Narodna i Studijska Knjižnica via Geppa, 9 «TESTE GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACI —.~ ‘ i Ì- TRST • SOBOTA 26. JULIJA 1958 Posamezna štev. 25 Lil j3ME2i$3Sdk dn* so baje vse kvesture pre- I *’j° dnevno ljudske manife->1,, h' in zborovanja o razvoju U^kcv na Srednjem vzhodu. \ Iv go o notranjega ministrstva zaupna navodila naj pre-vsa zborovanja na jav-rjj b^ostorih, kjer bi sc govo-v,'d °v ^dnjem vzhodu in se-^ Se posebno o imperialisti-kresiji. N',r tem navodilom, ki \ 1 ®'Tjajo grobo kršitev u-% , j*11 teptajo osnovne pravita^. 'eenega državljana, so or-\ iavne varnosti še posebno ®..nastopili v nedeljo na Vj 1,1 zborovanju, ki ga je i-' Bologni tov. Enrico Bo- $► V Bologni aretirali tov. Bonazzija nazzi, član tajništva KPI. Cim je govornik omenil dogodke na Srednjem vzhodu, je takoj nastopila policija, ki je aretirala govornika in še nekaj drugih tovarišev ter s silo razgnala množico poslušalcev. Vest o aretaciji tov. Bonazzija je ogorčila vse demokrate, ki so takoj izrazili svoj protest s številnimi resolucijami in kratkimi stavkami. Bo podobnih primerov surovega nastopa policije je prišlo tudi v drugih mestih. Zato je delegacija komunističnih in socialističnih parlamentarcev intervenirala pri ministru Tambroniju z zahtevo naj se takoj ukinejo nečuvene omejitve. Pismo tov. Hruščeva Eisenhowerju Mac Millanti, Nehruju in De Gaullu jsj ovjetska zveza je dala te dni nov neizpodbiten dokaz dobre volje in pripravljenosti, da pride čimprei do mirne ureditve problema Srednjega vzhoda in da se tako odstrani preteča nevarnost svetovne katastrofe. Tov. Nikita Hroščev je v sredo obvestil vlade ZDA, Velike Britanije, Francije in Indije, da je pripravljen udeležiti se se. Stanka načelnikov vlad, ki bi se vršil v okviru Varnostnega sveta, kot so predlagale zahodne velesile. Tov. Hruščev je predlagal naj se na sestanek povabi tudi Indija in zainteresirane arabske države ; nadalje predlaga naj ho sestanek v ponedeljek 28. julija. Sovjetski odgovor je prišel že par ur potem, ko so bili v Moskvi izročeni odgovori ZDA in Vel. Britanije na prvi predlog, ki ga je dal tov. Hruščev prejšnjo soboto. Takrat je kot znano predlagal naj bi se v torek 22. julija sestali načelniki vlad ZSSR, Anglije, Francije in Indije za skupno proučitev in razpravljanje o položaju na Srednjem vzhodu. Toda končni odgovor na sovjetski predlog je prišel, kljub nujnosti problema, šele v sredo. Medtem so se vodila v zahodnem taboru mrzlična posvetovanja, ki so že v začetku pokazala razlike v mnenjih. Dejstvo je, da ZDA in Vel. Britanija nista mogli kar tako odbiti prvega sovjetskega predloga za sklicanje konference o Srednjem vzhodu. Računati sta morali pač s stvarnostjo, ki jo predstavlja svetovni pritisk narodov za mirno ureditev zadeve in protislovja, ki so prišla do izraza v okviru organizacije NATO. kjer so še posebno nekatere članice zavzele previdnejše stališče. Dejstvo je, da sta ostali ZDA in Vel. Britanija v svoji zadnji pustolovščini precej osamljeni. Vsebina pisma tov. Hruščeva V pismu, ki ga je poslal tovariš Hruščev v sredo predsedniku ZDA Eisenhowerju, s katerim sprejema predlog za sestanek načelnikov vlad v okviru Varnostnega sveta, poudarja, da se noče v tem trenutku spu- ščati v polemike glede vzrokov, ki so provzročili napetost in o-grožajo mir na Srednjem vzhodu. Svoje stališče je SZ že povedala v poslanici od 19. julija, Istočasno pa tov. Hruščev v pismu odločno zavrača trditve, češ da podpira SZ ekspanzioni-stične in napadalne sile. Prav posebno po oboroženi intervenciji ZDA v Libanonu in Vel. Britanije v Jordaniji, ne more Konferenca naj se vrši že v ponedeljek SZ je takoj odgovorila na zahodni predlog Zadnja seja VS biti več nobenega dvoma, kdo v resnici izvaja tako politiko. Sovjetska vlada smatra — nadaljuje pismo — da je danes nevarnost za mir tako resna in je zato treba, brez izgube časa s polemikami, ki bi lahko sa- Proslave 25. julija in borba za mir Poleg zborovanj, ki so bila včeraj, v petek v ul. Madonnina 19, v Miljah in Skednju, v proslavitev obletnice padca fašizma, organizira naša federacija še naslednje proslave 25. julija: DANES, V SOBOTO 26. JULIJA: v Ljudskem domu pri Sv. BARBARI, kjer bo ob 20. uri govoril tov. Giuseppe Burlo ; v Ljudskem domu v ČAMPORAH s pričetkom ob 20. Govoril bo tov. Giordano Pacco; v NABREŽINI, na dvorišču sekcijskega sedeža. Ob 20. uri bosta govorila posl. Vittorio Vi-dali in Albin Škrk; v Sv. KRIŽU (Ljudski dom) ob 20, uri. Govorila bosta tov. Paolo Sema in Franc Gombač; v BOLJ UNCU, na dvorišču pred kinodvorano, ob 20.30. Govorila bosta tov. Dušan Lovrih a in Giovanni Postogna. v SALEŽU ob 20.30 (na dvorišču tov. Pirca). Proslavo priredi org. pol. preg. ANPPIA V TOREK 29. JULIJA: v POBLONJERU (v dvorani PD «Zvezda») ob 20. Govoril bo tov. Paolo Sema ; v GRIŽI ob 20. (Ljudski dom), kjer bo govoril tov. Claudio Tonel: na OPČINAH (Prosvetni dom), kjer bosta govorila tov. Giuseppe Burlo in Franc Gombač. na PROSEKU ob 20.30 (v kinodvorani) mo oddaljile sporazum, napraviti vse potrebne in nujne ukrepe, da se prepreči izbruh svetovnega spopada. Prav zaradi tega je SZ predlagala takojšnje sklicanje konference načelnikov vlad ZSSR, ZDA, Vel. Britanije, Francije in Indije, z udeležbo generalnega tajnika OZN g. Hammarskjoelda. O primernosti takega sestanka so se izjavili načelniki Vel. Britanije, Francije in Indije, za kar jim je Sovjetska zveza hvaležna. Smatramo pa za sprejemljive tudi nasvete glede na sklicanje konference načelnikov vlad v okviru OZN, ki jih je izrazil ministrski predsednik g. Mac Millan. V zaključku pravi pismo, da bi ne bila prav nič koristna udeležba na tej konferenci enega izmed takoimenovanih stalnih članov, ki v resnici ne predstavlja nikogar. (Gre oči-vidno za predstavnika Čangkaj-škega, prip. uredn.), medtem ko bi bila koristna udeležba Indije, ki je važna azijska država in splošno znana po svsaj navidezno drugačne. Zato je borba proti fašizmu danes vedno aktualno vprašanje, ki je prav v teh trenutkih, ko je stvar mir de jansko na kocki. še posebne važnosti. Borba proti fažizmu je v resnici istočasno borba za mir, svobodo in demokracijo. Bridke izkušnje iz časov starega režima nas namreč učijo, da je bil prav fašizem tisti, ki je pahnil Italijo v zadnjo vojno pustolovščino. In danes smo priča kako stori in novi fašisti navdušeno ploskajo de-mokristjanski Fanfani jeti vladi. v trenutku ko solidarizira z anglo-ameriškim napadom na Srednji vzhod in prepušča nacionalno ozemlje napadalcem kot oporišče novih vojnih pustolovščin. V sedanjih težkih trenutkih, ko se nad svetom zgrinjajo temni oblaki in je ves vojni stroj imperialistov v stalni pripravljenosti, je treba še enkrat strnili naše vrste, kot smo jih strnili za časa narodnoosvobodilne borbe, da bomo s skupnimi silami in močmi preprečili naj-huiše gorje, hi grozi človeštvu. V Iraku zrušili monarhijo in proglasili republik« Imperialistični napad na Libanon in Jordaniji ir iimi'uii'ii im v t — ————_____— -------------------- Bliskovita zmaga ljudske vstaje v Iraku "^/r ponedeljek 14. julija je doživel imperializem nov udarec. V Iraku je vojska v nekaj urah strmoglavila režim kralja Feisala in predsednika vlade Nu. rij a Saida ter proglasila republiko. S proglasitvijo republike Iraka, ki je zrasla, ob polni pod. pori iraškega ljudstva, na ruševinah splošno osovražene monarhije, je imperializem izgubil eno izmed najbolj sigurnih trdnjav v arabskem svetu. ZDA in Anglija sta doživeli težak politični, gospodarski in vojaški uradec, ker je predstavljal Irak trden člen v verigi bagdadskega pakta, ki je bil svoj-čas sklenjen med Turčijo, Iranom (Perzijo), Pakistanom in Irakom. V tej zvezi je tudi Velika Britanija, ZDA pa sodelujejo v vojaškem in gospodarskem odboru pakta. Naj še o-menimo. da je bagdadski pakt dejansko izpopolnitev atlantskega pakta, ki ima vlogo strateške obkolitve Sovjetske zveze s ’trani imperialističnih sil. Nezadržen razvoj osvobodilnega ia gibanj; Po vsej deželi je dalo iraško ljudstvo v ponedeljek duška veselju zaradi strmoglavljenja o- da v arabskem svetu ni več mesta za hlapce imperializma. O-benem je to dokaz, da ni mogoče več ustaviti osvobodilnega gibanja na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ki se je dejansko začelo z nacionalizacijo Sueške, ga prekopa in porazom imperialističnega napada na Egipt. Vojaška revolucionarna vlada je začasno ustanovila Vrhovni svet, ki ga sestavljajo tri osebe. V vladi, ki ji predseduje general Abdul Karin