J. E. Bogomil
sDeset vprašanj
]'. ¦                       5. Kaj najrajši berete?
Zima je. Večeri so dolgi, dnevi so mrzli, po sobah je pa lepo toplo. In take večere -vas gledamo v duhu, kako ppsedate okrog mize, pred vami pa leže knjige, in vi gledate vanje, listate po njih, hitro, hitreje, najhitreje.
In kaj berete?
»Jaz se najrajši učim,« zatrjuje Milka. Zadeli bomo pravo, če zatrdimo, da res gleda Milka najrajši v šolske knjige.
»Učim, učim,« nerga Francelj. »Jaz pa rajši pre-biram povesti. Kako so lepe! Kar neliati ne morem.«
»Oh, ta fantk zatrjuje njegova mama, »največkrat zaspi pri knjigi. Kar odnesti ga moram v posteljo. Zjutraj pa spet: prva pot li knjigi.«
»Kaj povesti,« se usti Janko. »V povestih. je vse zlagano. Ni vredno, da bi jih bral. Ali — zgodovina — zgodovinski junaki — zgodovinski dogodki — vojske! To je kaj vredno!«
Pa ga brž poseka Francka: »Ti pa tvoji zgodo-vinski junaki! Tepli so se, kregali so se in morili so se. Ali je to lepo? Jaz pa vzamem v roke knjigo lepih. pesmi, pa jili počasi berem. Nekatere znam na pamet io še zapeti. Pa imam svoje veselje zraven. In še drugi me radi poslušajo.«
68
»Oh, kaj imaš od tega?« se povzdiguje Milko. »Jaz pa najrajši berem knjige o svetu. Berem, kakšna so mesta na Angleškem, kaj pridelujejo na Francoskem, vem, kakšne so ladje, ki vozijo v Ameriko. Ko bom velik, bom šel pa vse to sam pogledat. Pa bom prišel nazaj domov bogat in Iepo oblečen.«
»Bogat pa že, bogat,« mu oponaša Marica. »Saj boš vse zapravil, če boš hodil po svetu. Jaz pa rada berem računske knjige, pa vidim, kako se denar množi, če ga naložim v hranilnico; pa vem, kako se prodaja žito, poljski in vrtni pridelki, živina in perutnina. Veš, to je nekaj! Denar — sveta vladar.«
»Ti si pa preveč na denar,« modruje Peter. »Jaz pa najrajši berem knjige, ki uče o umnem gospodarstvu, o kmetijstvu, o živinoreji, o travnikih, o vinogradih. Ko bom velik, bom pa tako ravnal, kakor me uče po knjigah, pa bom kmalu bolj bogat kakor vsi vi.«
»Meiti se pa ne ljubi dosti brati,« se vtakne vmes Pavle. »Najrajši še pogledam v časopise, pa vidim, koliko se zgodi nesreč, in sem vesel, da sem doma.«
No, zdaj pa poglejte vse te odgovore in pogo-vore! Vsak ima svoje misli, vsak svoje veselje. Prav pa bo, če boste radi prebirali knjige z različno vse-bino. Ne samo pesmi, ne samo povesti, ne samo zgodo-vine, ampak tudi še kaj drugega koristnega.
Pa tudi na katekizem, na Zgodbe sv. pisma nikar ne pozabite! Radi prebirajte knjige o cerkvenih praz-nikih in o svetnikih. Tudi to je lepo in primerno branje. In še mnogo drugega.
Povemo vam pa, da je med knjigami tudi mnogo slabih, kakor je med gobami mnogo strupenih. Stru-penih gob ne pokušaš. Rajši verjameš tistim, ki ti povedo, katera goba je strupena, katera pa ni. In prav je tako. S strupenimi gobami bi si prizadel te-lesno smrt. S slabimi knjigami pa gotovo dušno smrt.
Če te vzgojitelji in predstojniki svare pred slabimi knjigami, verjemi jim! Iz ljubezni do tebe te svare.
Kdor mnogo bere, in zlasti če bere pri slabi raz-svetljavi, mu oko jame pešati. Škoda pa, če bi te po slabih knjigah začela boleti še glava in bi oslabelo tvoje srce ...