Hiev. :*.	Ljubljana, 16. marca 1886. Tečaj IT.
SI «ve&ski
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
Izhaja enaki meneč enkrat in ne poiilja udom brezplačno; neiidnm za 1 gld. 30 kr. na leto. Innerali in priloge rafunijo ne po najnižji ceni. — Letnina za ude. znana namo 1 gld.
OfcMg : Pomladno življenj« čebel. — Nastavljanje sadnih popkov ali očesec. (Konec.) — Čebeloreja na Kranjskem. (Dalje.) — Naši dopisi. — Inserati.
Pomladno življenje čebel.
Ko so zimu svojemu koncu bliža in namesto mrzlega vetra pihlja pomladni topli vetrič, razveseli se čebelar že ležko pričakujoč lepega pomladnega časa. odpre svoj čebelnjak in pusti solnčnim žarkom, da posijejo tudi v notranji del, kamor jim je do sedaj zabranjeno bilo. Dolgo že veselil se je na prihod pomladi, a vse veselje bilo je zelo neskrbno, kajti ni se mogel prepričati, je li pri njegovih čebelicah vse v redu, so li še vse žive ali ne. Beči bi se smelo, da je za čebelarja isti dan praznik, ko prvikrat pusti svojim čebelam izleteti, na tako dolgo zapretje.
Postavimo se z našimi čebelarjev blizo čebelnjaka in čakajmo. Polni solnčni žarki, ki so skozi žrela v panjove prodrli, razširjajo v teh luč in toploto, osrčijo na tak način preplašene čebele, da si vhod poiščejo in na prosto zlete. Kmalo se jilt prikaže več in več, ki brenčeč okrog čebelnjaka frče, vedno večje kroge delajo in se v preletavanji oproste dolgo zadrževajoče zimske nesnage. Tak izlet imenujemo: čistilni izlet.
Dolgo pogrešana solnčna svetloba in čisti, sveži zrak sta jih pokrepčala, zopet bite nazaj v njih hišice iu začnejo dela. ki njili čakajo, z vneto delavnostjo in novo pridnostjo opravljati. 7. velikim trudom nosijo pokvarjeni cvetni prah, pokvarjene voščene koščke in mrtve čebele iz panju, svojim gospodarjem hočejo s tem pokazati, da j e snažno stanovanje prvi pogoj njihovem zdravji in vspehu.
rmiii čebelar razume ta migljaj, ter se precej, ko vreme pripusti, napravi, svoje panjove osnažiti. .Močni panjovi bi sicer tega ne pogrešali preveč, ker bi sami leliko to opravili: pa trud je tako majhen, da čebelar svojim ljubkim čebelam to delo prihrani. Slamnati panjovi se vzdignejo in so jim novi podič noter potisne, stebercise se strguljo ostrgajo in pot, ki se v kapljicah na stenah in dnu zbira, obriše se z cunjo. Med stenami visečo mrtve čebele se tudi odstranijo, da zamore zveži zrak med delo in do čebel dospeti.
Ako se pa to opravilo pri prvem čistilnem izletu ne more zvršiti. opravi si prihodnji topli in za to ugodni dan. Pri zvršitvi lega dela naj se opusti vsako

izrezovanji' satov, ila v panjn bolj mrzlo ne postane, trebu je tudi podvizati se. panj. pred ko je mogoče. zapreti. V panju, v klorom je del satovja popolnoma pokvarjenega, so izjemno lahko ono izreze in odstrani, da so so drugo no pokvari.
1* r i snaženji panju naj se pazi na to. kar na dnu panju loži. Najdena mrtva kraljica ali trotova zalega pričati, tla panj nima nie, ali pa ne prave matice, veliko medlih čebel in izmetani vstrjeni (\ sladkor spremenjeni) med sve-doči lakoto in žejo, debeloživotne čebele in vodeni izmetek pa grižo iu prohlajenjo. Ta slaba znamenja so morajo dobro zapomniti, ter dotični panj posebno v varstvu in skrbi imeti.