Kasem, je 14 ministrov. Kot prvo politično dejanje je nova vlada Iraka uradno priznala Združeno arabsko republiko ter odpovedala sporazum o Jordansko-iraški zvezi. Novo iraško republiko so do sedaj uradno priznale Sovjetska zveza, Združena arabska republika, Romunija, Češkoslo-vaška, Poljska, LR Kitajska, Vzhodna Nemčija, Albanija, Madžarska, Jugoslavija, Severni Vietnam in Severna Kqreja. Novi predstavnik Iraka pri OZN, ki ga je te dni imenovala nova vlada, je na neki tiskovni konferenci izjavil, da Irak zaenkrat ne namerava nacionalizirati petrolejskih vrelcev ter da bo še naprej dobavljal petrolej Zahodu in izpolnjeval vse obveznosti, ki so bile sprejete v preteklosti. Dejal je nadalje, da «goji nova vlada še vedno kar najbolj prijateljska čustva do Velike Britanije». kakih 30 milijonov ton surovega petroleja. Precejšen del petrolejskih delnic jc — kot pač na vsem Bližnjem in Srednjem vzhodu — v rokah anglo-amcri-ških in deloma tudi francoskih monopolistov. Novo vlado čakajo velike naloge - - . V boljšo informacijo našim sovražene monarhije, ki se je j bralcem naj še omenimo, da šte-izkazala kot zvesta služabnica i je Irak kakih S milijonov pre-angleškega in ameriškega im- bivalcev in spada med najbolj perializma. Padec monarhije in , bogate države s petrolejem na proglasitev republike sta dokaz, svetu. Letna proizvodnja znaša Položaj v Iraku se je po bliskovito naglem državnem preobratu kmalu normaliziral, Novo vlado čakajo nedvomno velike naloge, med prvimi je verjetno razpis demokratičnih volitev, kar je republiška vlada že obljubila. Predvsem pa gre za obrambo komaj rojene republike pred pohotnimi kremplji imperialistov. Ni namreč izključeno, da bi se utegnili po-služiti za svoje umazane namene svojega zvestega privrženca, jordanskega kralja Huseina, ki se samovoljno proglaša za naslednika kralja Feisala, sklicu- j joč se na Jordandsko-iraško zve-zo, katere pa je današnja iraška republika že odpovedala. '_______________________________ Z. revolucionarnim državnim prevratom se je iraško ljudstvo za vedno otreslo verig suženjstva in kolonializma. Komaj rojena republika je ubrala pot nacionalne neodvisnosti in samostojnega gospodarskega razvoja. Spričo zadnjih spletk in groženj jordanskega kralja Huseina in anglo - ameriških imperialistov pa je iraško ljudstvo trdno odločeno braniti dosedanje prve pridobitve, zavedajoč se, da ga bo v njego-Vlh naPOrih podprl ves arabski svet in vsa napredna ljudstva sveta. Gornja slika kaže prizor v Bagdadu, ko se je iraško ljudstvo zgrnilo na ulice, da za vedno obračuna s starimi voditelji, ki so bili 'vedno v službi anglo-ameriških petrolejskih monopolov in so kot talci krepko izžemali narod. Ameriški „marines“ v Libanonu Tov. Togliatti o položaju na jem vzhodu Srednj soboto se je zaključila v poslanski zbornici razprava o zaupnici novi vladi. V teku razprave, ki je trajala več dni, je imel važen govor tudi poslanec tov. Paimiro Togliatti. Generalni sekretar naše partije je v prvem delu svojega govora, ki je trajal nad dve uri, obravnaval tudi položaj na Srednjem vzhodu. V informacijo našim Iz govora v poslanski zbornici bralcem objavljamo v krajšem izvlečku omenjeni del govora, ki se tiče Srednjega vzhoda. Dotaknivši se osvobodilnega gibanja arabskih narodov, je tov. Togliatti označil za smešno trditev določenih krogov, češ da hočejo arabski narodi zavladati nad Zahodom. Smešno je govoriti o arabskem imperializmu, ki naj bi ogrožal Zahod, ko je vendar dobro znano. da so ti narodi med najbolj ubožnimi in nerazvitimi ; nimajo orožja ne industrije in jetski zvezi? Toda SZ ima toliko petroleja, da ga izvaža in to celo po konkurenčnih cenah v primeri z angleškimi in ameriškimi petrolejskimi družbami. Edini problem je v tem, da hočejo imeti ti narodi od petroleja, ki je večkrat njihovo edino naravno bogastvo, večje dobičke, kot so jih imeli do danes. Hočejo torej znižati dobičke velikih monopolističnih petrolejskih podjetij Anglije in Amerike. Ne vidim torej, kakšen interes naj hi imeli mi braniti pozicije teh monopolov. Ravno obratno, imamo ves interes, da se ti monopoli skrčijo in omejijo, ker se bomo lažje gibali in dobili bomo lahko petrolej po nižjih cenah. Isto tako je smešno govoriti je poudaril Togliatti — o gibanju, ki naj bi ga podžigala in navdihovala Sovjetska zveza in socialistične dežele. Če uživa Sovjetska zveza med temi narodi ugled, je to zaradi tega, ker arabski narodi vidijo v Zahodu samo izkoriščanje, bedo, lakoto in suženjstvo. To je stvarnost in to danes branijo vojaki ZDA v Libanonu in Jordaniji. To hočete braniti tudi vi — je dejal Togliatti, ohrnivši se do članov vlade — skupno z ZDA s tem, da stavite na razpolago naše ozemlje, naše luke in letališča. Jordani] i g trmoglavljenje lutkovne monarhije v Iraku in proglasitev republike, je vzbudila v imperialističnih krogih velik preplah. Za obvarovanje svojih vedno bolj trhlih pozicij na Bližnjem vzhodu se je imperializem še enkrat poslužil nasilnega dejanja, ki je vzbudilo val ogorčenja v vsem svetu in istočasno upravičeno zaskrbljenost. > L “-O-* EE-tr- K. * Mrzlično posvetovanje med ZDA in Anglijo » >-4, A * Ba&ad ^ ^ ® Arna^ Čim je bila proglašena iraška republika, se je takoj začelo mrzlično posvetovanje, posebno med Londonom in Washingto-nom in kot posledica tega je prišlo v torek do ameriškega vojaškega vdora v Libanon, kjer vodijo domoljubne sile že več časa borbo proti osovraženemu protiljudskemu režimu predsed. nika Samuna. V prvih jutranjih urah se je izkrcalo v bližini Bejruta kakih 2000 ameriških mornariških strelcev (marines), ki so takoj zasedli mednarodno letališče in zavzeli položaje nad obalo. Naslednje dni so se izkr. cale še nove mornariške enote tako, da je bilo do nedelje na libanonskem ozemlju že kakih 6000 «marinesov». število voja-| ških enot je naslednje dni naraslo na približno 10.000. Tov. Togliatti je nato omenil pobude in predloge, ki jih je dala Sovjetska zveza za ureditev problemov Srednjega ~ --- ' ’ jjiuuieiuLu UlUUUJCgd v nekaterih arabskih deželah | vzhoda. Toda Zahod je vse te vlada največja beda. Zavedamo predloge odbil, ker hoče ob- se, da režimi v arabskih deže lah niso povsod demokratični, toda to je danes postranska stvar. Poglavitno je danes vprašanje neodvisnosti teh narodov, vprašanje svobode, da bodo lahko samostojno razvijali svoje gospodarstvo. Smešno je govoriti, da bi borba za neodvisnost imela za posledico izgubo petroleja za zahodni svet. Kaj bodo storili arabski narodi s petrolejem? — se je vprašal tovariš Togliatti. Ali ga bodo pili? Ali morda prodajali Sov- držati v arabskem svetu režim kolonialnega izkoriščanja ; toda narodi nočejo več prenašati tega režima. Nočejo, da jim vladajo agenti, ki jih plačujejo velike petrolejske družbe, marveč si hočejo vladati sami, hočejo ubrati pot neodvisnosti in demokracije. Z naše strani jim že. limo, — je dejal govornik — da bi napredovali po tej poti, da bi dosegli uspehe in izgnali s svoje zemlje napadalne tolovajske sile ameriškega in angleškega imperializma. Eisenhover skuša opravičiti napad ♦ ZDA in Anglija sta si razdelili vloge ^ V torek 15. julija prvo izkrcanje v bližini Bejruta & Umazano ozadje agresije proti «nevarnosti mednarodnega komunizma». Dejstvo pa je, da tudi nemu dejanju, ne morda zaradi simpatije do Samima in Husei-njihovili zvestih hlapcev, na, Jordaniji Huseinov prestol ved- i marveč zato, da si ohranijo svoli o bolj maje spričo naraščajoče • J° monopolistično nadoblast nad ne vol j e ljudstva, ki se hoče ^ arabskim svetom. Vdrli ki so ju imperialisti že oblo- la tudi na Jordanijo. Anglo-/ili, da pomagata libanonskim ! ameriški imperialisti so si oči-domoljubom v njihovi borbi vidno že prej razdelili vloge, proti Šamunu. Toda trditve Ei- V Jordanijo so namreč vdrli senhowerja je takoj postavil na laž sam Hammarskjocld, ki je izjavil, da ni našla delegacija angleški padalci, ki so jih prepeljali z oporišč na Cipru. Do agresije je prišlo v sporazumu OZN. ki je V Libanonu prem s kraJjem Huseinom, ki je p,o čevala položaj, nobenega primera zunanjega posega ter da je vsa stvar notranja zadeva Libanona. sil svoje «prijatelje» za pomoč otresti osovraženega režima. