltenovo nagrado sova meseca
(Eule des Monats) so bile nagrajene naslednje mladinske knjige:
Leta 2008:
-	Daniel Napp: Dr. Brumm will's wissen (Dr. Brumm hoče vedeti). Stuttgart: Thienemann, 2007. Knjiga, v kateri je štirinajst kratkih zgodbic in veliko slik, je namenjena otrokom, ki šele začenjajo samostojno brati.
-	Patricia McCormick: Verkauft (Prodana). Frankfurt a. M.: Fischer Schatzinsel, 2007. Zgodba ameriške pisateljice o trinajstletni deklici iz Nepala, ki je prisiljena v prostitucijo, je namenjena mladim od 14. leta starosti naprej.
-	Hyeon - Jeong An & Se - Yeon Je-ong: Fressen Tiger Grass? (Ali tigri jedo travo?). Frankfurt a. M.: Fischer Schatzinsel, 2008. Knjiga, katere glavna odlika so ilustracije, ki dopolnjujejo tekst o ravnovesju v naravi in o prehranjevalni verigi, je namenjena otrokom od 4. leta starosti naprej.
-	Markus Zusak: Die Bücherdiebin (Kradljivka knjig). München: cbj, 2008. Deklici Lizi je pomagala preživeti strašno obdobje vojne ukradena knjiga, h kateri se je zatekala v najhujših trenutkih. Knjiga avstralskega avtorja je namenjena mladim od 14. leta starosti naprej.
-	Jean - Luc Fromental & Joelle Joli-vet: 365 Pinguine (365 pingvinov). Hamburg: Carlsen 2008. Stric Viktor Emanuel skuša najti rešitev za pingvine, ki zaradi segrevanja ozračja izgubljajo svoj življenjski prostor tako, da pošilja svojim sorodnikom vsak dan po enega pingvina. S tem opozarja, da bo segrevanje ozračja spremenilo življenje nam vsem. Duhovita zgodba francoskih avtorjev, ki jo spremljajo igrive ilustracije, je za vse od 5. leta starosti naprej.
-	Saskia Hula & Karsten Teich: Hermann hört Stimmen (Herman sliši glasove). St. Pölten: Residenz, 2008. Malega Hermana vsepovsod spremljajo glasovi starejših, ki ga opozarjajo, kaj sme in česa ne sme, čemu se mora izogniti, kje nanj preti nevarnost. Nekega dne pa se odloči, da teh glasov ne bo več poslušal. S tem si začne nabirati lastne izkušnje in spozna, da se stvari ne dogajajo vsem enako. Z branjem te knjige lahko začnejo bralci začetniki.
-	Več avtorjev: Bsss (Bzzz). München: Dorling Kindersley, 2008. Poučna in slikovita knjiga o členonožcih, ki za popestritev povedo tudi sami kaj o sebi, je polna raznovrstnih informacij, rekordov in posebnosti. Navdušila bo bralce od 8. leta starosti naprej.
-	Shaun Tan: Ein neues Land (Nova dežela). Hamburg: Carlsen, 2008. Avtor v rjavo-črnih realističnih, fantastičnih in surrealističnih scenah brez besed opiše zgodbo svojega očeta, ki se je leta 1960 izselil iz Malezije v Avstralijo. Knjiga, ki je hkrati zgodovinska in sodobna, opisuje usodo posameznika in skupin. Za bralce od 8. leta.
-	Wat Key: Alabama Moon (Moon iz Alabame). Hamburg: Dressler, 2008. Po materini smrti živi deček Moon z očetom v gozdu, popolnoma izolirano od ostalega sveta. Oče ga nauči, kako preživeti v divjini, nauči pa ga tudi pisati in brati. Vse se spremeni, ko zemljišče, kjer ilegalno živita, prodajo. Ponesreči se še oče in umre, ker se ni hotel zdraviti. Pred smrtjo naroči sinu, naj gre na Aljasko, kjer ljudje še lahko živijo svobodno in neodvisno od drugih. Za Moona se začne življenje, v katerem se srečuje s sovražniki in s prijatelji, preganja ga policija, spozna življenje v domu, in čeprav do Aljaske ne pride, najde svoj prostor, ker je pošten, močan
88
in ima izjemno voljo za preživetje. Branje za mlade od 10. leta starosti naprej.
