Oves v kolobarjenju
Zadnjič smo govorili o ovsu kot krmi-lu. Tokrat pa poglejmo, kakšno viogo ima oves v kolobarjenju.
Oves je rastlina, ki ima med žtti naj-več in najdalj5e koTenine. Te izločajo obilo ogljikovega dvokisa (COs), ki v zemlji znatno poma<ja k razkraianju hvanilnih snovi za v koremine dostopno obliko. Obilne korenine omogočajo, da zahteva oves od kakovosti veliko manj kakor druge žitne rastline. Iz istega vs.Toka uvrščamo oves v kolobarju na najslabse mesto, kar z gospodarskfiga staliSča nikakor ni uroe6tno, kaj.ti zado-voljiv pridelek je odvdsen od tetih po-gojev za rast, ki so merodajni za ostale rastMnske vrste V kolobarjenju uvrstj-mo oves včasih dvakrat na isto mesto. kar pa r*i priporočijivo, ker ovee znat.no izčrpa ?.emljo in je pridelek nasiednjega leta na isti njivi znatno manjši Polep teqa s takim rsvnanjeTn znatno pripomo-remo k razmno5evanju nevarnih, m'i|hnih živalic t. zv. mematodov, ki objedajo koreninice. Toda tudii na ze.mlji. kjer «e dosedaj te živalice niso pojavi.e, ni pri-
poročl]ivo, da bi ovsn sledil zopet ove« ali pesa, ker meiAatodi napadajo tudi sadeže.
če ne upostvamo nevarnosti, ki preti ovsu pred imenovanimi šk-odljivci, bo oves naibolje uspeval po repi in pesl kajti pes« zahtevajo najboljšo piipravo in rahljarne 7.em\)e ter rednn zatuanje plevela. Dober predh^dnijk ov«a je tudi krompir, ki potrebuje v primeri z rep" in peso manj dušika. Od rastlin, ki se u^orabljajo 7a 7.e!eno krroo, so za oves najprimemejže predrastline razna sočiv-ja (grah, fižol, grašica itd.) ter razne de-telj6 Pripomniti |e treba, da po imeno-vanih predrastJinah, kakor tudi po pre-obilo pognojenih okopavinah oves 7lasti na rodcvitni zemlji rad po\eie. Z ozirom na to, da stavi oves na kakovost zemije mrinjše zahteve, kakor druga žita. qa lahko se^emo tndi xa manj prim?rnira predrastllnami z'acti ako mu poma^amo k boljši rasti 6 primerniin gnojeniem z umetnimi qno'ili Upoštevati pa mora-in<\ da rastline, ki kir»3iU zore. kot je n pr   ozirrtni  'ečmen,  niso primerne  pred
rastline. Ječmen namreč zahteva dobro kakovost zemlje in ]o tudi moino izčr-pa. Bolj prirnerna je setev ovsa po ozimni rži ali pšenici. Jaro žito zapusti polje navadno zelo zapleveljeno s polj-skc gorčico in repičem. kar seveda ni v prid ovsu. Zelo dobro pa uapeva na dobro preoranih niivah. zlasti na detelji-ščih, gozd-nih parcelah in dreniracih zemljah, osušenih ribnikfh ter drugod, kjer je uspeh setve drugib. pridelkav zelo negotov.
Oves zapušča v zemlji razmeroma obi-lo korenin, ki vsebujejo tudi precej hra-tiurvih rastliTiskih snovi. Na podiagi po-skusov je ugotovijeno, da vsebujejo ^o-reniTie ovsa do gloforne 26 ctn v zeinlji na ha v teži 3726 kg okroq 30 kg duši-ka. 33 kg fosforne kisline in 28 kg kali-ja. Zato najdejo v oves pospjaae de-telje dovolj hrane za prvo rast v sa-četku na povr&ina. ki jo oves manj iz-črpa kot ostale rastline pomeje pa iz 6trnisča, ki hitro razpade. Tudi okopavi-ne najdejo po ovsu dovolj lahko sp-e-jemljive brane, ki pa za uspešno rast ne zadostuje. Po ovsu jih je treba pogno-jiti se s hlevskim iu umetnam gnojem
Oves je slaba piedrastlina za vse žit-ne rastline in zlasti še za oz.imna žita. Najprimernejše je, če mu s!ede one rast-line. ki imajo glede hramlnih snovi raz-meroma manjše zahteve. K temu spada-jo predvsem sočivnate in deteljna rast-line, ki si osvojajo dušik neposredno iz zraka s pomočjo raznib bakterij. ki se nahajajo  na  koreninicah
Iz navedenega siedi. da oves labko uvrstimo v kolobarju tem, kjer bo za:a-di 6vojib majhnih zahtev na rodnpst zemlje kolikoi toliko dabro jbrodii, kjer bi pa druge rastline gotovo odrekie. Teca se bomo poslužili posebno na kislih zemljah. ki ovsu ne škoaujejo, temreč mu celo ugajajo, med tem ko nam dru-ga žita, predvsein jari ječmen in pšeni-ca ne bi nikdar dala primernega pri-delka.