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je nova iraška republika velika vzpodbuda še zasužnjenim arabskim deželam v njihovi borbi za pretrganje imperialističnih verig. Ohraniti hočejo monopol nad petrolejem Libanon in Jordanijo, da si o-h ranijo svoje mastne dobičke nad bogatimi petrolejskimi vrelci. Vsa njihova skrb za «neodvisnost arabskega 5 ve ta» smrdi dejansko kilometre daleč po petroleju. Ne smemo namreč pozabiti, da gre samo v Iraku Angliji in Ameriki, vsaki po 23,75% petrolejske proizvodnje, v Iranu pa sla obe imperialistični velesili udeleženi vsaka s 40%., medtem ko je Sau- ! dova Arabija glede petroleja Anglo-ameriski imperialisti, j popolnoma v rokah ameriške-ki so jih v tej novi pustolovšči-! ga monopola. Gornje, številke so ni zaenkrat pustili na cedilu ce- J najboljši dokaz pravega ozadja Io njihovi najzvestejši zahodni imperialističnega napada na zavezniki, so se zatekli k nasil-. Bližnjem in Srednjem vzhodu. Odločno stališče Sovjetske zveze in razprava v Varnostnem svetu V sredo prejšnjega tedna je sovjetska vlada uradno priznala novo iraško republiko ter istočasno pozvala Združene države Amerike naj takoj umaknejo svoje čete iz Libanona. V ehergični noti, ki jo je vlada ZSSR poslala vladi ZDA poudarja uvodoma, da libanonske suverenosti nihče ne ogroža, kar sta potrdila tudi generalni tajnik in posebna komisija OZN, ki so se o tem prepričali na kraju samem. Kar se pa tiče zaščite ameriških državljanov, ni v mednarodnem pravu nobene take odredbe, ki bi predvidevala, da je treba za to po-| šiljati čete v druge dežele. Na- valcev OZN popolnoma v nju izvršiti poverjeno ji 1 go v okviru prizadevanj ** ^ za ohranitev miru. v cilji1, se preprečijo infiltracije i11 hotapljenje orožja. Ameriški legat pa je vztrajal na za da se pošljejo v Libanon « narodne policijske sile. yseg; 'men Hani' šini 'rov. jen ) jega I-ih *?vic pl Ur, . no i Preb Važni ih'1 kje,- ških Zavrnjena sovjetska resolucija Varnostni svet je zaklj' išljena zaščita rojakov pravi sovjetska nota — je bila vedno priljubljen izgovor kolonialistov za oborožene napade na male države. Prave razloge napada je treba dejansko pripisati želji po ohranitvi kolonialnega gospostva nad Sred-j njim vzhodom ter porazu, ki ga je doživela imperialistična politika, katera se opira na bagdadski pakt in Eisenhowerjevo doktrino. Dogodki v Iraku so dokaz tega neuspeha. Nova vlada, ki jo je priznala ZSSR namerava braniti neodvisnost dežele, razvijati nacionalno gospodarstvo in se boriti proti po. sledicam kolonialnega gospostva ter dvigniti življenjsko raven ljudstva. Novi vladi je že sedaj ljnj? . naPanam . - , t , , grožnjo za mir. jameena podpora arabskih dežel in vseh drugih miroljubnih dežel sveta. Ameriški napad na Libanon — nadaljuje nota —-ni naperjen samo proti tej deželi, marveč proti vsemu arabskemu Vzhodu. Narodi ne morejo ostati brezbrižni spričo surove kršitve a-rabske neodvisnosti in statuta OZN —- izjavlja svečano sovjetska nota. ZDA so postavile OZN pred izvršeno dejstvo in sedaj skušajo doseči odobritev s strani Varnostnega sveta. Spričo gornjih okoliščin sta VS in glavna skupščina OZN dolžni sprejeti takojšnje in odločne u-krepe, da se napravi konec a-gresiji in zaščiti neodvisnost a-rabskih dežel. ZSSR ne more ostati pasivna — zaključuje noia — spričo dogodkov, ki ustvarjajo resno nevarnost na področju blizu njenih meja. Zato si pridržuje pravico podvzeti potrebne ukrepe za ohranitev miru in varnosti. nje vzhodu v petek. Z v glasov je bila zavrnjena s0*-ska resolucija, ki je zahtf takojšen umik ameriških i° , lanskih čet s Srednjega v/F Proti ameriški resoluciji, F fS zahtevala ustanovitev rodne policijske sile, je ski delegat postavil veto. ™ njena je bila tudi švedska 11 luci j a za ukinitev operacij' pazovalcev do nadaljnjega radi prisotnosti čet ZDA ' banonu. V zaključku seje je sovj' delegat Sobolev ostro $ zadržanje Varnostnega sve,!’ .... ni bil sposoben sprejeti r.ih ukrepov, čeprav pr®1*’1 Ijajo napadalne akcije v[ U S ^no **kr<: jirio aral,: a'va. Vere islau s,a b r°nit Pr "i. I V J '-vij 'Črn •jenj yašk tied Petkova seja VS se je z0> re-čila « predlogi, ki so ji*1 Po vile SZ, ZDA in Jugoslavi]’, C L" 1 i n 1 n i o imnavnlnn g » sklicanje generalne OZN. Nova nota sovjetske vlade • Spričo angleške agres Jordaniji je sovjetska vla^3 ročila v petek novo nota dam ZDA in Velike Bril»16 Po svoji vsebini in tonu j6 ga sovjetska nota še odi0*' v ša. V noti se tokrat izrt< vi ‘ pravi, da «SZ ne bo ostal« ' *o , sivna spričo napadov do ** '‘bij; bližini OP lfi" Prejšnji teden seja VS O ameriški agresiji je v torek prejšnjega tedna razpravljal Varnostni svet OZN, ki se je sestal na izredni seji. Ves po-tek seje je bil precej razburkan. Sovjetski delegat Sobolev je takoj razkrinkal prave namene in ozadje ameriške agresije ter predložil resolucijo z zahtevo naj OZN pozove Združene države, ta takoj umaknejo svoje čete iz Libanona. Posebno zanimive so bile izjave, ki jih je dal generalni tajnik OZN na naslednji seji. Dejal je, da je skupina opazo- rih je. prišlo v ________ J M. meja» in da «bo morala 1 j/j' vzeti ukrepe, ki jih nar®* jo interesi varnosti Sovj* napadi v Libanonu in Jor nota — za posledice teh vjrj pade na vladi ZDA in Britanije, ki sta kršili $'o teptali obveznosti, ki sta ' sprejeli ored OZN. _ Tudi vlada LR Kitaj-**1 'i , poslala isti dan energico0 j 'b šili iutta A zveze in ohranitev miru v “ 'eti šnem». Nota energično za*1 naj ZDA in Vel. Britanija ' ^ nehata s svojimi oboroži p vladi Vel. Britanije zaradi i ra v Jordanijo. Nota P1* ^vj Vel. Britanijo naj takoj uf'F svoje čete, v izogib zelo fC | ' posledic, ki bi lahko n11*1 l>re( ___________________________y A Husein poklical na pomoč svoje prijatelje Predsednik ZDA Eisenhower je skušal opravičiti piratski vdor v Libanon s «potrebo zaščite varnosti ameriških državljanov in ohrabritve libanonske vlade pri obrambi svoje suverenosti in integritete». Dejal je, da je neodvisnost Libanona «ogrožena od zunaj» ; pri tem je mislil na Združeno arabsko republiko in Sovjetsko zvezo, ZDA hočejo sedaj «legalizirati» svoj imperialistični napad z zahtevo, ki so jo postavile v V arnostnem svetu OZN ip sicer, da naj se pošljejo v Libanon mednarodne policijske sile za nadzorovanje položaja. V tem primeru je Eisenhower pripravljen umakniti ameriške čete. Kot poročamo na drugem mestu, sc je o ameriški zahtevi že razpravljalo v VS. V četrtek, dva dni po ameriškem vdoru v Libanon, se je Manifestacije in protesti v svetu J^esen položaj, ki je nastal na Srednjem vzhodu zaradi an-glo-ameriškega vdora v Libanon in Jordanijo, je sprožil v vsem svetu pravcati val protestov, ki se širijo dneva v dan. V Italiji so že ves teden na dnevnem redu številni protesti, ki jili podpisujejo široke ljudske množice. V večjih in manjših mestih se vrstijo — kljub nedemokratičnim in protiustavnim omejitvam s strani raznih prefektov in kvestur — večje in manjše protestne manifestacije, zborovanja in sestanki. Sestali so se tudi občinski sveti v raznih mestih, ki so izglasovali resolucije, s katerimi se obsoja imperialistični napad na Srednjem vzhodu in obenem zahteva naj se imperialistične čete umaknejo. Italijansko delovno vi pridružujejo še drugi sloji I pred veleposlaništvom kake tri vzhoda so bili tudi v drugih mestih Sovjetske zveze. prebivalstva, pa istočasno zalite. | ure, so nosili table z napisi va od nove vlade ,naj se na no- j «Roke proč od Libanona», «Ži- imperinlistična agresija razširi- > ljudstvo, ki se mu v tej zahte- ben način ne zaplete v kake pustolovščine in naj ne dovoli, da hi italijansko ozemlje postalo oporišče imperialističnih podvigov. V številnih tovarnah Italijanske republike se vrstijo sestanki, kratke protestne stavke in podpisujejo se istočasno resolucije naslovljene na Fanfa-nijevo vlado, predsednika republike in vladi ZDA in Velike Britanije. Narodi Sovjetske zveze aktivno podpirajo splošno zahtevo po umiku imperialističnih čet s Srednjega vzhoda. Prejšnji teden je bila pred ameriškim veleposlaništvom v Moskvi ve. lika protestna manifestacija z udeležbo več tisoč Moskovčanov. Manifestanti, ki so se zadržali vel neodvisni Irak», «Sramota za ameriške kolonialiste». Manifestacija je potekala brez vsakega incidenta. V petek prejšnjega tedna je bila v Moskvi nova in tokrat še večja manifestacija v znak protesta proti anglo-ameriškemu napadu. Pred ameriškim veleposlaništvom se je tokrat zbralo več desettisoč oseb s transparenti, tablami s protestnimi napisi in letaki. Manifestacija je bila združena z zborovanjem, na katerem se je vrstilo več govornikov. Zborovanja in sestanki so se vršili tudi v vseh tovarnah, na univerzi, akademiji, v podjetjih, v Moskvi in izven mesta. Zborovanja in sestanki solidarnosti z narodi Srednjega V Pekingu se je manifestacije solidarnosti z