ELAN-75% jugoslovanske -4^3% svetovne v # proizvodnje smuči S. K. Za ilustracijo nekaj primerov svetovne proizvodnje smuči po državah, letno v parihj Avstrija 700.000 parov 19,2 $ ZR Nemčija 490.000 parov 13,4 % Francija 150.000 parov 4,1 % ZDA 300.000 parov 8,2 io Švica 140.000 parov 3,8 % Italija 170.000 parov . 4,7 1o Japonska 1,000.000 parov 27,4 f ČSR 200.000 parov 5,5 % DDR Nemčija 100.000 parov 2,7 f Poljska 80.000 parov 2,2 % Jugoslavija 320.000 parov 8,8 ic SKUPNO 3,650.000 parov 100 /r 100 $ (po podatkih iz leta 1966) Tako odpade na Elan z 150.000 parov letno kar 75 % jugoslovanske proizvodnje ali 4.3 jo svetovne proizvodnje. To je sicer malo, toda vprašamo se, katera jugoslovanska zvrst predstavlja v svetovnem merilu podoben delež. Za primerjavo: največ ji producent Fischer A stri ja dela 10,2 °/o sveto-j vne proizvodnje. OCENJUJE SE, DA JE NA SVETU BLIZU 20 MILJ. SMUČARJEV. POVPREČNA ŽIVLJENSKA DOBA SLUČI JE 3 SEZONE. IZ TEGA SLEDI, DA JE POTREBA SMUČI MNOGO VEČJA KOT ZDAJŠNJA PROIZVODNJA (20 milj : 11 milj). Od 320.000 odpade' na Elan 150.000 parov, t.j. 47 jž jugoslovanske proizvodnje. Po sedanjih podatkih so v Jugoslaviji izdela le okrog 200.000 parov smuči. Podjetje "Rade Šupič” je šlo v likvidacijo, dočim je DIP Delnice zmanjšalo proizvodnjo smuči. 1 PROIZVODNJA 4% l_E i JA IZGLEDI DO NOV.LETA. S. IC. PROIZVODNJA v 3/4-LETJU NAM JE POKAZALA ŽE GLAVNE OBRISI-] LETOŠNJEGA POSLOVNEGA LETA. UGOTAVLJAM) LAHKO, DA JE IZVRŠENA PO VREDNOSTI ZA TROI.ESEGJE 96,4 vo v tem oddelku so blazine z isoprenom in platnom ter v bližnji bodočnosti tapiciranje sedežev za čolne, kar smo do sedaj delali v kooperaciji z Mestnim sedlarstvom Radovljica. O IN KAJ SE NAM OBETA ZADNJE TROLESEČJE? V smučariji smo še za obveznosti letošnjega leta zasedeni do konca meseca novembra in to z izredno angažira^-nostjo. To je pozitivno, saj smo pre- 3 jšnja lota že z mesecem oktobrom vedno pričeli s proizvodnjo za naslednje loto. Letos smo na boljšem. In v kolikor bodo po ugotovitvah prodaje sedanje zaloge v večini odpremljene še do novega leta, potem bo start v naslednjo sezono zelo zadovoljiv. Kot je poznano, hitimo z izdelavo večjih količin za nemškega kupca, kar pa povzroča izredne napore in angažiranosti delavcev in vseh služb. Kaj se je pojavilo v zvezi s tem? Nekateri materiali iz uvoza, kot so vijaki, niso mogli biti dobavljeni tako hitro, kar je časa od naročila smuči do izdelave materiala, biiokomaj 14 dni. Normalno pa traja uvoz blaga iz inozemstva vsaj dva meseca. Manjše zapreke so bile hitro odpravljene pri celta— nil lepilu in redux pospeševalcu. Za radi teh pojavov je bilo celo treba nekaj dni poslati delavce robničenja na dopust. Seveda se pojavlja sedaj pri teh ljudeh nejevolja, ker bo pač treba delati tudi v prostih sobotah, če bomo hoteli izpolniti roke in blago prodati, sicer kupca tudi za naprqj lahko izgubimo. Toda vsemu temu se ni bilo mogoče izofniti. Prepričani smo, da to razumemo in če hočemo živeti in delati še v bodoče, da nam tudi ta žrtev ne bo pretežka. To ni nikakršno opravičenje ali zagovarjanje "krivceV to so gola dejstva in verjame se lahko, da so bile za odpravo teh problemov vložene vse sile. Vsi ostali obrati in oddelki so po operativnih planih močno zasedeni z delom do januarja, kar je boljše kot vsa leta do sedaj. V tem času je na splošno v podjetju mrzlična proizvodnja prav na vseh področjih in seveda dober poslovni rezultat ob koncu leta ne moro izostati. I O teden GASlLCFV PROGRAM IN IZVRŠENO DELO V POŽARNOVARNOSTNEM TEDNU od 21.do 28. 9. 21.9. - Okrasitev shrambe gasilskega orodja in izobesi"tev zastave« 24.9. - Svečana seja IGD "Elan” z u~ deležbo predstavnikov podjetja in o_s talih organizacij DS, ZK, sekretar, direktor. Po seji požamo-vamostni pregled podjetja, kjer so se pregledale pomanjkljivosti požarno-vamost_ nih naprav. 23.9. - Poučevanje o rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati za kovinski obrat, eloksirnico in sedlarsko (v kovinskem obratu). 24.9i - Poučevanje o rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati za telovadno orodje, skladišče lesa, razrez lesa in sušilnico s temperirnico (v razrezu lesa). 25.9. - Poučevanje o rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati za obrat pla stike na Fortuni. 26.9. - Poučevanje o rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati za celotno vzdrževanje (remont in komunala) v remontnem oddelku. 27.9. - Poučevanje o rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati za inštitut, tehnični sektor in skladišče gotovih izdelkov (v skladišču gotovih izd.). 28.9. - Letni pregled in ocenjevanje gasilskega društva s strani ObGZ Rar-dovljica, ki je ocenila stanje in pri zadevnost društva zelo dobro. Pometaj, kljivost je bila v majhni udeležbi pri ocenjevanju. 