Po osnažcnji naj se zopet vse špranje in razpoko zamašo iu žrelo naj se zopet pripre, kajti vedno še utegne mrzlo vreme nastopiti, iu v zalego potrebna toplota bi se pri popolno odprtem žrelu in skozi razpoke zgubila.
Pred prvim pomladnim izletom so posameznim paujovom odločijo novi prostori, in čebele si pri prvi predigri precej zapomnijo novo mesto in vedno ija lete.
Osnažitvi lastnega telesa sledi zdajci tu di osnažitov iu zboljšanje stanovanja iu piskricev, plosnoba. ki so je v panju vsled zimske mokrote naredila, se odstrani, razpoke iu luknje v panju so z nabrano smolo zamažejo. To delo čebelice pred, ko morejo, oskrbe, da se zavarujejo prod različnimi sovražniki, ki bi znali skoz te odprtine priti.
Istočasno z r a z I i č u i m i o p r a v k ič e b e1. z a č n e set u d i del a v u o s I kraljice. V močnih panjovih že svečana mesca, večkrat že prosinca začne zalego staviti. Narprvo leže le taka jajčeka. iz katerih se delavke i z vale: to delo pa kraljica prične v sredi mod satovjem. kjer je uajtoplojo.
Po očistilnem izletu začnejo čebele pri dobrem vremenu precej na pašo leteti, kar pa narpopred z donašanjem vode opravijo. to namreč potrebujejo pri vstrjenem medu in pri pripravljanji soka v hrano zalege. Čebelar, katerega čebelnjak jo daleč ml vode, čebelam zelo vstreže in pomaga, če prav blizo čebelnjaka nastavi koritce z vodo. v katero uaj mahu ali vejic nadevlje, da čebele ne utonijo. *)
Dalje čebele tudi skrbe, da je pri žrelu straža, da so silnim tujcem zabraui vhod, ter da je dom dovolj varen.
Ce se ugodno vreme drži, se v panjovih delavnost vedno vekša; vselej pa vreme ne ostane toplo, pripeti se, da sneg na novo pobeli zemljo in taka sprememba je čebelam zelo škodljiva. Od prijaznih solnčnih žarkov izvabljene nadaljujejo svoje izlete, ko pa na prosto pridejo, jih snežena belina od sobica razsvitljona oslepi, počepajo v sneg in otrpnejo: v malo trenutjih je snežena okolica daleč okrog pokrita z otrpnjenimi čebelami. Samo en sam izlet lahko močen panj v slabega spremeni, več pa popolnoma ukonča. Da so čebele take nevarnosti obvarovane, jim bo umni čebelar zahranil izlet: napravil bode senco, da čebele v panju ne občutijo solnčne toplote in sploh njegovih žarkov.
Kakor hitro so pa čebele pomladi redno leteti začele, iu da je. toplota že tolikšna, da delu (satovju) ne škoduje, če se panj narazen vzame, da čebele ua prostem tudi v miru sedeče no otrpnejo, mora čebela r pomladno p reg I od o vanje vseh svojih panjov pričeti, posebno pa pri onih, ki so se mu že
*) Umni čebelarji najnovejše dobe priporočajo čebelam vodo poklnd&t.i Izumili so stekleni1 posode, v katerih se jim voda daje. Trdijo tudi. da čebele v vročili poletnih dneh veliko vodo povžijejo, in a pokladanj'-m vode so jim veliko dela prikrati.	/Trmi.