arabskim sve. tom udeležilo kakih 500 tisoč oseb, večinoma delavcev in intelektualcev. Razni govorniki, ki so spregovorili nepregledni množici, so podčrtali, da je ljudska Kitajska popolnoma solidarna z narodi Srednjega vzhoda. Druga še večja manifestacija je bila v Pekingu prejšnji petek. V kakih dvajsetih urah je šlo tokrat mimo poslopja, kjer ima sedež odpravnik poslov Velike Britanije približno milijon oseb, ki so mu ob tej priliki izročile več tisoč protestnih resolucij. V Buenos Ayresxi je več sto meščanov iz vseh slojev prejšnji teden protestiralo pred a- meriškim poslaništvom. ^ ,(i manifestacije vzklikali proti ameriške!jlU(i ^ ude,c,i ‘ ,i> i «g perializmu in na ves gl*5 j levali naj imperialistični P J ,.s S "«l i* X: X H, 'olj "Vit - - lJJ 1,0 lovci zapustijo Libanon. ^J nji dan je bila nova manl|(f cija. Kakih tisoč oseb -sparenti, je šlo v sprev0^1' glavnih mestnih ulicah. Skoro ves japonski gativno komentira nap0.. Jordanijo in Libanon. T0' Japonskem so bile ljudskV, nifestacije. Med najv°Z ' spada manifestacija več sokošolcev v Toki ju. Protestne manifestacij® .. le tudi v Bonnu, kjer j® \j( festiralo par sto iraški*1 y ^ košolcev, nadalje v P° ' l- . '« su®*' iolcev, nadalje kjer «o demonstranti stave ZDA in Anglije «®r^t sali nanje «Ami, go h0®1 4» KULTURA IN ZNANOST Razplet političnih in verskih sporov v Libanonu Atomska energija se na Kitajskem izkorišča v miroljubne namene J^ihanonska republika, ki je danes v središču pozornosti Vsega sveta in ki sc arabsko imenuje Al Jamhouriya al-Lub-ttaniva, se razprostira na površini 9000 kvadratnih kilome-*rov. ima okrog poldrug mili* i°n prebivalcev in je zaradi svolga prijetnega podnebja in le-P'h turističnih točk imenovana Švica Srednjega vzhoda». Nje-no gospodarstvo se je začelo *®lc zadnja leta razvijati. Glavno mesto je Bcvrut s 375.000 Prebivalci, ima pa še dve drugi v«žni mesti, Tripolis in Sidon, Mer > e stekajo naftovodi anglofili in ameriških družb. S političnega vidika ima Licori značaj umetne tvorbe, ^krog leta 1700 je v to pobralo pribežalo veliko število arabsko govorečega prebivalca, ki pa ni bilo muslimanske Vere in se j c umikalo pred islamskim navalom : med temi Jji 8ta bili dve glavni skupini, Ma-£i r°niti in Druži. Prvi so bili katoliški kristjani« ki so se sicer pokoravali Češkoslovaški film o Tujski legiji ) Češkoslovaški so posneli v jel težiji Vladimira Čeha film gfl "Črni bataljon«, ki opisuje živ-I, 'ienje legionarjev v Tujski le-i( Bj*, ki se bore v vietnamskih Jel Pragozdovih. Vse prizore iz f(■ Jungle so posneli na Čcškoslo-vaskem. V neki vasici na meji ,i 0led ČSR in Avstrijo so nam-if t . ! Cc našli primeren teren ki je Popolnoma ustrezal zahtevam 1,11 a. Na zanimiv način so re-‘‘H tudi vprašanje jezika : vsak ittlak v filmu namreč govori v tnaterinem jeziku. Nekaj zgodovine male dežele Srednjega vzhoda Kako je Francija vsilila protektorat Libanonsko ljudstvo je izbralo svojo pot sveti stolici, toda vodil jih jo. kot še danes, domači patriarh. Druži so pa bili heretična muslimanska sekta, ki je nastala okrog leta 1000 po Kr. r. Dolgo let. do leta 1860. sta ti dve skupnosti živeli v najboljši slugi. V tej dobi so evropske velesile, ki so si skušale pridobiti dobre pozicije na Srednjem vzhodu, izzvale pravo državljansko vojno med Maroniti in Druži, ki se je končala z začasno okupacijo s strani Francije in pozneje Turčije. Po razsulu turškega imperija se je po prvi svetovni vojni Francija vrnila v Libanon in Sirijo in ju je proglasila za svoj protektorat. Francoska vlada, ki si je hotela na tem sektorju močno utrditi svoje gospodarske in politične pozicije, se je že od vsega začetka naslonila na katoli- Kut je francoska vlada skrbela, da j c muslimansko prebivalstvo ostajalo vedno v manjšini v primeri s kristjanskim in je temu primerno tudi razširila meje ob ustanovitvi republike, tako so delale tudi poznejše libanonske vlade, ki so to politiko še pospešile. Leta 1953 je končno prišlo med raznimi strankami do posebnega sporazuma v namenu, da se ustvari določeno ravnovesje mrd raznimi verskimi skupnostmi, zlasti med kristjansko in muslimansko. Po tem sporazumu pripada predsedstvo republike kri-stjanskemu predstavniku, predsedstvo ministrskega sveta pa muslimanskemu. Toda medtem se je med množicami izvršila pomembna sprememba, preino- ške elemente, katerim je prera- J ščen je bil verski razkol in po-čunano nudila privilegiran po- javila se je nova razdelitev pre- ložaj. Leta 1926 je bil Libanon proglašen za republiko, toda dejansko se v deželi ni nič spremenilo. Kljub parlamentu, ministrskemu predsedniku in predsedniku republike, je v deželi vedril in oblačil francoski visoki komisar. Svojo popolno in pravo neodvisnost je Libanon dosegel šele leta 1916, ko so francoske čete zapustile deželo. Toda seme nesloge in sovražnosti med raznimi verskimi skupinami, ki so ga zasejale francoske okupacijske oblasti, je rodilo svoje sadove in je u-spevalo tudi pozneje. Kdaj iijc td* 0 u* je A x zff< «Orniki imajo nedvomno pre-^ ° e j zanimivo zgodovino, saj 1 jih poznali v eni ali drugi ‘Miki že v najstarejših časih. nj* lrn*ki zgodovinar Plinij orne-a f ,.Jn naočnike celo v svojih de-re^ l* Med drugim pravi, da je .A /j^aldjal tudi Neron očala, da k J ,1 holjc videl in užival lepoto V : s’°,iSk ab pa ko je sledil v rimal1 koloseju krvoločnim gla- ja f '^torskim igram. Plinij med *9gim tudi piše: a Nero piniji gladiatorum pugnas spee-J j at in smaragdo». Dognano je, 1 a Neron ni uporabljal drago-f nePa kamna le iz nečimu moje? M ampak da bi si izboljšal ye!- V*fh ker jc bil kratkovidec in | 11 je verjetno svetoval ta po- lir', ?°Pek sam Seneca. Omeniti jc ta • da je to prvi zgodovinski ^Pisek, ki bi na en ali na ilrn-v pisal o ljudeh, ki so J - z raznimi pripomočki hoteli 0 J boljšati vid. ^ j; k ^°revski zbor «Ijonjer-Katinnra», pevski zbor «Slovienecv iz Boršta, pevski zbor «Valentin Vodniku iz Doline in pevski zbor «SZavec» iz Birmanj. Koncert je seveda zaključil domači zbor. Petje vseh zborov je bilo na nja. kot je šolstvo in pravica do uporabe našega jezika v občevanju z oblastmi, tako kot je nalogu političnih in gospodarskih organizacij, da branijo I , ... , .... I vin, ki pa sluzijo predvsem tu ristora in v katerih prodajajo značilne kape. imenovane «ba- obstoj našega ljudstva na tem področju. Omenil je, da so letnice, ki so napisane na pročelju odra in dolgoletno delovanje društva, ki nosi ponosno ime «Slovan», sestavni del na- Kajenje in prezgodnji porodi Na podlagi številnih statistik, zbranih v Ameriki, so presodili, da obstoji vzročna zveza med kajenjem in prezgodnjimi rojstvi. Zdravniki so opazovali o-krog 7500 žensk. Ugotovili so. da kajenje vpliva na predčasno prekinitev nosečnosti in da je število pokajenih eigaret odločilnega pomena pri prezgodnjih porodih. Če so nosečnice kadile 6 do 10 cigaret denvno. jc bilo 11,18 odstotka predčasnih porodov, pri 11 do 15 cigaretah dnevno po mestecu, je vse polno trgo- je odstotek znašal 11,56, pri 21 do 30 cigaretah 25 odstotkov, pri več kot 30 cigaretah dnevno pa 34 odstotkov. ; siva Mešani pevski zbor «Slovan» iz Padrič dostojni višini in pevci so želi ki. ki so pomagali pri sestavlja-živo priznanje zbranega občin- j nj„ tega aparata, menijo, da se i bo izum zelo uveljavil na raznih Prireditev je z lepimi glasbe- področjih človeške dejavnosti. nimi skladbami poživljala med odmori in med. izmenjavo pevskih zborov godba iz Brega. Uspela prireditev se je zaključila z veselim rajanjem. »Mehanična roka" proizvod sovjetske znanosti ’W'a svetovni razstavi v Bruslju I bo «mehanična roka» delovala -L’ je bila med drugimi zanimi- pod učinkom pilotovih misli, vostmi in iznajdbami razstavijo- Sovjetski strokovnjaki izpo- polnjujejo tudi bioclektrično ročno protezo, ki bo opravljala funkcijo roke pod vplivom tokov, ki prihajajo iz osrednjega živčnega sistema. Poleg tega iz- jih možganski impulsi pošiljajo popolnjujejo v Sovjetski zvezi -ii ... J tudi nove modele umetnih rok. - človekove mis.ce. kj b(K,0 |ahko posredovale lju- Sovjetski inženirji in zdravni- na tudi «mehanična roka», ki jo je izdelala skupina sovjetskih inženirjev. Mehanična roka opravlja vsa dela človeške roke z izkoriščanjem tokov, ki Tako bomo lahko videli leteti letalo v katerem se pilot sploh ne bo več dotikal vzvodov in gumbov, letalo pa se bo vseeno obračalo v zaželene smeri, ker dem občutek temperature, teže in strukture otipanega predmeta. Strokovnjaki uporabljajo te tokove tudi že v medicini in sicer pri ohromelosti rok in nog, kot tudi pri uporabi po-sebnih aparatov za umetno dihanje, kadar so uničena živčna središča, ki upravljajo mišice dihalnih organov. bi jih bil le kje srečal. v. “vrnimo sc k prvemu pra A11 izdelovanju očal in ngo I■ 1 1 bomo iz zgodovinskih za-i,?. °v. da so točno dne 15. ju-1 ’’ ^ 301 v Benetkah izdali vsa-n !