20,9. - Poučevanje o rokovanju z roč- i nimi gasilnimi aparati za upravo in skladišče surovin (pred upravno zgradbo) , 2G.9« - Sektorska gasilska vaja v Radovljici s sodelovanjem našega gasilskega društva. Za zaključek požarno-varnostnega tedna jo bil organiziran izlet v lesno-induirijsko podjetje "Savinja" v Celju in v Logarsko dolino. pismo iz JNA Dragi sodelavci! Vsem pošiljam prav lepe pozdrave iz Bilečo, za katero pravijo, da je visoki grcbori, da ....... Upam, da bom dobival v rodu "SMUČINO" kajti tukaj so časopisi samo v cirilici, pa no znam drugo citati, kakor šport. Dobro, da je obvezno gledanje TV dnevnika, tako da smo na tekočem s svetovnimi in domačimi problemi. Vsem skupaj želim dobre kajti tudi sam sem še zraven. Pitomac VREČKO Maks V.P. 3215/13 B i 1 e č a REBUS Ali poznate člana kolektiva? O KOMERC. SEMINAR S. K. | V DNEH 8. in 9. oktobra, JE BIL, KAKOR VSAKO LETO, SEMINAR ZA NAŠE KUP- j CE IZ CELE JUGOSLAVIJE S SLEDEČIM ' PROGRAMOM; 1. Sprejem udeležencev na Bledu. | 2. Ogled tovarne, 3. Predavanje v konferenčni dvorani | hotela JELOVICA Bled - nekaj o tovarni "Elan" (zgodovina, trenutno stanje, razvoj) - kolekcija smuči za sezono 1963/ I 69 - izbor smuči, smučarske opremo ' I in nasveti kupcem - komercialna problematika - montaža smuči in nasveti za mn— j nj&a popravila - predvajanje fi Ima ELAN in I.iAR— KER 4. Ogled Fortune 5. Zaključek seminarja i Na njem je sodelovalo nad60 udeležencev. b et CO. SODELOVANJE FISCHER - KASTLE J« ASJLp M. K. Tovarna smuči Kastle je 31. julija 1968 sporočila svojim poslovnim pri jate1je m: Potem ko je prevzela del posla, so je tovarna smuči Fischer odločila za sodelovanje s tovarno smuči Kastle, V prihodnosti bosta oba partnerja skupno skrbela za ra_z voj in raziskave pri konstrukciji smuči. .Izdelavo bosta racionalizira li ftlode na posamezne proizvodne razmere. Pri izvozu in servisni slu .^bi, so bosta obe firmi potrudili z vsklajenimi ukrepi. Tovarna smuči Kastle bo še naprej delovala kot pravno samostojno podjetje. Tesno sodelovanje s tovarno Fischer ji ne prinaša le ugodne go_s podarske osnove, da še poveča uspeh svoje CPM kolekcije, ampak vključuje tudi reorganizacijske ukrepe, ki potekajo pri Kastleju že od leta 1965. vodni šport M.K. Na sejmu SPOGA v Kolnu se je poveča, la ponudba inozemskih proizvajalcev športnih potrebščin za vodni šport in ribolov. Razstavlja namreč 274 proizvajalcev in 119 dodatno zastopanih firm iz 25 držav. V vseh teh predstavnikih ima 355 nemših razsta vljalcev zelo močno konkurenco. Zla sti se je povečalo število inozemskih ponudnikov pri športnih proizvo dih za vodni šport, ribištvo, plezanje, lov, jahanje in streljanje. i Tokrat prednjačijo vsekakor producenti iz Velike Britanije in Francije« Številčno najmočnejše zastopstvo pri haja iz naslednjih državi Velika Bri tanija, Francija, Avstrija, Španija, Nizozemska, Kanada, Italija. Jugosla vija je na 13. mestu. Sledi ji še 126 držav, med njimi tudi ZDA. 6 NOVA IZGRADNJA ATOMIC TOVARNE SMUČI Tovarna smuči ATOMIC iz Avstrije gra di sedaj tronadstropno poslopje s približno 5000 rr? prostora v najmode_ mojši jekleno — betonski konstrukcij ‘ji. Le tako bo lahko ustregla povečanemu' povpraševanju po ATOMIC metalnih smučeh^ ki so se tako odlično izkazalo pri zadnjih Olimpijskih igrah v Grenoblu. V nove prostore;se bodo naselili razvojni in poskusni oddelek, pisarne, skladišče smuči in " mehanične delavnico. Število zaposle nih se bo potem, ko bo proizvodnja stekla, povečalo od 100 na približno 175 * M. K. O ing. Jože Osterman ŠE LETOS 46.000 PAROV NA TRG! ODPREi/ITI MORAMO ŠE VEČ KOT 46.000 'PAROV SMUČI Ko smo prve dni oktobra izvršili pregled še ne izvršenih odprem smuči za izvoz,-se jo pokazalo, da po fiksnih zaključkih z inozemskimi kupci, moramo v mesecu oktobru in delno v mesecu | novembru odpremiti še kar 46.092 pa- rov smuči. Pogodbe za te odpreme so 'fiksne! Računamo pa, v kolikor nas ne bodo predvidevanja glede na situacijo z vzhodnim tržiščem prevarale, da bo prišlo še nekaj količin smuči za odpremo v Romunijo in event. tudi v SSSR. Če upoštevamo do sedaj zaključene količine za leto 1968, ugotavljamo, da bodo po količini parov dosegle odpreme skoro isto količino, . kakor v lanskem letu, to je v letu 1967, ko smo izvršili rekordni izvoz. Vsekakor pa odprema v višini nad 46,000 parov ni lahka in komerciala, predvsem pa skl-vlišče, bodo morali napeti vse sile, da to nalogo pravočasno izvrše. Ta naloga pa bo posebno težka zaradi tega, ker tu ni upoštevana prodaja smuči na domačem trgu, kjer v okviru že sklenjenih za ključkov in predvidevanj računamo na količino cca 20.000 parov. kupci:' SEZONSKA TRGOVINA ZA SMUČI NA L2TALI-. ŠČU V LESCAH JE ZOPET