2t»
ml p r v«r a izleta sumljivi dozdevali. Ue dobi brezmatičen panj. ali če villi, tla je \ pauju sicer matica, zalege pa malo, je znamuje, da matica ni rodovitna. ali pa če dolii le trotovo zalego, jo znamnje, da panj nima prave kraljice; lak panj treba je z drugim združili. Ako je pa rodovitna matica ua razpolaganje, naj se pa la lirezmatičncm panju da, toda no smo so precej mod čebele spustiti, kajii te Iii jo kol tujko precej napadlo iu umorile. Zapre naj so v kraljičino gajbico iu ta nuj se v zgornjo polovico satovja blizo žrela vtakne, črez dva ali tri dni, ko sc že čebelar prepriča, da so so čebelo in kraljica sprijaznile, naj so pa izpusti. (Jo ima panj nooplemenjeno kraljico, se mu mora ta odvzeti iu na ta način postane panj brezmatičen, ker pa tak ni za rabo, nabiti so mora na druzega; če je pa panj novo vrste, se pa kar satuiki iz brozmatičnega panju postavijo v druzega. (To pa ni sicer svetovati, ker s tem gre en panj v zgubo. kajti kakor hitro iz panju, ki ima druzega na sebi nabitega, izleti prvič |prvi roj| so lahko nabiti panj oil unega loči iu sam za se napravi: pri tem jo pa treba pogledati, če jo li izletevša matica v nabitem panju nastavila matično zalogo, ako jo ni, naj se pa šo počaka, da se drugičeve matice izvale, iu teh ena naj se mu potlej dodii.) Prestavljanje satnikov naj se pa le zgodi, če jo brezmatičen panj slaboten, da ui kaj prida od njega pričakovati.
(V je pa v panju vodno manj čebel, ker jo molj vse satovje za zalogo prevladal. ter prepredel, iu kraljica ne more v čiste piskrice zaleg»1 staviti, čebele so pa po vedno napenjajočein delu pri čiščenji piskrieev opešale in se pognbile, treba je skrbeti za drugo stanovanje, v to naj so obesi eden ali več satov s skoro že dozorelo zalego, in to naj se nadaljuje tako dolgo, da jo panj dovolj močen. Zalege naj se pa le toliko doda, kolikor je čebele obsesti morejo, da jo grejejo, če se je preveč da. gre vsa. kar jo je odveč v zgubo in še nevarnost jo, da bi v panju od tega gnjiloba no nastala, kar bi utegnilo vsemu čebelnjaku škodovati.
Co pri pregledovanji dobi slaboten panj. kateremu se tudi dodatkom satov z zalego ne more pomagati, ker zalogo obsesti ne more, naj so kraljica toga panju smatra v na razpolaganje. Ce jo pa ljudstvo tako močno, da so zamore še nekaj tednov samostojno držati, in jo čas rojenja že prišel, naj se kraljica v gajbico pripre in naj so panj v čebelnjaku prestavi na mesto kakega močnega in zelo letečega panju. Co so mu pa šo na ta način no more pomagati, naj se pa matica na en sat pripre, na katerem se dobi, in naj se raznim panjovom (močnim) odvzame čebel, to stresejo naj so v ta panj, ter naj so potom hitro vsaj pol ure daleč nese in postavi za kake 14 dni, če pa to ni mogoče, naj se pa v temno klet postavi za toliko časa. .Matica naj so črez dva ali tri dni izpusti.
Brezmatične in slabo panjove pa drugi močneji ob času, ko lahko izlete, pa če še nič pašo ni ne, radi napadejo in oropajo. V začetku silijo kot sladkosnede noter, ko pa zapazijo, da so jim vstop no zahranjuje, pridejo v večjem številu nad panj in mu poberejo ves med, kar ga ima, kajti slaboji mora so mu vdati, ker se ne more braniti. Da se to ne zgodi, čuvati mora čebelar slabo panjove. Tako ropanje pa pomladi nevedni čebelar sam pouzroči, če čebele pozno zjutraj ali po dnevi z modom krmi in to od spred. Krmiti mora od zadaj in zvečer. Pa ropanje ne nastane, naj se žrela zelo stisnejo, brezmatičnim in slabim panjovom naj se pusti žrelo le za eno čebelo odprto. Ce pa ropanje vso ono nastane, naj so napadeni panj vzame iz čebelnjaka ter toliko časa v temno klet postavi, da roparice nič več v prazni panj. ki se je na mesto napadenega postavil, ne silijo.
Najboljši iik čebelarju je, naj brezmatičnih in slabili panjov ne pušča v čebelnjaku.
Pomladno pregledovanje ima tudi namen prepričati se, če imajo čebele do paše dovolj živeža. Ako nimajo, naj se jim dajo zadelani satovi z medom, ako pa takega ni. jo pa navadni pitanec tudi dober. Ce je v vališči trotovo satovje, naj se odstrani, ravno tako staro satovje.