“u' ki je pripadal znani be-';^skl steklarski stroki po- i V»" dovoljenje, ki mu je do-,/vaIo izdelavo tudi očal ali 1 Cos at oculis ad legen-1,1'“- Prve leče teh očal so bi-1,1 f I, ' konveksne in so pomaganj st» t, f'r* izboljšanju vida le dol-!t('.‘deem, v drugi polovici 15. O« 80 Počeli tudi z izde-1(| a,|jem konkavnih leč za kratit1 ^V*tlne ljudi. Toliko o nnstan-v \j( , ‘‘ nove stroke obrtnikov. V» , -«to -bovili tudi f. Iriti Ječ / % Poznejšimi učenjaki, ki so proti če-in naočnikov, sre- ilg tudi imena, kot Leonardo ‘Uci, Descartes, Galileo Ga- Jl^ckega dne sva šla s Tobinom v zabavišče na malem otočku Coiiey. Zbrala sva oba skupaj -tiri dolarje, ker je Tobin silno potreboval nekoliko razvedrila. Bilo je to zaradi Katic Mahomcr, njegove lepotice, ki se je pred dvema mesecema vkrcala, da se pripelje v Ameriko s svojimi prihranki, dvesto dolarji, in drugimi sto dolarji, ki jih je prejela za prodajo malega posestva s hišico in prašiči, ki jih je Tobin podedoval. Pisal ji je naj pride k njemu in od takrat ni vedel ničesar več o njej. Iskal jo je z. oglasi po časopisih, toda o dekletu se je izgubila vsaka sled. In tako sva s Tobinom odšla na Conev misleč, da ga bo par poletov na vrtiljaku in duh po pečenju nekoliko ohrabril. Toda Tobin je bil trmast- človek in njegova žalost sc ga je tesno držala. Pred zrcali, ki so pačila telesa, je škripal z zobmi, na vrtiljaku je preklinjal, nad lutkami je stresel ves svoj besedni zaklad in pil je neprestano. Odvlekel sem ga v neko prečno uličico, kjer se bile atrakcije manj bučne in tu se je končno Tobin ustavil pred leseno barako, dolgo osem in visoko šest čevljev, in v njegovih očeh je zasijala bolj človeška luč. — Tu - je rekel - se bom zabaval. Ta čudovita ve-deževalka mi ho povedala kaj pravijo črte na moji roki in videli bomo, če se bo uresničilo. Tobin je verjel v znake usode in v nadnaravne moči. V njegovih možganih so se podila bolestna prepričanja o črnih mačkah, številkah, ki nosijo srečo, horoskopih in meteoroloških predvidevanjih v časopisih. Vstopila sva v čarobno škatlo tapecirano s skrivnostno rdečo barvo, na kateri so bile narisane roke s črtami, ki so se prepletale kot železniške tračnice. Napis nad vrati nam je povedal, da je tu «Madame Zozo» egiptovska vedeževalka. Bila je to debela ženska, zavita v pisan in kričeč kimono, načičkan z raznimi risbami. Tobin je najprej plačal deset centov in ji nato pokazal roko. Žena je dvignila Tobinovo roko, ki jc povsem podobna nogi vprežnega konja, in si jo ogledovala, kol bi imela opravka s poteptano krastačo ah starim čevljem. Vaša črta usode je dejala pokazuje, da ste doživeli mnogo nesreč. In še jih boste imeli. Venerin breg (meni se je zdel bolj kot kameni napušč) pokazuje. da ste bili zaljubljeni. V vašem življenju so nesreče nastale po krivdi vaše lepo... — Govori o Katic Maliorner mi je glasno pojasnil Tobin. ... Vidim. je nadaljevala vedeževalka mnogo ža- 0. HENRY: MADAMEZOZO Jošti in skrbi zaradi neke žene, ki je ne morete pozabiti. Vidim, da gredo črte v smeri črk K in M njenega imena... Raca na vodi ! jc vzkliknil Tobin. Ali slišiš kako je uganila? Pazite sc je nadaljevala žena pazite se pred črnim moškim in plavolasko, ker vam bosta povzročila sitnosti. Vidim skorajšnje potovanje po vodi in izgubo denarja. V vaše življenje vstopa človek, ki vam bo prinesel srečo. Ko ga boste zagledali, ga boste spoznali po krivem nosu. Ne morem razbrati njegovega priimka, bo pa zelo dolg in bo imel med drugimi tudi črko «o». Drugega nič. Lahko noč. Ne zaprita vrat. Čudovito, kako vse ve je vzkliknil Tobin. ko svil odhajala proti pomolu. Medtem ko sva se stiskala med množico, se je neki črnec s prižgano smotko dotaknil Tobinovega »sesa in resno sta se spopadla ; posrečilo se mi je odvleči ga se predilo je prišel agent. Ob povratku na ladji sva hotela nekaj popiti, toda Tobin je ugotovil, da ga je nekdo v zmešnjavi olajšal za listnico. S suhim grlom sva sedela na klopi na palubi in poslušala plesni orkester. Pred nama je sedela plavolaska v veseli poletni obleki in «e s hrbtom naslanjala na ograjo. Tobin ji je nehote stopil na prste in medtem ko se ji je hotel opravičiti, je zadel ob klobuk in ga tako pognal v vodo. Te neprestane nezgode so me začele nekoliko skrbeti. Naenkrat me- je Tobin pograbil za roko in ves razburjen dejal : John, ali veš kaj sedaj delava? Potujeva po vodi. In poglej to plavolasko na klopi. In dolar petinsedemdeset za katerega so me olajšali? Res se je zdelo, da ti stvari, kot jih je povezoval To-hin, potrjujejo napovedi madame Zozo, čeprav se mi je zdelo, da se takšne stvari lahko vsakomur pripetijo, ne da bi bilo treba za to vedeževanja. Tobin je vstal in se začel vrteti po palubi ter si s svojimi rdečimi očesci od blizu ogledovati vsakega potnika. Vprašal sem ga kaj dela. Moral bi razumeti mi je odgovoril iščem svojo rešitev, moža s krivim nosom, ki mi mora prinesti srečo. Povej John. ali si v svojem življenju že kdaj videl ljudi, ki bi imeli tako prekleto ravne nosove kot ti-le? Pristali smo in odšli proti mestu vzdolž dvaindvajsete ceste. Na nekem vogalu je stal pod svetilko mož in si pozorno ogledoval luno, ki je svetila iznad nadcestne železnice. Bil je suh in dolg kot trska, dostojno oblečen, s smotko med zobmi. Njegov nos je bil kriv, toda dvakrat kriv kot kačji rep. Opazil sem, da je začel Tobin naglo dihati. ___ Dober večer — je rekel neznancu. Človek je vzel cigaro iz ust in vljudno odzdravil. — Ali bi nam hoteli povedati. prosim, svoj priimek? je vprašal Tobin. — Želeli bi poznati njegovo dolžino. Za nas bi moglo biti to zelo važno. Pišem se Freidenhatismann je odgovoril mož. — Maksim G. Friedenhausmann. — p0 dolžini odgovarja — - je omenil Tobin — pa nimate slučajno črke «o» v vašem priimku? — Ne — je odgovoril mož. Tobina je stvar začela skrbeti. Ali bi se s črko «o» izgovarjava zelo spremenila? Če želite, lahko dodaste tudi črko «o». Zelo dobro ! — je olajšano vzdihnil Tobin. Midva sva John Malone in Daniel Tobin. — Čast mi je, je odgovoril neznanec in se poklonil. In sedaj, ali mi hočete raztolmačiti razlog vašega zanimanja? —- Veste, to je zaradi dveh znakov, ki sem ju našel pri vas in ki sta v skladu s tem. kar mi je napovedala vedeževalka. Vi boste s srečo prekinili celo vrsto nesreč, ki sta mi jih preskrbela črnec in plavolaska, da ne računam pri tem denarja, ki sem ga izgubil prav kot je rekla madame... Človek je nehal kaditi in pogledal mene. Ali imate vi kaj pripomniti k tej zgodbi? Domnevam, da imate tega gospoda v varstvu. —- Nimam nič kaj dodati, — sem odgovoril — vi ste kot kapljica kaplji podobni človeku, ki bo moral prekiniti Danielovo smolo... Razumem je dejal mož in pogledal okrog, iščoč policaja. Hvala za družbo in lahko noč ! — Naglo je začel prečkati cesto. Tobin in jaz sva se mu prilepila ob stran, vsak z ene strani. Kake. kako. ali mi sledita? Pravim vam. da mi jv bilo drago spoznati vas. toda sedaj želim ostati sam, moram domov. — Prosim, prosim — - je dejal Tobin le pojdite domov. Sedel bom pred vašimi vrati in čakal, da zjutraj pridete ven, kajti vi morate prekiniti prekletstvo črneča in plavolaske. — Kakšna čudna blaznost je dejal mož in se pri tem obrnil k meni, kot manj blaznemu. Ali ne bi bilo bolje spraviti ga v posteljo? Tedaj sem mu začel točneje pripovedovati vso zgodbo. Dejal sem. tla je Tobin res malo «prifrknjen». toda jaz sem mu prijatelj in mu želim pomagati. Mož se je od srca nasmejal, nato naju je potrepljal po rami, prijel pod pazduho in naju odpeljal v neki bar. za katerega je dejal, da je najbolj primeren za pobijanje sleherne otožnosti. Naročil je pijačo in nama povedal, da je leterat in toliko je pripovedoval, da je postal Tobin že živčen. Plačal je z veseljem vse, kar smo izpili, ker vsa Tobin in jaz v skladu z napovedjo ostala popolnoma na suhem. Tobin je bil mrk jn molčeč, z rdečim sijajem v očeh. Prišli smo iz bara okrog enajstih in mož s krivim nosom naju je povabil na dom. Po dveh hišnih blokih smo prišli do prečne ulice, kjer so se vrstile male hišice iz opeke • stebrišči in železnimi ograjami. Mož se je ustavil n red eno teh hišic, pogledal na okna v zadnjem nadstropju in