ODPRTA. Že nekaj let je od oktobra do marca odprta lastna športna trgovina na letališču v Lescah. Iz iztržka preteklih let se vidi, da je talca trgovina potrebna. Potrebna ne samo zato, ker plasira na trg večje količine smuči, temveč tudi zato, da stranke(domače in tuje ne motijo rednega poslovanja v tovarni, kot je bil slučaj pred tem, ko trgovine še ni bilo. Po drugi strani pa je trgovina ob glavni gore-I njski cesti tudi efektivna iiz pro— I pagandnih nenenov in pa "bolj pri ro~ I ki". I j Pričakujemo, da bo tudi letos odigrala pomembno vlogo s postrežbo na stro I kovni ravni. Q K 7 »SVETOVNA BANKA« POSLOVANJE SVETOVNE BANK! TON! WASHING- Kakor je elanom našega kolektiva že poznano, je v letošnjem mesecu avgustu Mednarodna banka za obnovo in razvoj (v glavnem jo v kratkem imenu jono "SVETOVNI BANK/,"), tudi našemu med skupno štirimi podjetji lesne industrije, odobrila investicijski kredit v višini 700*000 0 za moderni_ zacijo podjetja. 0 tej investiciji,-v kateri pa sodelujejo tudi domači denarni zavodi, to je Kreditna banka v Ljubljani in pa Gorenjska kreditna banka Kranj z našo soudeležbo, smo ge večkrat objavili informacijo v Naši smučini, posebej pa 'so točne in formacije nanizane in razvidne iz za. pisnikov zasedanj in sklepov delavskega cveta. Ker so liroditi bank, predvsem pa Svetovne banke, dani pod dovolj ugodnimi pogoji, bi bralca rad spoznal s poslovanjem to Svetovno banke. Mednarodna banka za obnovo in razvoj (Svetovna banka) Washington je pred kratkim objavila poročilo o svojem poslovanju za minulo poslovno leto, to je od 1. julija 1967 do 30. junija 1963. Iz poročila je razvidno, da je Poslovna banka v preteklem poslovnem letu dodelila skupno 847 milj. $ mednarodnih posojil, odnosno kreditov, kar je nekoliko manj kakor v predhodnem poslovnem letu. Bralcu je najbrže iz dnevnega časopisja poznci_o, da je novi predsednik te ing. Jože Osterman Svetovne banke, bivši ameriški obram bni minister Robert McNamara! Novi predsednik pa je ' te dni na letnem zasedanju banke razgrnil svoj program, s katerim želi, da ta medna rodni bančni zavod v novem poslovnem letu bistveno razširi svojo dejavnost finansiranja in sicer, da v prihodnjih petih letih baa^la- podvoji ob seg kreditov, ki jih daje! Predsednik je utemeljil potrebo po povečanju aktivnosti svetovne banke iz razloga, da je zaradi zmanjšanega pritoka kapitala razvitih industrijs, kih držav v države v razvoju, ogrožen celoten razvoj na svetu. Kratko malo, pomoč Svetovne banke naj bi kolikor je le mogoče, odstranila posledice nezadovoljivega gibanja kapi. tala. McNamara je v tevojem ekspozeju iznesel, da namerava banka v bodoče svoja vlaganja, odnosno kredite usmeriti v tri smeri, in sicer: L 8 Občutno kre-pke je kot do sedaj se bo usmerila: a) K kreditiranju kmetijstva, b) posvete in c) kontrole rojstev. Gornje tri glavne smeri kreditiranja sO razumljive, če povemo, da je ta banka v glavnem namenjena za pomoč nerazvitim deželam iti n.pr. "kontrola rojstev" - je v nekaterih področjih sveta, n.pr. v Indiji in ostalih nerazvitih azijskih državah eden od najtežjih in osnovnih problemov. Tu se seveda ne bomo spuščali v upravičenost ravno toke usmeritve, vendar taka delitev je bila sprejeta na sedanji njihovi letni skupščini. Mednarodna banka pa je od ustanovitve dalje dodelila do 30. junija letos vsega 552 raznih posojil v znesku 11,52 miljarde 0. Pogojila te ban ke je dobile 85 držav iz vseh celin. V minulem poslovnem letu pa je sveto vna banka dejansko izplačala 772 milj. posojil proti 790 milj. ^ v predhodnem poslovnem letu. Banka je za pridobitev lastnih sred-; stev v obravnavanem obdobju razpisala javna posojila, in sicer v Kanadi 13,9 milj., v ZDA 300,0 milj, v Švici 11,5 milj., v Zvezni republiki Nemčiji 30 milj.j na Nizozemskem 11 I milj, ter na Švedskem za 14,5 milj, $. Tem zneskom je treba dodati še zneske zasebno plasiranih obveznic | in sicer v ZDA to iznese kar 290,4 milj, v Zvezni republiki Nemčiji 45,5 milj. ter 11*6 milj, 0 v Švici, j I V letošnjem letu pa banka misli nan i jeti v Zvezni republiki Nemčiji sku- j paj nova sredstva za 230 milj. jž>. Dohodki svetovne banke so se v preteklem letu zvišali za nadaljnih 356 milj. 0i Od tega je odpadlo skoraj polovico na obresti. Cisti dohodek banke pa je znašal 169,1 milj. $ | proti 170 milj. 0 v predhodnem letu. | Iz tega zneska čistega dohodka pa naj bi Svetovna banka 75 milj. 0 od- j stopila svoji podružnici IDA (International Development Associa-tion). Sredstva mednarodnega združen ja za razvoj (IDA) so pa praktično Že izčrpana, saj je bilo lani dodeljeno od te banke komaj 10 milj. 0, Z novo dodelitvijo 75 milj. 0 pa bi ta podružnica vsaj za silo mogla še na^-pr.ej opravljati svojo nalogo, : Industrijske države so sicer skleni-i le, da bodo dodelile tej ustta -r' v I treh letih skupaj 1,2 miljard 0, von I dar pa je Ameriški kongres odklonil tozadevno udeležbo ZDA. To pa je za- skrbljujoče, ker one normalno v te fonde največ prispevajo, V preteklem poslovnem letu so v članstvo banke pristopile še nekatere afriško države, tako, da je dne 30, julija 1968 znašalo število držav članic s1_upno 107, Celotni znesek doslej vpisanega kapitala pa je 22,94 miljarde 0. Smatramo, da je pravilno in zaželje-no, da predstavimo banko, ki nam bo v bodoče pomagala k nadaljnemu razvoju, Sedanji krediti Jugoslaviji znašajo 16 milj, USA 0. 