-	Wolfgang Korn: Die Weltreise einer Fleeceweste (Potovanje telovnika iz flisa). Berlin: Bloomsbury, 2008. Teme globalizacije se avtor loti tako, da opiše kraje, ljudi, delovne pogoje, stopnje transporta in (ne)smisel tega, da imamo doma stvari, ki jih izdelujejo na čisto drugih koncih sveta. Za bralce od 12. leta starosti naprej.
Leta 2009:
-	Menena Cottin & Rosana Faria: Das schwarze Buch der Farben (orig. El libro negro de los colores, Črna knjiga barv). Frankfurt a. M.: Fischer Schatzinsel, 2008. Mehiški avtorici s knjigo, ki je bila nagrajena že na bolonjskem knjižnem sejmu, odpirata vrata v svet občutenja slepim bralcem od 3. leta starosti dalje.
-	Rudyard Kipling: Die Dschungelbücher (Knjigi o džungli). Köln: Boje, 2008. Sovo je prejel ilustrator obeh knjig Martin Baltscheit, ki tudi imenitno pripoveduje zgodbo na zvočni knjigi. Za mlade od 10. leta starosti dalje.
-	Neil Gaiman: Das Graveyard - Buch (Pokopališče). Würzburg: Arena, 2009. Knjiga angleškega avtorja je napeta srhljivka za mlade od 10. leta starosti naprej. Na voljo je tudi zvočna knjiga.
-	Stian Hole: Garmans Sommer (Gar-manovo poletje). München: Hanser, 2009. Nekoliko nenavadna slikanica norveškega avtorja govori z otroške perspektive o velikih temah, kot so strah, staranje najdražjih in slovo od njih. Namenjena je bralcem od 10. leta starosti dalje.
-	Gabi Kreslehner: Charlottes Traum (Šarlotine sanje). Weinheim: Beltz & Gelberg, 2009. Čeprav prvenec, je pisateljica zanj prejele že več na-
grad. Knjiga, ki je namenjena bralcem od 12. leta starosti dalje, govori o stiskah dekleta ob ločitvi njenih staršev.
-	Jean Regnaud, Emile Bravo: Meine Mutter ist in Amerika und hat Buffalo Bill getroffen (Moja mama je v Ameriki in je srečala Buffalo Billa). Hamburg: Carlsen, 2009. V prevodu iz francoščine se v sliki in besedi prepletajo realnost in fantazija, laž in resnica ter neodgovorjeno vprašanje, kje je mama? Za otroke od 8. leta starosti dalje.
-	Frank Cottrell Boyce: Galaktisch (Galaktičen). Hamburg: Carlsen, 2009. Zgodba o fantu, ki naredi iz vsake stvari hec, in o tem, kako postati boljši oče, je primerna za bralce od 10. leta starosti dalje. Knjigo spremlja zvočna knjiga s prirejenim tekstom, ki mu lahko sledijo poslušalci že od 8. leta starosti dalje.
-	Hilari Bell: Zwei Schwerter für die Freiheit (Mečevalca za svobodo). München: dtv extra, 2009. Zgodbo o mladeniču in njegovem spremljevalcu, o sodobnem Don Kihotu in njegovem oprodi, ki je namenjena bralcem od 12. leta starosti naprej, spremlja tudi zvočna knjiga.