ugotovil. da so v temi. — Moja žena je menda že legla je dejal. Zato vas vabim, da vstopite v spodnjo sobo in se nekoliko okrepčate. Našli bomo nekaj hladnega piščanca, sira in kak-nn steklenico pive. Napravite mi veliko uslugo če vstopite, ker sem vam dolžnik za simpatičen večer. Tobin in jaz sva se glede apetita vedno popolnoma strinjala. toda za Tobina je bilo zelo mučno dejstvo, da se velika sreča, ki mu jo je obljubljala njegova roka. omejuje na par kozarcev in hladno večerjo. —■ Spustite se po teh stopnicah je dejal mož jaz bom vstopil z druge strani in vam odprl. Rekel bom sobarici, naj vam, predno odidete, pripravi skodelico kave. Zna pripraviti izvrstno kavo ta Katic Mahorner. res ne bi človek rekel, da je preprosto dekle, ki je prišlo šele pred dvema I mesecema. Vstopite, vstopite, takoj vam jo pošljem. DOMACI PROBLEMI I JV VESTI Kljub protiustavnim oblastvenim omejitvam vedno večje število ljudskih protestov p rejšni teden je tržaška kvestura prepovedala dve javni zborovanji in sicer na Pončani, za katerega sta dali pobudo tamkajšnja sekcija KPI in ZKM1 ter na trgu Barbacan, ki je bilo organizirano na pobudo ZDŽ. Prepoved je oblast utemeljila z «razlogi javnega reda». Kve- stura je obenem opozorila, da ne bo dovolila javnih zborovanj, na katerih bi se govorilo o dogodkih na Srednjem vzhodu in o problemu miru. Ko je delegacija s Roncane protestirala na kvesturi proti nečuveni prepovedi, je dr. Beneforti, šef političnega oddelka povedal, da se ravna po okrožnici notranjega ministrstva, ki prepoveduje vsa zborovanja na javnih prostorih, ki bi obravnavala dogodke na Srednjem vzhodu in to zaradi javnega reda. Ista usoda je doletela seveda tudi mladinski shod v Trebčah, ki se je moral, zaradi nečuvenih omejitev, vršiti v dvorani. Demokratično javno mnenje je vzelo na znanje vest o prepovedih z velikim ogorčenjem. Protestna pisma in brzojavke so poslale predsedniku zbornice, ministrskemu predsedniku in drugim pristojnim organom, poleg naše federacije in ZKMI še druge demokratične organizacije in gibanja, nova DZ, delavci iz raznih tovarn in delovišč. Obenem so posamezne organizacije in delavski kolektivi protestirali tudi proti brutalnemu oboroženemu napadu imperialistov na Srednjem vzhodu. Skoro istočasno je generalni vladni komisar prepovedal lepak naše federacije in ZKMI. V lepaku je izrečena obsodba imperialističnega napada in obenem protest zaradi prepovedi zborovanj. V zaključku je poziv vsemu prebivalstvu, da zahteva od vlade naj ne dovoli imperialistom uporabljati nacionalno ozemlje ter naj podvzame primerne pobude za ohranitev miru. Ukaz vladnega komisarja se sklicuje na star fašistični zakon o javni varnosti še iz leta 1931. Toda še bolj značilna je utemeljitev prepovedi. «Upoštevajoč da povzroča kampanja, ki so jo začele nekatere stranke in or- I prostem ter poudaril ganizaeije, vznemirjenost in a- nost tržaške mladine larmira javno mnenje, ki se ga vzpodbuja proti zahodnim silam, katere se obtožuje, da o-grožajo svetovni mir». «Ta kampanja — tako nadaljuje ukaz — je že povzročila pri pretežni večini tržaškega prebivalstva ži- vahne reakcije, ki kalijo javni red». k erjetno je za dr. Paiamaro in njegove nadrejene v Rimu obsodba anglo-ameriških podvigov v Libanonu in Jordaniji e-nostavno «zlonamerno natolcevanje», oziroma — kot se pravi v vseh zahodnih krogih — samo «komunistična propaganda». Menda so dejanja dovolj otipljiva in zato ni potrebna no bena propaganda. Vsak razsoden človek se bo spričo teh «motivacij» vladnega komisa, rja vprašal, kdo v resnici vznemirja in alarmira javno mnenje? Ali je to morda navaden lepak, ki govori samo o golih dejstvih, ali pa vesti, ki prihajajo vsak dan s Srednjega vzhoda, ki govorijo o pripravljenosti vseh ameriških pomorskih in kopnih sil, o preletanju ameriških letal z atomskim orožjem skozi zračni prostor suverenih držav, itd. itd.? Nedemokratični ukrepi, ki jih je izdal notranji minister Tambroni so pač dovolj zgovoren dokaz popolne solidarnosti Fanfanijeve demokristjanske vlade z imperialistično agresijo na Srednjem vzhodu in z vso politiko anglo-ameriških monopolistov, ki si hočejo tudi za ceno novih vojnih pustolovščin ohraniti monopol nad viri naravnega bogastva arabskega sveta. Tako hoče Fanfanijeva vlada zadušiti ljudski glas in vsa-1 ko pobudo, ki bi pomagala stvari miru. V takem ozračju se je vršil nedeljo shod, ki ga je organizirala komunistična mladina Trebčah. Kljub policijskim omejitvam, je prišlo v Trebče kar leno število slovenske in italijanske mladine, ki je z velikim zanimanjem sledila izvajanjem tovarišev Vidalija in Wilhelm». V otvoritvenem nagovoru je tov. Wilhelm izrazil protest zaradi prepovedi zborovanja na solidar-franco- skim narodom in arabskimi narodi. Podčrtal je veliko vlogo, ki jo imata Sovjetska zveza in socialistični tabor, prav posebno v sedanjem položaju. V zaključku je toplo priporočal mladini naj si stalno prizade- Kvestura prepovedala zborovanja KPI- ZKMI in ZDŽ na prostem Paiamara prepovedal lepak, ki obsoja imperialistični napad Uspel mladinski shod v Trebčah za dosego enotnosti v borbi proti vojni nevarnosti. Nato je govoril poslanec tovariš Vidali, ki se je uvodoma zahvalil Trebencem za zaupanje do naše partije, kot so dokazali na zadnjih volitvah. S tem, da ste glasovali za KPI — je podčrtal tov. Vidali — ste volili za vaš nacionalni problem. za obstoj in razvoj slovenske skupnosti, proti vsaki asimilaciji. V nadaljevanju govora je podal tov. Vidali obširen pregled mednarodnega položaja v zve- zi z zadnimi dogodki na Srednjem vzhodu ter opozoril na veliko nevarnost, ki j0 predstavlja imperialistična agresija za mir v svetu. Razgalil je pravo ozadje tega napada, ki ga predstavlja dejansko borba imperialistov za petrolej. Nato je razkrinkal lažne obtožbe proti SZ, češ da se hoče polastiti a-rabskega petroleja. Toda SZ ne potrebuje ne petroleja in ne tuje zemlje. Prav s strani SZ «o prišle številne mirovne pobude in predlogi za mirno rešitev vseh spornih vprašanj. Nove intervencije posl. Vidalija v zbornici Posl. tov. Vidali je v sredo iznesel ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru vprašanje glede na prepoved zborovanj o miru na javnih prostorih in zaplembo lepaka, ki jo je odredil generalni vladni komisar. V svoji utemeljitvi je vladni komisar uporabil iste izraze, kot za časa volilne kampanje, ko je prepovedal slovenski govor na zborovanju na Velikem trgu in s tem preprečil slovenskemu prebivalstvu iz. vrševanje njegovih najosnovnejših pravic. Zaradi tega je tov. Vidali zahteval naj se poskrbi, da se taki primeri ne bodo več dogajali in da ne bo vladni komisar o-mejeval demokratičnih svoboščin in pravic državljanov s samovoljnim tolmačenjem volje «pretežne večine prebivalstva». Ministru Tambroniju pa je postavil vprašanje glede kršitve zakona spričo dejstva, da v Trstu niso bile še razpisane ob- činske volitve, čeprav je od razpusta občinskega sveta preteklo skoro leto dni. Zahteval je potrebne ukrepe za čimprejšnji razpis občinskih volitev, na vsak način v prvi polovici meseca oktobra. Poleg tega je iznesel tudi vprašanje glede zapore pri odpustih in zaposlitvah pri Seladu. V četrtek pa je imel tov. Vidali v zbornici daljšo intervencijo v kateri je izčrpno obravnaval gospodarski položaj Trsta. Mladinski shod v Trebčah Popravljamo V zaključku je podčrtal, da je mir za Trst, kot obmejno mesto in pristaniško središče za Srednji vzhod še posebno važen. Mladini je priporočal naj se postavi v prve vrste v borbi za mir, ki naj bo za vso mladino častna in plemenita naloga. Mladinski shod je zaključil tov. Perini, ki je prečital apel naslovljen vsej tržaški mladini. V ponedeljek zvečer je bilo v dvorani v ul. Madonnina 19 zborovanje za mir, na katerem je govoril posl. tov. Vidali. Včeraj pa je bila v isti dvo-rani osrednja proslava obletnice padca fašizma, ki se je vršila v zaprtem prostoru zaradi znanih oblastvenih omejitev. Kvestura je zahtevala, da govorniki ne smejo omeniti vprašanja miru in Srednji vzhod. Naša federacija je namreč prvotno vložila prošnjo za zborovanje na trgu Garibaldi. Od ustanovitve integralne proste cone v Trstu bi imela koristi vsa država Poslanec tov. Vidali predložil v zakonski osnutek zbornici zadevni poslanec tov. Vidali je prejšnji teden predložil v zbornici zakonski osnutek za ustanovitev proste cone na našem področju. Naš poslanec je obširno objasnil razloge, ki utemeljujejo predloženo zahtevo. Po štirih letih odkar je prišla na naše področje italijanska