9 PRED OBČ.ZBORI- SINDIKATA STALIŠČA O VSEBINSKIH, ORGANIZACIJSKE UT KADROVSKIH PRIPRAV ZA OBČNE ZBORE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V DELO VNIH ORGANIZACIJAH Ob koncu letošnjega leta bodo sindikalne organizacije v delovnih organi zacijah izvedle občne zbore. Menimo, dn je ta akcija izrednega pomena ne samo zaradi volikega števila sindika lnili organizacij, temveč predvsem zaradi številnih letošnjih razprav in 'sprejetih dokumentov o našem delu. Predlog je osnovno napotilo za vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko izvajanje občnih zborov in je pregled najaktualnejših akcij naše programske osnove, sklepov občnega zbora slovenskih sindikatov, resolucij VI. kongresa ZSJ in smernic predsedstva in izvršenega komiteja CK ZKJ.Predlog je hkrati dogovor z republiškimi odbori sindikatov, nekaterimi ObSS in sindikalnimi organizacijami v delovnih organizacijah o enotnih pripravah na občne zbore, ki ga je komisija RS ZSS za organizacijsko in kadrovsko politiko sprejela na svoji 4, seji 4. septembra 1968. Vsebina občnih zborov naj zajame osnovni organizaciji prilagojena našlo dnja poglavja o naslednjih problemih (našteti so najbistvenejši)s Vsebina razprav na občnih zborih naj ne sloni samo na razglabljanju o rezultatih slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, temveč predvsem o lastnih nalogah in prizadevanjih za večji dohodek. Obravnavajo naj vprašanja materialne^ ga položaja svoje delovne organizacije in njene perspektivne možnosti. Občni zbori naj se odločno zavzamejo, da bo delitev dohodka v delovnih organizacijah postala del samoupravne politike. Na občnih zborih naj člani sindikatov še posebej pozorno obravnavajo vpriv-šanja ob uresničevanju določil novega zakona o oblikovanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Integracije in možnosti poslovno—tehničnega sodelovanja se še vedno prepočasi odvijajo. Občni zbori naj podprejo vse težnje za nadaljnjo pospešeno razvijanje sor-moupravljanja, ki je povezano z gospodarjenjem, poslovnostjo, organizacijo dela in strokovnostjo kadrov. Občni zbori morajo v največji možni meri obravnavati probleme zaposlovanja. j Občni zbori morajo organizacijsko utr 1 diti osnovne sindikalne organizacije I in zato mora vsaka sindikalna organi— 1 zacija podrobno določiti namen in me-I todo svojega del* vanja. Poslovnik sin (likalne organizacije v delovni orga-I nizaciji naj med drugim vsebuje dolo-j čila o statusu sindikata v delovni I organizaciji. i Izvršni odboi-i morajo vztrajati tudi 1 pri zaščiti posameznikov, toda ne sa-I mo z intervencijo predsednika 10, ki ' ima često tudi negativne posledice. I Tudi ta zalčita posameznikov naj bo ! kolektivna in seveda z naslonitvijo I na pravno službo v delovni organiza-{ ciji, pri 0b3S ali RS ZSS. j Pred občnim zborom naj 10 izdela pi-l smeno poročilo svojega delovanja v j preteklem obdobju in ga posreduje i vsem članom. Poročilo naj vsebuje o-I pis aktivnosti sindikalne organizaci-j je, angažiranja članov pri bistvenih j odločitvah in glavnih akcijah. V njem l naj 30 fcvrstijo tudi pobuda organom I upravljanja, ObSS in višjim organom I sindikatov. V poročilu iv„j bo poveda-! no tudi kakšni so bili kontakti s čla I nstvom in ob katerih problemih. Kri-1 tično naj bodo v poročilu navedeni ; vzroki za morebitno neupoštevanje siii I dikata pri angažiranju članov za us-! peh določene akcije v kolektivu. I Poročilo 10 in referat njegovega predsednika naj ne bosta preobširna. Po-I vejmo, kaj smo delali in kam bomo us-I morili naše sile v bodoče, pa nam bo- I do člani postregli z vrsto sugestij ( I za rešitev problemov, ki jih čutijo, i a smo jih v vodstvu sindikata rnor£a j j prezrli. Na občnih zborih moramo prikazati članom sjjremembe v organiziranosti sindikatov (nov statut ZSJ), s tem da se posamezne sindikalne organizacije orgarizirajo, kot jim - po dosedanjih izkušnjah - najbolj ustreza. Za uspešno delo občnih zborov bo RS ZSS pripravil za sindikalne organiza cije osnutek poslovnika o izvedbi ob_ čnih zborov. 