-	Bibi Dumon Tak: Kuckuck, Krake, Kakerlake (Kukavica, glavonožec, ščurek). Berlin: Bloomsbury, 2009. Duhovite zgodbe zelo posebnih živali, ki jih je ilustrirala Fleur van der Weel, so za otroke od 8. leta starosti dalje.
-	Jakob Wegelius: Sally Jones. Eine Weltreise in Bildern (Svetovno popotovanje v slikah). Hildesheim: Gerstenberg, 2009. Ob branju napete pustolovske zgodbe švedskega avtorja o gorili, ki potuje po svetu, kjer spoznava tako krivice kot vrednote, bodo uživali vsi od 9. leta dalje.
-	Sherman Alexie: Das absolut wahre Tagebuch eines Teilzeit - Indianers
89
(Čisto resničen dnevnik nekdanjega - Indijanca). München: dtv premium,
2009.	Prevedena knjiga ameriškega avtorja je pripoved o fantu, ki se odloči zapustiti rezervat za Indijance, se izobraziti in zaživeti drugače. Njegovi rojaki ga zaradi te odločitve obsojajo. Težave pa ima tudi zato, ker ga beli vrstniki ne sprejmejo. S trdno voljo in iznajdljivostjo doseže svoj cilj. Knjiga in zvočna knjiga sta namenjeni bralcem in poslušalcem od 14. leta starosti dalje.
-	Meyer, Lehmann, Schulze: Das Weihnachtssingen.(Božične pesmi). Ilustr. Susanne Göhlich. Leipzig: Klett Kinderbuch (Die wilden Zwerge), 2009. Skupina otrok iz vrtca obišče dom za starejše, kjer razigrano radovedni ugotovijo, da se s starejšimi ljudmi dobro ujamejo. Knjiga je za otroke od 4. leta starosti dalje.
Leta 2010:
-	Martina Wildner: Grenzland (Na robu). Frankfurt a. M.: Fischer Schatzinsel, 2009. Zgodba o problematični najstnici, ki se išče v pravem in v virtualnem svetu, je napisana na sproščen in nevsiljiv način in je namenjena bralcem od 14. leta starosti naprej.
-	John Green: Margos Spuren (Po Marginih sledeh). München: Hanser,
2010.	Skrivnostna in napeta najstniška zgodba ameriškega avtorja je namenjena mladim od 12. leta starosti naprej.
-	Susan Beth Pfeffer: Die Welt, wie wir sie kannten (Svet, kot smo ga poznali). Hamburg: Carlsen, 2010. Ameriška pisateljica opisuje odnose znotraj družine in odnose med ljudmi v situaciji, ko naš planet katastrofalno prizadene meteorit. Knjiga je primerna za bralce od 12. leta starosti dalje.
-	Aleksandra Machowiak, Daniel Mi-zielinski: Treppe Fenster Klo. Die ungewöhnlichsten Häuser der Welt (Stopnice okno stranišče. Najbolj nenavadne hiše na svetu). Frankfurt a. M.: Moritz 2010. Poljska avtorja ponujata bralcem od 7. leta starosti naprej utopične hiše, ki vzbudijo zanimanje za to, kako se lahko v njih sploh živi.
-	Sigrid Beizer: Die genialsten Erfindungen der Natur. Bionik für Kinder (Najgenialnejši izumi narave. Bionika za otroke). Frankfurt a. M.: Fischer Schatzinsel 2010. Knjiga, ki je namenjena mladim od 10. leta starosti dalje, je napisana tako, da navdušuje tudi odrasle bralce.
-	Christian Eichler, Jürgen Rieck-hoff: Zuckerpass und Blutgrätsche (Sladka podaja in krvava raznožka). Leipzig: Klett Kinderbuch, 2010. V knjigi, ki je namenjena bralcem od 8. leta naprej, so resnične zgodbe o nogometu.
-	Michael Rosen, Joel Stewart: Roter Ted. Eine Geschichte von Suchen und Finden (Rdeči Ted. Zgodba o iskanju in najdenju). Hildesheim: Gerstenberg, 2010. Slikanica angleških avtorjev je namenjena otrokom od 4. leta starosti naprej.