u-prava imamo še vedno nerešene težke probleme, ki so resna ovira za razvoj našega gospodarstva. Za pravilno oceno tega položaja je treba obenem upoštevati, da se je začela tik pred prihodom italijanske uprave e-migracija našega ljudstva, kar je bilo do takrat v zgodovini Trsta nepoznan pojav. V Avstralijo se je izselilo najmanj 15 tisoč meščanov, od teh kakih 10.000 za delo sposobnih. Odstotek brezposelnosti v Trstu presega vsa italijanska mesta in celo zaostale pokrajine in slednji bi bil gotovo še dosti višji, če hi se ne pojavila množična emigracija. Položaj se je sicer res poslabšal zaradi priselitve kakih 40.000 oseb iz področja, ki je bilo prepuščeno Jugoslaviji, toda jasno je, da je obsežnost gospodarskih problemov, ki jih je treba rešiti, dejansko rezultat gornjih dejstev. Vladna politika je nedosled na in je ni mogoče ugodno oceniti. Z zadovoljstvom so Jbili sprejeti ukrepi za moderniziranje železniških in cestnih zvez z Avstrijo kot tudi za izboljšanje pristaniških naprav. Trst je namreč naravno pristanišče predvsem za Avstrijo in Češkoslovaško in podrejeno za Madžarsko, del Jugoslavije in drugih dežel. Toda poleg gornjih, važnih ne pa odločilnih ukrepov, je vlada povišala železniške tarife za Avstrijo in pravi, da bo pristanek Italije Skupnemu evropskemu tržišču odprl velike perspektive dela za Trst. Toda niti ena izmed držav, ki je članica Skupnega evropskega tržišča ne spada v tradicionalno zaledje Trsta. Kar se pa tiče Avstrije je zelo dvomljivo, če bo pristala na področje svobodne izmenjave. Vlada pa je dopustila, da je Nemčija zagotovila Hamburgu boljše pogoje V primeri s pristanišči drugih držav pripadnic Skupnega evropskega tržišča. V svoji razlagi je posl. Vidali pobijal trditve določenih krogov gospodarske in politične desnice, ki govorijo, da bi prosta cona z ustanovitvijo carin- Cene kruha morajo ostati nespremenjene V zadnji številki, ki je izšla 12. t.in. smo objavili, da je tov. Viktor Ferluga iz Barko-velj daroval za tiskovni sklad «Dela» znesek 300 lir, ki mu je pripadal kot zastopniku naše liste na zadnjih volitvah. V objavi pa se nam je vrinila neljuba pomota, ki jo tokrat popravljamo, ker je tov. Ferluga v resnici daroval 3.000 lir. Posnemanja vrednemu tovarišu še enkrat najlepša hvala, prepričani, da nam je neljubo pomoto že oprostil. e več časa krožijo na našem področju vesti, da nameravajo oblasti povišati cene kruha, to se pravi, da nameravajo ukiniti dosedanje tako imenovane politične cene kruha in uvesti cene, ki so v veljavi Italijanski republiki. Kot je znano, je v Trstu že ves čas po vojni kruh cenejši, na podlagi posebne določbe, ki je upoštevala naš posebni politični položaj. Za peko kruha, ki ga potrebuje naše prebivalstvo, dovažajo na naše podro-čje okrog 1400 vagonov žita mesečno, ki ga meljejo v moko trije krajevni mlini. To seveda daje dela tudi pristanišču, kjer raztovarjajo, vskladiščijo in nato razvažajo žito v mline, Pismo ZDŽ ameriškemu konzulu v Trstu V nedeljo zvečer se je zbralo v dvorani Ljudskega doma v Trebčah na shodu, • ga, L8. °r8a”Izirala ZKMI, lepo število slovenskih in italijanskih mladincev m mladink, ki so prišli za to priliko tudi iz mesta v podkrepitev bratstva Ih enotnosti med slovensko in italijansko mladino in skupne borbe za mir. :>o!cu mladine so prišli na shod tudi starejši tovariši in simpatizerji tako, da je bila dvorana pretesna za vse udeležence, za kar se je treba zahvaliti oblastem, ki’ so prepovedale zborovanje na vaškem trgu. Fanfanijeva vlada noče, da se ko vori o imperialistični pustolovščini in ne o potrebi borbe za mir TJ veza demokratičnih žena je te dni poslala konzulu Združenih držav Amerike v Trstu dopis, v katerem predvsem u-gotavlja, da je vojno dejanje, ki ga je nedavno izvršila ameriška vlada vzbudilo veliko zaskrbljenost med tržaškimi ženami. ZDŽ, ki predstavlja več kot 10.000 žena Tržaškega ozemlja in ki se je vedno borila za mir, se zato obrača na ameriškega konzula, da bi tolmačil pri svoji vladi veliko ogorčenost tržaških žena, katere obsojajo vlado, ki pošilja toliko kilometrov daleč od svoje dežele orožje in vojaštvo, da zasede državo, katere ljudstvo se bori za svojo svobodo in neodvisnost. Pismo nadalje pravi, da bi moglo to brutalno vojaško de- Ali bo podeželje brez ambulant INAM? p red dnevi so prefektume *-blasti poslale zarodu za bolniško zavarovanje INAM pismo, v katerem pozivajo vodstvo zavoda, naj v roku tridesetih dni izprazni zdravniške ambulante, ki jih ima zavod v občinskih prostorih na Proseku, Opčinah, r Bazovici, Križu in Devinu. Kot opravičilo navaja prefektura, da je treba ambulante odstraniti, ker predstavljajo nevarnost okužb. Brez ozira na dejstvo, da sta na pr. v Bazovici in na Proseku zdravniški ambulanti v občinskih prosto- rih že nad dvajset let in ni bilo nikoli nobenega primera o-kuženja, je težko razumeti kako morejo prefekturne oblasti pričakovati, da je mogoče v tako kratkem roku najti primerne prostore, kamor bi lahko preselili ambulante. Z druge strani pa ei ni mo-goče zamisliti, da bi zadevo rešili enostavno s tem, da bi ambulante zaprli, bolnike pa, žene in otroke, delavce in stare upokojence prisilili, da se zatekajo k zdravnikom v Trst, kar je povezano s stroški in velikim naporom za slehernega bolnika. V današnjih modemih časih je treba nuditi prebivalstvu vse ugodnosti in zlasti pripravno zdravniško pomoč ter, nasprotno, odpreti ambulante tudi tam, kjer jih še ni, ne pa zapirati že obstoječe, od katerih so bile nekatere odprte šele pred kratkim, na prizadevanje Nove delavske zbornice in prizadetih za. varovancev. Zaradi tega menimo, da bi morala prefektura nekoliko potrpeti in počakati, da INAM rjajde ali zgradi primerne prostore v krajih, kjer se ti nahajajo v občinskih poslopjih. Po prejemu pisma se je nemudoma sestal na izredni seji pokrajinski odbor INAM. ki je razpravljal o zadevi ambulant na podeželju ter pooblastil prof. Guida Mannija, da skupno z zdravstvenimi organi INAM intervenira pri prefektu, ri in skuša zadevo pojasniti in primerno urediti. janje sprožiti novo svetovno vojno. Ni dolgo kar smo izšli iz svetovne vojne, v kateri je bilo naše mesto bombardirano po ameriških bombnikih, ker je bilo smatrano za vojni cilj. Porušene hiše, izgubljena človeška življenja, matere in žene še danes objokujejo svoje drage. Z vojaškimi okupacijami v Libanonu ni mogoče zadušiti težnje po svobodi arabskih narodov, ameriška civilizacija in demokracija pa pride pri tem lahko ob svoj ugled. Mir je stal milijone človeških življenj, vsa Evropa je trpela in tako tudi Trst, ki je bil vojaško okupiran. Ni žene in matere v Trstu, ki ne bi obsojala ameriško intervencijo v Libanonu zaradi posledic, ki bi lahko iz tega nastale za vse človeštvo. Pismo se zaključuje s priporočilom, naj ameriški konzul v Trstu sporoči svoji vladi protest ZDŽ, njeno ogorčenje in tudi upanje, da se bodo predstavniki velesil sestali in s» končno sporazumeli za dolgo dobo miru. Intervencija posl. Vidalija pri ministrskemu predsedniku ske meje ogrožala nacionalno integriteto Trsta. Toda te trditve so brez vsake podlage in sa mo polemičen izgovor brez vsakega zgodovinskega dokaza. Go-spodarska dejavnost povezana nacionalnim tržiščem bi se lahko zaščitila s celo vrsto ukrepov, kot so jih napravili leta 1921 za Zader. Tov. Vidali je v zaključku poudaril, da hočejo napraviti Tržačani iz proste cone aktivno gospodarsko sredstvo s polnim vrednotenjem njegove gospodarske vloge, ki je dragocen vir mednarodne valute, s katero bi se plačevale pristaniške, železniške, pomorske usluge tržaških špediterjev in zavarovalnih družb. Obvestilo ZMP in KZ dvolastnikom Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza v Trstu sta nas naprosili za objavo sledečega obvestila : Opozarjamo vse dvolastnike, ki nameravajo vložiti prošnjo za sečnjo drvi za leto 1959, da sc bodo prošnje vlagale do vključno 31. julija t. L Ker se prošnje po tej dobi ne bodo več sprejemale, vabimo vse prizadete, da se do tega dne zglasijo uradih Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze, ul. Ceppa 9, pritličje, od 8.30 do 13. in od 15. do 18. ure vsak dan, razen sobote popoldne. Tajništvi ZMP in KZ ZA TEDEN DNI Sobota, 26. - Ana, Nuša Nedelja, 27. . Pantaleon, Diù Ponedeljek, 28. - Viktor, Zffl1 Torek, 29. - Marta, Marina, Sreda, 30. - Julita, Jula (šči Četrtek. 31. - Ignacij, Ognjei AVGUST Petek, 1. - Vezi Sv. Petra, 1 domir Sobota, 2. • Alfonz, Bojan RADIO ODDAJE 1 d z V ^rnu !vet. lreba .