0 delu občnega zbora, sprejetih skl_e pih in o programu za bodoče delovanje sindikalne organizacije morajo bi ti informirani vsi njeni člani in vi sji sindikalni organi, saj bodo na ta način zainteresirale širši !:rog ljudi za skupno delovanje, višji organi pa jim bodo tako lahko konkretno pomagali pri reševanju vprašanj širšega pomena.’ Občni zbori naj določijo, koko v delovnih organizacijah uveljaviti dober način obveščanja. Mnogi konflikti in zaostritve odnosov, pa celo prekinitve dela so bili v preteklosti največkrat posledica prav naza dostne obveščenosti članov o stanju v njihovih delovnih organizacijah. Obravnava naj se vprašanja zaščite in varstva pri delu, preučijo možnosti za otroško varstvo in prehrano (za nov de lovili Čas). / >7~N /BO. (V&ri^ip13 ^‘■/3 ,N\ ( H&a p k-,7-j yrc f v tirr '"M d II septembra Franc Valjavec STANJE DELOVNE SILE 30. sept. 1968 V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo zaposlenih 597 delavcev, od tega: 324 moških 273 žensk V inštitutu pa je bilo zaposlenih 20 delavcev, od tega: 17 moških 3 ženske GIBANJE DELOVNE SILE O V septembru so se zaposlili: ZUPAN Matevž - gasilski tehnik, na delovnem mestu glavnega gasilca; POTOČNIK Cvetan - ključavničar KV, na delovnem mestu izdelovalca posebnih izdelkov v kovinskem obratu; I KOROŠEC Miha - delavec NK, na delov- i 7 nem mestu skladiščne- | ga delavca v skladiš- | ču gotovih izdelkov; I | COTELJ Anton - mizar, na delovnem me stu mizarska dela v oddelku te1ovadne g a orodja - iz JLA kaJ m MIHALJČIČ Milan - ključavničar, na delovnem mestu kovinska dela v pomo žnem obratu, iz JLA; OPALK Pavla - delavka, na delovnem mestu skladiščne delavke v trgovini v Lescah; Iz podjetja pa so odšli sledeči de- itmrr:------------------------------------ i DEBELJAK Majda - delavka na montaž- j nih delih v obratu j smuči, samovoljna zapustitev dela; | I v | RABIČ Janez - skladiščni delavec v | SGI, po poteku pogod- I be za določen čas; | I I VREČKO ing. Maks - pripravnik v teh- | ničnem biroju, v j JLA i i I CIGALE Fortunat - mizar v oddelku te lovadnega oroda, v JLA KONČNIK Miran - delavec na pomožnih delih v pomožnem obratu, v JLA j Iz inštituta pa je odšel POHAR Milan - lesnoindustrijski tehnik, po sporazumu zaradi nadaljnega študija. POROKE i O Poročila sta se: ZA KRATEK CAS J. K. v LEGAT Elizabeta - finančni knjigovodja MIHELIČ Ivan - mizar v telovadnem orodju Čestitamo 'in želimo veliko sreče na novi življenski poti! gibljivi cMOD IZPLAČANO ZA MESEC SEPTEMBER 1%8 REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE j 1. Nesrečni procent Po delovnem nalogu je treba izdelati 3.774 ploščic za kovinsko smuči* Če vsaka ploščica tehta 5,3 g, jih je torej 20 kg. Ker je odpadka 46 $, je ploščic 54 Torej potrebujemo: 20 : 0,54 = 37 kg pločevine. 2. Pomaranče SLUCARIJA 125 SLO - TELOVADNO ORODJE 129 % KOVINSKI ODDELEK 120 % SEDLARSKI ODDELEK 131 ODDELEK PLASTIKE 109 'f/o SKUPNO LESNI 125 1» SKUPNO PODJETJE 124 o00 Janko je imel 5 pomaranč, Mihec pa 7. Če Janko da Mihcu 1 pomarančo, mu ostanejo 4. Mihec pa jih ima tedaj 8, torej dvakrat toliko kot Jf>* nko. Če pa Mihec da eno pomarančo Janku, jih imata vsak po 6 - torej enako. 3. Rešitev rebusa Kozamernik! | i I l 13 lil V petek, dne 20. 9. 1968 ob 16 uri je na nogometnem stadionu v Begunjah napočil te£ko pričakovani dogodek -nogometna tekma SUHI : DEBELI. Moštvo Debelih, katerih teža je pred krščenjem 50 1 soda piva znašala 1.025 kg, je vodil na prizorišče kapetan Katrašnik Severin s svojimi X-'--- kg, medtem ko jo moštvo Suhih pripeljal na igrišče kapetan Mulej Rudolf, katerega brutto težo pred ie_ lemo zaradi suhosti nismo mogli ugot£ viti. Glavni arbiter nogometnega srečanja je bil priznani mednarodni sodnik tov. Mikic Alojz s specialnimi spod-njačami, pošitimi z raznimi flikami in rdečim srcem na zadnjem delu telesa ter majico z velikimi olimpijskimi krogi. Po njegovi zaupni izjavi bo v tem dresu vodil tudi finalno no goruetno tekmo na olimpiadi v Mehiki. Na hrbtni strani majice je bil velik Bojan Zajc liffl napis 11 g "> zaradi tega, če bi se po tekmi slučajno zgubil ali zagril. Stara budilka in dve piščalki, sta bila njegova najvažnejša rekvizita. Ko sta obe moštvi pod zvoki koračni ce svečano pritekli na igrišče, je zadaj za mojstri previdno prihajala tudi zdravstvena služba s svetovno znanim kirurgom, primarijem, dr. Ja nezom Pirihom in njegovim asistentom dr. Janezom Princem. Primarij dr. Pirih je bil od zadnje uspešne presaditve srca in drugih manj pomembnih organov (kar je prenašala tudi televizija), tako izmučen in slab, da so ga morali na igrišče prinesti na nosilih in bi bilo malo verjetno, če bi primarij vzdržal, če ne bi imela ambulanta poleg 50 1 soda piva ?c ’ drugih sodobnih poži- vi lnih preparatov. Po obveznem fotografiranju, izmenja, vi šopkov ter drugih formalnosti, je spiker