-	Antony Penrose: Der Junge, der Picasso biss (Fant ki je ugriznil Pi-cassa). München: Kneselbeck, 2010. Antony Penrose, otrok znamenitih umetnikov, surrealističnega slikarja Rolanda Penrosa in fotografinje Lee Miller, je srečeval mnogo velikih umetnikov tedanjega časa, ki so prihajali v dom njegove družine. Med njimi je bil večkrat tudi Pablo Picasso. V knjigi opisuje svoje spomine na duhovitega, nenehno ustvarjalnega slikarja in na njun prijateljski odnos. V knjigi je na otrokom razumljiv in zanimiv način predstavljeno Picasso-vo delo. Na žlahtnosti pridobi knjiga
90
tudi s fotografijami Lee Miller. Za bralce od 6. leta starosti dalje.
-	Peter Schössow: Mein erstes Avto war rot (Moj prvi avto je bil rdeč). München: Hänser, 2010. Slikaniška pustolovščina, polna domišljije, je namenjena otrokom od 4. leta starosti dalje.
-	Jenne Teller: Nichts. Was im Leben wichtig ist (Nič. Kaj je pomembno v življenju). München: Hanser, 2010. Prevod iz danščine, ki je namenjen mladim od 14. leta starosti naprej, je duhovita igra med 'vse in nič', odvisno od tega, kaj je za koga vse in kaj nič.
-	Kveta Pacovska: Farben des Tages (Barve dneva). Hamburg: Carlsen, 2010. V čarobni svet otroštva popelje umetnica najvišjega ranga prav vse, ne le otroke od 4. leta starosti dalje, ki jim je knjiga prvenstveno namenjena.
-	Alexandra Maxeiner, Anke Kuhl: Alles Familie! (Vse so družine!). Leipzig: Klett Kinderbuch, 2010. Knjiga, ki opisuje oblike sodobnih družin, je namenjena otrokom od 5. leta starosti dalje, pa tudi družinam.
Krajše informacije o branju, bralnih spodbudah in knjižnemu trgu
V biltenu 2009 v št. 5 je vabilo k sodelovanju pri najdaljši bralni štafeti na
svetu. Od junija do septembra je bralo otrokom sto bralcev sto dni zaporedoma v stotih mestih po Nemčiji eno stran iz še neobjavljene knjige najuspešnejšega nemškega mladinskega pisatelja Paula Maara: Onkel Alwin und das Sams (Stric Alvin in Sams). Ta stran je bila objavljena tudi na spletu, tako da so jo lahko prebrali tudi starši svojim otrokom. Zaključek štafete je bil konec septembra na podelitvi nemške nagrade za branje (Der Deutsche Vorlesepreis). Dan kasneje je izšla tudi knjiga. Najdaljša bralna štafeta se poteguje za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Pri nemški nagradi za branje, ki se podeljuje v Kölnu od leta 2006 izjemno uspešni bralni skupini ali bralcu posamezniku, sodeluje tudi ustanova Stiftung Lesen, predsednik žirije pa je ugleden glavni urednik na RTL Peter Kloeppel.
V biltenu 2010 v št. 4 je informacija o tem, da je od meseca marca na voljo internetni portal www.ichlesedirvor.de. ki dnevno brezplačno objavlja zgodbe za branje otrokom. V št. 5 je podatek, da so v Nemčiji leta 2009 ljudje kupili več knjig kot leta 2008. V povprečju je posameznik kupil 11 knjig, za kar je dal okrog 110 evrov, šolske knjige in strokovna literatura pri tem niso vštete. Skupaj je bilo leta 2009 prodanih 400 milijonov knjig, kar je 2 % več kot leto prej. Tudi število kupcev se je povečalo za 2 %.
Tanja Pogačar
91