(čila, [0tni: laprt NEDELJA: 9. Kmetijska daj a • 10. Prenos sv. maše Stolnice sv. Justa - 13.30 ba po željah - 16. Slove® zbori - 17. Novela: Aleksa® j. Puškin: «Pogrebnik» . 18. ! tazija dunajskih operet - 1® Ilaydn: Simfonija št. 94 1 Slovenski samospevi - 19.15 študent na rajšo gre» - mia® ska počitniška oddaja .21. rava poje v pesmi: «Zlato F žitu], ce, zlat pripelji s sabo da®’ 22. Nedelja v športu - 22.35 * ta iz revije «Oklahoma». PONEDELJEK: 13.30 La' melodije - 18. Haendel: Tri nate za violino in klavir - 1® Vokalni tercet «Metuljček* 19.15 Radijska univ< r?‘ Športna tribuna - 20.3U G*1 no Donizetti: «Hči polka», d ra - 22.45 Mozart: Serenada TOREK: 13.30 Glasba po ljah - 18. Wieniawski: Kol® št. 2 na violino in orkest® 19.15 Širimo obzorja: Teh® ustvarja nov svet ■ 20.30 OP lt]jen| Prave odkoder gre potem moka posa meznim pekarnam. Menda ni potrebno še posebej poudarjati, da je sedaj najmanj primeren čas za podražitev te važne vsakodnevne hrane ljudstva. V Trstu se žal ni še nič spremenilo. Gospodarska kriza se nadaljuje, kronična brezposelnost je pri nas največja, stečaji so na dnevnem re. du, promet peša in velikim industrijskim ladjedelnicam in tovarnam grozijo razni načrti za skrčenje delovanja, dočim so številne male tovarne, zlasti v industrijskem pristanišču, zaprle svoja vrata in ustavile 0-bratovanje. Življenjski stroški so zaradi draginje zelo visoki in iznad prejemkov velike večine delovnih ljudi. V teh pogojih bi povišanje cene kruha, ki je glavna hrana delovnih množic, težko prizadelo naše ljudstvo. Poleg tega bi bilo v primeru uvedbe cene kruha, ki velja v Italiji, prizadeto tudi delo v pristanišču, ker bi moka prihajala v Trst neposredno iz Furlanije in Benečije, kjer moko proizvajajo; obenem pa bi izgubili delo in zaslužek tudi tri- skega sveta vprašanje, v katerem je obrazložil neprimernost povišanja cen in zaprosil, naj mu predsednik sporoči kakšne ukrepe misli vlada sprejeti, da prepreči kakršno koli povišanje cene kruha vsaj dotlej, dokler se stanje tržaškega gospodarstva ne bo začelo popravljati s pomočjo organičnih vladnih ukrepov. Sožalje na glasba . 21. - Obletnica dna: «Pred 80 leti se je za^ T nlninnpiio Rncnn in TTnmPlI® j ' 'Wkc okupacija Bosne in Herceg1 ne» - 21.35 Bach: Suita št. 22.40 De Falla: Triogelnik-SREDA: 18. Schubert: ‘ fonija št. 5 v B-duru - 18.3® začarane police: Italo Calvi11 «Goske» - 19. Vokalni kvi" «Zarja» - 19.15 Zdravniški J< ,1 v0v», 'cansl 'ar k 'ržač Nskt !ahte- jobja ^oral Vil otno To 0 zai “Je p ves n Nruž! N dež - 21. Alfio Berretta: Sfiati komedija v 3 dej. . Igrajo l{|Ve Celica KP iz Boršta izreka najiskrenejše sožalje tovarišu Boneta Ivanu (Ninče) in njegovi družini ob smrti ljubljene žene in matere Zofije. Tudi Zveza demokratičnih žena iz Boršta toplo sočustvuje z družino Boneta zaradi izgube nepozabne Zofije. Sožalju se pri- družuje «Dela». uredniški kolektiv Končano zasedanje mešane ni RO. j.i ČETRTEK: 13.30 Lahka F1 f KOn ba - 18. Brahms: Koncert f 11 molu op. 15 - 19.15 Radij’ °rjev univerza: Mednarodne org1 "ilo, racije - 20.30 Zbor «Vinko ' ta, kj dopivec» - 21. Ilustrirano t ig Vrgj davanje: Maloznane ljube’1 azi arabski j 'dve, it*} 21. Umetnost in p’j’ t komisije prejšnji petek je v Rimu ita-lijansko-jugoslovanska mešana komisija za narodne manjšine zaključila svoje tretjo redno zasedanje. V poročilu, ki ga je izdala komisija je navedeno, da sta obe delegaciji sklenili priporočiti italijanski vladi, da izda zakon o slovenskih šolah, je mlini, ki sedaj meljejo žito j jugoslovanski vladi pa bosta za nase potrebe. priporočili naj zamenja nekate- Z ozirom na omenjene govo- ^ re učitelje na italijanskih šolah rice in na opisane posledice, je na področju pod jugoslovansko poslanec tovariš Vidali nedavno 1 upravo z učitelji, katerih predložil predsedniku rainistr- | terin jezik je italijanski. Obč. seja na Repentabru Danes, v soboto se bo sestal na redni seji občinski svet v Repentabru. Na dnevnem redu je potrditev občinskega proračuna za preteklo leto in razpra. va o nekaterih drugih vprašanjih. Seja je javna in se je občani lahko udeležijo. Za obrambo podjetij IRI pokrajinski odbor FIOM je naslovil delavcem in uradnikom podjetij IRI, njihovim družinam in vsemu prebivalstvu apel spričo poslabšanja položaja tukajšnjih podjetij, ki spadajo pod državni sektor. Vedno bolj se namreč širijo govorice, da mislijo skrčiti obratovanje, odpustiti stare delavce in znižati delovni urnik. FIOM ugotavlja, da so našim ladjedelnicam nujno potrebna nova naročila in moderniziranje že zastarelih naprav, da bo naša industrija lahko tekmovala z inozemstvom. Spričo nevarnosti, ki grozi tukajšnjim, kot tudi tržiškim ladjedelnicam in železarni Ilva pod Skednjem, je nujno potrebno, da je o tem položaju obveščeno vse javno mnenje, vse delovno ljudstvo. Upoštevajoč, da gre za življenj- ska vprašanja, se brez dvoma lahko uresniči široka enotnost v zahtevi naj sc IRI končno izjasni o svojih pravih namenih. Pristojna ministrstva, oblasti in predsedstvo ustanove IRI mora zagotoviti vsem nameščencem podjetij IRI stalnost dela in zaslužka. Vsi delavci, uradniki in tehniki v podjetjih IRI in vse pre. bivalstvo naj razpravlja o teh problemih, strne naj se okrog tukajšnjih podjetij in zahteva njihov nadaljnji obstoj in zagotovljeno obratovanje. Le na ta način bodo preprečili, da bi nameščena delovna sila ostala v določenem trenutku brez moči reagiranja pred množičnimi od-pusti,-' skrčenjem obratovanja in novim znižanjem delovnega urnika. Uradno poročilo pravi nadalje, da je zasedanje potekalo v duhu velike prisrčnosti in razumevanja. Vprašanje uvedbe dvojezičnosti na našem področju, ki ga je postavila jugoslovanska delegacija, je bilo odloženo ua prihodnje zasedanje. Komisija tudi ni prišla do nobenega zaključka kar se tiče priznanja stalnega statusa slovenskim učiteljem na našem področju. Tudi o tem vprašanju bodo verjetno razpravljali na prihodnjem zasedanju. Prihodnje zasedanje komisije bo predvidoma koncem leta v Beogradu. Zato ic pričakovati, da ne bo italijanska vlada čakala do takrat z uvedbo dvojezičnosti, ker je to obveza, ki jo je — brez ozira na priporočilo kogar koli — svečano sprejela s podpisom Londonskega sporazuma in priloženega Posebnega statuta. Isto tako je nujno, da se končno uredi vprašanje slovenskih šol, ki so še vedno brez juridične ureditve. Razne vlade, ki so se vrstile, so vprašanje že predolgo zavlačevale. Čez par mesecev bo začelo novo šol. sko leto in slovenska šola tvega, du bo še vedno ostala brez zakonske ureditve. ske zgodbe in svetovne z?1 vine - 22. Sodobna književ® Nen in umetnost: «Današnja P 'i $0 matografija» - 22.30 Milka« Violinski koncert št. 2. t PETEK: 13.30 Glasba p° S« ljah - 18. Velika dela »la<« atne mojstrov . 19.15 Znanost in 11 !,°k nika: «Železnice — —1 -1-* ® ščavi» - 21. Ume_____ ... , ditve v Trstu - 22. Dante * s» ghieri : Božanska komedija- « _ SOBOTA: 15. Bizei: > Jpn žanka ■ koncertna suita št- j . s s' 16. Radijska univerza: Zs® No ii vina nastanka mest v Itaki1 '«ofjji 17. Koncert tenorista D«’1' '‘»osta pertota - 18. Oddaja za " N t] mlajše: Franc Jeza: «Odp’1' 6 Marko» - 19.15 Predava® . ,Vat’ «29. Beneška Biennala». P0>(. CSa ti morilcev», napisal Robert V )>, Stevenson. Igrajo člani RO S er v ,daj lo Kr gitici KINO Prosek Sobota, 26. julija ob 20.: berjack». Barvni fihn puhlic. Nedelja, 27. julija ob l7-: ponovi. . Sreda, 30. julija ob 20.: 'N la iz geta» (L’orfana gheto). Glasbena Matici -------- Trst------' priredi koncert s sod'T vanjetn KVINTETA BRATOV AVSENIK in pevskega dueta : Čestitke Danes stopita v zakonski stan tovarišica Licia Gojča, članica tajništva tržaške federacije Z. K.M.I. in tovariš Arrigo Pa-seolat, sekretar videmske federacije ZKMI. Novoporočencema iskreno če. štitata ter želita srečno in vedro zakonsko življenje federalni komite ZKMI v Trstu in uredništvo našega lista. Dane Filiplič in F*3*1 Korena iz Ljubljen6 danes, v soboto 26. juti-ob 21. na stadionu «T maj» . Vrdelska cesta ' V i Set t hrti vo bijeva: tfj!; T ^ za Sla 1 nap dot Sda i9 vse Seže i Sžijo Sni. So rit | jih pre Ni Set l'1 vp) Se 2 Sv *>0 jutri, v nedeljo 27. iu ( ja ob 18. v Sv. KRIžl ' kinu na prostem ter jutri, v nedeljo 27. iv, ja oh 21. v BOLjUNb na občinskem igrišču. Vse predstave bodo prostem. V slučaju >'R f, ga vremena, bodo pre®' ve v dvoranah. » Blagajna bo odprta e ( tiro pred pričetkom vsa ga koncerta. -j VLJUDNO VABLjfS ov. 'v' Nij nar ne so hcev, fNiai t vid: Nže. "Sla Ss N ntne Si!a ho) «V 'j bo Sva; Nov.