tov. Jagodic Stane (drugače sindikalni funkcionar) seznanil občinstvo z velikim dogodkom ter orisal kvaliteto posameznih igralcev. Točno ob 16,15 uri je sodnik tov. Mikic Alojz pritekel na sredino igrišča, zapiskal z obema piščalkama naenkrat. To je bil uradni začetek tekme• Debeli so navalili na gol Suhih z izredno naglico, ker so vedeli, da je sod s pivom načet in bi bila žoga v mreži Suhih edini način, da lahko pridejo do pijače. Ta srečni dogodek je napočil kmalu in ko je golmon Suhih pobiral žogo iz mreže, so Debeli že preizkušali učhkovito-st tekočin, ki so tekle iz soda in steklenic* Veselje debelih jo bilo kratko, ker so Suhi kmalu izenačili, pri tem pa se je strelec Suhih pred golom tako zapletel, da ga je zdrav stvena služba komaj dala narazen. Po tern golu je moral na specialni zdravniški pregled srca prišitega na spodnjicah, sodnik Mikic Alojz, Dr, Pirih je ugotovil, da ima srce slaboten puls in da je nekoliko raz širjeno. Pred zaključkom polčasa so gol zabi_ li Debeti, tako da se je drugi polčas sprevrgel v neizprosen boj. Kas ne je je bil izveden tudi briljantni napad branilca Debelih tov. Robija, ki je v veliki želji po zmagi svoje_ ga moštva pozabil, da so ob polčasu zamenjali strani igrišča, in je le izjemna obramba branilcev ter golma na preprečila, da znameniti nogometaš v nezadržanem prodoru ni poslal žoge v mreže svojega moštva. Po tej lahko usodni napaki za Debele, so se napadi valili iz ene strani na drugo stran igrišča, tako da. sodnik večkrat sploh ni vedel, kje je žoga. Sledilo je veliko razočaranje za De_ bele. Suhi so izenačili z 2 : 2 ter so vsi, razen golmana prišli zmagoslavno k sodu ih po strokovna navodila, To odsotnost nasprotnika je izkoristil steber napada Debelih tov. Sajbic, ki je v elegantnem slogu preigral celotno nasprotnikovo igri šče, nadalje efektno preigral vrata rja Suhih ter zabil neubranljiv gol Toda na veliko razočaranje strelca, je sodnik Mikič gol razveljavil, Kn snejši komentarji po tekmi so bili, da tako briljantnega prodora, kot ga je izvedel Sajbic, še niso videli. Tekma se je bližala koncu. Igralci so postajali vedno bolj utrujeni in izčrpani. Zaradi tega je prišlo pred koncem tekme do soudara dveh Debelih in enega Suhega igralca. Po sledice so bile, da Suhi ni več vstal, zato je dr. Pirih takoj prev zel potrebne zdravniške ukrepe, Le hitri zdravniški intervenciji ter točni diagnozi priznanega zdravnika se ima ta igralec zahvaliti, da je sploh lahko sam odSal. Pet minut pred koncem tekme so Deb^ li izvedli strahovit napad ter žabji li zmagoviti gol. Ta gol je bil povod velikega veselja.Debelih, tako da je sodnik Mikič zaključil tekmo pri že skoraj izpraznjenem sodu. Suhi so težko preboleli poraz, zato so hoteli izsiliti podaljšek, toda •šele ko je njihov kapetan tov. Mulej zaradi vedno večjega mraza (začelo ' ’ ' ' ' I" ' ‘ ' ' ' ' '" \ yy * d*! Ni VvX l H. Nj “l 1b ga je zebsti) odšel v garderobo, so se sprijaznili z grenkobo v upanju, da bo drugo leto drugače. Po tekmi smo zaprosili za izjavo mo dnarodnega sodnika tov. Mikica, vodjo 'zdravstvene službe primarija dr. Janeza Piriha ter kapetene obeh moštev, kateri so povedali o tekmi sledeče,: Mednarodni sodnik, Mikič Alojz; Telimo sem sodil objektivno in pravično, ker mi ugled, ki ga uživam v mednarodnem nogometu kot sodnik, ne dopušča, da bi sodil pristransko. Suhi so po mojem strokovnem mnenju igrali bolje, toda napad Debelih, ki sta ga vodila znana golgetera tov« Sajbic in tov. Katrašnik, je bil u-radno porazen za danes nezanesljivega in nekoliko "omotičnega" golmana Suhih tov. Misija, ki je po mojem mnenju kriv dveh golov. Ker sem začel sumiti, da je bil Miši zahrbtno zastrupljen, s strani nasprotnika, sem' takoj odredil zdravniški pregled primariju dr. Pirihu, vendar v golma nu razen alkohola, ni ugotovil ničesar posebnega« Kritiziram pa, zakaj tekme ni prenašala Evrovizija, ker takega nogometa po mojem mišljenju še ni nihče videle I Primarij dr, Janez Pirih; Zelo sem srečen, da tekma ni terjala žrtev, kot je to bilo lansko leto, To je bila predvsem moja zasluga, saj sem pred tekmo opozoril vso igralce na strahotne posledice, če bi brcali še kaj drugega kot žogo. Težji posegi (splošna onemoglost in izčrpanost dveh Suhih in enega Debe lega igralca) ter pregled srca tov. Mikiču, prišitega na spodnjicah, je bilo vse, drugjiče je naša služba v glavnem počivala. Primarij dr. Pirih bi še več povedal o delu svoje službe, toda njegov čas je strašne dragocen, saj ga po njegovi prvi, tukoj po tekmi, čakata še dve težki operaciji in sicer presaditev ženskega srca ter dajanja-želodca v gips. Kapetan .Debelih tov. Katrašnik Severin: Kljub temu, da som utrujen in izred no žejen, sera srečen, da smo zrrag!>* li. Lanskoletni poraz sem šele sedaj prebolel. Zmagali so boljši, čeprav so Suhi pokazali dosti nogometnega znanja, toda važno je, kdo zna in je sposoben dati gole. Kapetan Suhih, tov. Mulej Rudolf; Njega je bilo težko dobiti, ker ga jo zaiadi poraza preveč zeblo in je kmalu izginil. Malo pred koncem tekme pa je izjavil, da je srečen, da je igral na tako pomembni tekmi. Obljubil je, da bodo suhi prihodnje leto sigurno zmagali. Sodnik ni bil slab. le nekoliko preveč je izpraševal, Zdravstvena služba pa je delala brezhibno * 16 NAŠO SMUČINO dobivajo POLEG ČLANOV KOLEKTIVA ŠE s 1. Občinska skupščina Radovljica \ 2» Občinski sindikalni svet Radovljica 3. Občinski komite ZMS Radovljica 4* Občinski komite ZK Radovljica I 5. Gozdno gospodarstvo Radovljica - Bled 6. LIP Bled 7. VERIGA Lesce 8. ALMIRA Radovljica 9. SUKNO Zapuže 10. Uredništvo PLANIKA Kranj 11. Stroj Rudolf, Zagreb, Kvaternikov trg 1/3 12. Dušan Rebolj, novinar Kranj, Mlakarjeva 2 f 13. Zavod za zaposlovanje delavcev Kranj I 14» Pretnar Karel, Bled, Kolodvorska 23 15. Uredništvo SAVA, tovarna gumijevih izdelkov Kranj 16. Žičnica VITRANC - v roke tov. Vid Černe Kranjska Gora 17» Uredništvo CINKARNARf Cinkarna Celje | 18Uredništvo ŽELEZAR, Železarna Jesenice 15, V.P. Moste Žirovnica 20. Uredništvo MONTER, Cevovodno montažno podjetje Maribor, Košaki 50 21. NAŠE DELO, Podjetje Intertrans - Globus Ljubljana 22. NAŠ LIST, Peko Tržič 23. Uredništvo in upravlja LJUBLJANA TRANSPORT, Ljubljana 24» Radenski vestnik Zdravilišče Radenska Slatina, Radenci 25« Triplat Vinko, Lesce 26 26. Borštnar Ferdo, Leee, p. Brezje 27» Goričnik Franc, Zgoša I 28. LESONIT, tovarna lesonitnih plošč Ilirska Bistrica 29« Finžgar Rudolf, Kropa § 30. Killer Josip, Ljubljana, Ježica 106 31. Hrovat Janez, Zgoša 36 1 32. Janc Valentin, Slatna 4 33. Jesenko Anton, Črnivec 22 • | 34. Mohorč Franc, Begunje 35. Čepin Alojzija, Begunje 125 36. Avsenik Ivan, Zgoša 20 37. Finžgar Anica, Kropa 38. Justin Ciril, Palovče 15, Brezje 39. Kalan Lovro, Poljče • j 40. Škriba Francka, Zgoša 41. Čeferin Blaž, ZgoŠa 17 42. Pajfek Andrej, Poljče 43. Andrejka Francka, Radovljica^ Simona Gregorčiča 44. Avsenik Alojz, Lesen 45. Vovk Matevž, Lcsoe 46. Peček Štefan, Radovljica, Gorenjska 24 47. Uredništvo in uprava PTT zbornik Ljubljana 10-IV 48. Papler Anton, Begunje 49. Gračner LIari j a, Hraše 13 50. Hinko Deri ing, Dom oskrbovancev Ti’ r_ič 51. Erman Alojz, Zgoša 52. Rozman Vinico, TSS za E/HIP Ljubljena, Aškerčeva 7 53. Doberlet Lilodrag, Ljubljana, Ilirska 17 54. Kavčič Marija, Begunje 60 55. Aktiv ZlvIS PLAMEN Kropa 56. Potočnik Marija, Mošnje 26 57. Udovio Ivan, Celje, ul. 29. novembra 10 58. Jan?;'-, ing, Janko, Ljubljana, Miklošičeva 7/a 59. Klobčič Anton, Radovljica, Cankarjeva 11 60. Avsenik Jože, Begunje 7 61. Kvačič Ivan, Nova vas ,-v 62. Legat Franc, Begunje 63. Vrhovnik Franc, Begunje 64. Škofič Ivan, Brezje 77 65. Zor Janez, Smokuč 47, Žirovnica 66. Kegl Pavel, računovodja JAVOR,Pivka 67. Ažman Antonija, Jesenice, Cesta Železarjev 32 68. Volkar Leopold, Begunje 69. Boris Dičič, Zagreb, Golubovečka 19 70. Inštitut za lesno industrijo Ljubljana, Koblarjeva 3 71. Dopisništvo BELA Podružnica'Kranj, tov. Stružnik, Kranj 72. Mulej Rudolf, Lancovo 73. Jevtič Miodrag, Beograd, Nikole Stefanoviča 21 74. Novak Stjcpan, VP 5102/310 V 11, Karlovac 75. Prešernova družba, Ljubljana, Pražakova ul, 1 76. Vojsk Adolf AVT0M0NTA;'A, Ljubljana 77. Razinger Alojz, Podkoren 63, Kranjska gora 78. Jože Podobnik, novinar RTV Lju- ljana, Jesenice 79. Dobida ing. Franc, VP 2367/2, Zrenjarin 80. Peter Čolnar, Kranj, Lirokova 1 81. Delavska univerza TOMO BREJC. Kranj, Staneta Žagarja 1 82. Papler Franc, VP 5380/1-5, Skopje, Makedonija 83. Koren Marija, Nova vas, Lesce 84. Gašperin Marija, Begunje 85. Vrečko ing. Maks, VP 3215/13, Biloča (Med naštetimi prejemniki je 38 naših upokojencev) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Pt 16 17 18 19 lit 20 t*. « * ■mm iPp 21 22 mm Sili 23 24 25 m 26 27 l|t 28 29 30 31 32 33 34 mm 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 VODORAVNO s i. Tkanina iz divjih sviloprejskih metuljev, 2. glavno mesto severnoafriške države,13. prepirljivec, tož-bar, 14. po [omerju čarovnica, ki je na otoku Ajaji spreminjala ljudi y živali (svinje), 15. glazbena oznaka za dosti, zelo, 16, začetnici, predse cinika ljubljanskega mestnega sveta, io. glavno mesto Svič^jlsed^i konzul v Trstu), 19. naslovna vfcga Shakespearove tragedije, 20. gostija, 21, obljuba, 22. glavna reka zahodnega dela Indijo, 23, let skozi zrak, 25. nota iz solmizaoije, 26, znižana gla zbona nota, 27. ameriško moško ime, 28. italjanski predlog, 30. gozdni sadež, ki ga sedaj nabiramo, 32. ocet, 33. tovarna barv v Celju, 35, oče, 36. veliko jezero v Sibiriji, 38. kratica za "Narodna republika", 39, izobraženost, 40. francoska film Janez Legat ska igralka, 42. grška črka, 44. znan otok v Neapeljskem zalivu, 45. polotok, na katerem je večji del Dan ske, NAVPIČNOi 1. dvojna vrsta ljutfci, ob svečanostih, 2. fiancosko moško ime (Lupin), 3. pouk, 4. materija, snov, 5. telesne okončine, 6, predlog, 7. majhen grm, 8, okrajšan posredni veznik, 9. -as v severnem delu mrzliškegxgorovja, znana po porcelanu, 10. mladič domače živali, 11. ribja jajčeca, 12. sodobni slovenski stomatolog in profesor na univerzi (Jože), 17. oblika ženske frizure, 20. dragocen obroček na prstu roke, 23. rdeče turško pokrivalo, 24. največja ptica na svetu, ki pa ne leti, 26. ameriški astronavt (Gordon), 28. škofov pomočnik, 19 I 29. otok v Atlantskem oceanu z glav-I nim mestom Reykjovik, 30. rovnica, I 31. svečana veža, preddvorje* 32.del I letala, 33. manj pogosto moško ime, I 34. ime ameriškega režiserja Kazana, I 36. enovelentni radinal pentana, 39. I konica, puščica, 41» tuj dvoglasnik. I 43. naša in tuja črka. j O i REŠITEV KRIŽANI® IZ PREJŠNJE ŠTEVIL- I Tn?, | J I VODORAVNO: I 1. PUŠICA, 6. STANID, 12. ISTRAN, 14. j LEOPARD, 15. STRN, 16. ONI, 18. KE-| LIIIC, 19. MAK, 20. VRISK, 22. LASO, | 23. OV, *,£. ZEMLJAijf 26. TP, 27. AORTA I 29. ALENKA, 32. ČAR, 33. NK, 34. PIR, 35. MIKICE, 37. REVIR, 39. HL, 40. ! JELvBALO, 42. AP, 44. RIPS, 47. HORDA, I 48. IDA, 49. ANITA, 51. SKL, 52. KROS 53. SATELIT, 55'. OBOIST, 57. TRAKAR, I 58. KRSTA. 1 Prejeli smo 29 rešitev, od tega: 22 pravilnih 7 nepravilnih NAGRADE: I. MRAK Jožica 30 Ndin II. RABIČ Ivanka 20 Ndin III. RESMAN Kati 10 Ndin { 20 Skotr.i celo leto tečejo po Sloveniji krvodajalska akcije. Če hočemo vsem bolnicam in zdravstvenim ustanovam zagotoviti zadostno količino krvi, moramo pri teh akcijah zajeti 5 % ce_ lothega prebivalstva ali po 5 dni v tednu po 200 krvodajalcev« Na podlagi teh izračunov in planov mora naša občina vsako leto dobiti 1.200 krvodajalcev, Izkušnje zadnjih let pa so po kazalo, da tako veliko število krvodajalcev same organizacije RK niso v stanju dobiti. Krvodajalstvo pa ni in ne more biti zadeva organizacij RK, pač pa je to dolžnost vseh družbenih organizacij in celotno naše družbe. Zato je nujno, da organizacijam RK pomagajo tudi druga organizacije. Posebno sindikalne podružnice, bi morale pri tej akciji sodelovati, saj se kri odvzema ravno od tistega dela prebivalcev,, ki nekje aktivno dela, ■ to je od prebivalcev, starih od 18 do 60 let. Prebivalci feb starosti so večinoma nekje zaposleni in vkljnčeni v sindikalnih podružnicah. Z 1.200 krvodajalci bomo šele izvrši- li obveznosti do rednih potreb zdravstvene službef Zaradi zapletenih mednarodnih situacij pa bi morala vsaka občina positrbeti tudi za zalogo krvne plazme * To zalogo pa bomo lahko ustvarili samo tedaj, če bomo plen krvodajalstva presegli. Zato je v letošnjem letu še bolj važno, da dobimo čim več prostovoljnih krvodajalcev-. Odvzem krvi se bo vršil 28,, 29», 30, in 31, oktobra v Zdravstvenem domu na Bledu. Pri javljene! bodo prepeljar- I ni tja z avtobusi c Dan oddaje krvi se i bo obračunal kot plačan de 1prosti dan, po sklepu DS podjetja. KINO RADOVLJICA Marija Cemažar ČLOVEK Z MEČEM - ameriški pustolovk ski film 15. 10. 1968 ob 20 uri DRUGI VZDIH - francoski kriminalni film 16. 10. 1968 ob 17 in 20 uri REVOLVERAŠ KLEJ - italjanski barvni vestern film 17. 10. 1968 ob 20 uri . 19. 10. 1968 ob 18 uri 20. 10. 1968 ob 16 in 20 uri SAN EERNANDO - ameriški barvni vestem CS film 18. 10. 1968 ob 20 uri 19. 10. 1968 ob 20 uri 20. 10. 1968 ob 18 uri LUCIJA - slovenski film 20. 10. 1968 ob 14 uri GUSARJI MALEZIJE - italjansko francoski pustolovski CS film 23. 10, 1968 ob 18 in 20 uri 27. 10, 1968 ob 14 uri GRENKI KRIŽ - italjanski film, drama 22, 10. 1968 ob 20 uri PRERIJA ČASTI - ameriški barvni vestern film 24. 10. 1968 ob 20 uri 26. 10. 1968 ob 18 uri 27. 10. 1968 ob 16 in 20 uri PLAČA ZA VRAGA - ameriški CS film 25. 10. 1968 ob 20 uri 26. 10. 1968 ob 20 uri 27. 10. 1968 ob 18 uri KRVOLOČNE IGRE - francoski barvni kriminalni film 29. 10. 1968 ob 20 uri 30. 10. 1968 ob 18 uri 31* 10. 1968 ob 20 uri GOSPOD Z LJUBEZNIJO - ameriški barvni film 30. 10. 1968 ob 20 uri 1. 11. 1968 ob 18 uri 2. 11i 1968 ob 20 uri 3. 11. 1968 ob 14 in 18 uri VIC0NTE UREJA RAČUNE - francosko i-taljanski kriminalni CS film 1. 11, 1968 ob 20 uri 2. 11* 1968 ob 18 uri 3. 11i 1968 ob 16 in 20 uti VELIKA KAČA - nemški pustolovski fi lm 5i 11i 1968 ob 20 uri 6. 11i 1968 ob 18 in 20 uri MAČEK DETEKTIV hunski film 7. 11i 1968 9* 11. 1968 10* 11* 1968 - ameriški barvni vo- ob 20 uri ob 18 uri ob 18 uri PR0G0N BREZ MILOSTI - ameriški barvni CS film 8. 11* 1968 ob 20 uri 9. 11. 1968 ob 20 uri 10. 11. 1968 ob 15,30 uri