Kolikor bolj pazljivo jo umni čebelar opravljal pomladno pregledovanje, in kolikor bolj skrbno je na vso strani pomagal, toliko bolj zanesljivo se sme na pribodnjost zanašati, katera mu bo gotovo njegovo skrb in trud obilo poplačala.	F. M.
-X-
Nastavljanje sadnih popkov ali očesec.
(Konec.)
0. One glavne vodilne mladike, ki niso dovolj rodovitne, naj se v mirnem času rasti tako vpognejo, da je nekoliko njih dolgosti k tlam obrnjene.
Sok sedaj z večjo močjo vpliva na razvitek brstja, in sicer toliko močneje, kolikor bolj navpično (navzdol) je veja ali mladika, na katercj so očcsca vpognjena. Vpiraje se na to spoznali bomo, da, če se veje ali mladike vpognejo ali zakrive, rast onih vej zmanjšamo, katere so bolj, kakor horizontalno (vodoravno) vpognjene, ter da so na ta način nekako primoranc sad nastaviti. To sredstvo je že staro in le neko posnemanje onega, kar se pri drevesih, ki so tako rekoč sama sebi prepuščena. po naravnem potu godi. To opravilo mora se pa vedno z previdnostjo vršiti, treba je varovati se, ila se drevo vedno ne vpogiba. Vso umetne podobe, kakor piramide, kelhi i. t. d. z vpognjenimi vejami, katero nekateri sadjerejei priporočajo, naj se opnste, in sicer iz sledečih vzrokov: če se veje opuščenega drevesa vsled teže sadja ali pa vsled preobilih stranskih vejic in razraslkov, katere morajo nositi, — bodi si, da so slabe in tanke, da se ne morejo po konci držati, bodi si, da ima tisto pleme nagon veje iu mladike vodoravno izbojevati ali pa še celo navzdol ravnati — globoko pripogibajo, tako se vedno opazi, da kmalo začnejo na vrhu vpognjenih mest močne vodene (divje) mladike odganjati, ki pa vedno na novo poženejo, čeravno se odreznjejo iu zatirajo, ter te mladiko vpognjeni del pred ali pozneje uničijo. Zaradi tega so na visokodebelnih drevesih nekatere teh slabih mladih kot namestovalne veje obdrže in odstranjenjo onemoglih vej se zvrši, kakor hitro so nove veje sposobne, sad donašati.
Kar se pri visokih deblih zgodi, to zgodi se tudi pri drevesih, ki so v pesti, da se iz njih umetne podobe napravijo. Če hočemo vse veje kacega drevesa stalno upogniti, ne more sok v dovoljnej meri do konca vej dospeti, vsled tega pa prisili one dele vej, ki so na zgornji strani zakrivljene veje, da se v prav močnih od-gonkih razvijajo: če se pa ti odgonki (mladike) vedno zatirajo, drevo, ker novega lesa in nove kože ne. more delati (to dvoje je. glavna stvar k dobrej ohranitvi), začne pešati, neha sad donašati in konečno pogine. I)a so pa tej nezgodi izognemo, je priporočeno, da naj se pri vsakem zakrivljenji, če so mora izvršiti, ravno nad zakrivljenjem pusti močna mladika, da se razvije, kajti bo naj v nadomestil no vejo odločena, in naj so v istej legi izreja, kakor upognjena veja.
Pozneje, ko se zaželjono že doseže, t. j. Ce je drevo vsled vpogibanja svojo cvetne popke povsod razširilo, so vpognjoni deli odstranijo, in puščene mladike nad krivinami nam pokažejo drevo v prvi podobi.
7. Ko so pa nobene luide slane ali sploh zmrzovanja ni več bati in so življenje v zgornjih bolj vetru izpostavljenih delili drevesa ni šo popolno pokazalo, naj so nad koreninami z drevesno žago okrog debla zažaga iu siccr tako globoko, da se liajvrhuji del lesa malo načne.
Sok, kokar jo znano, stopa iz korenin po odvodih ali posodah najvrhnjega lesa na kviško. Zažagani krog ima namen vzdigovaqje soka zadrževati in drevo je vslod tega v vseh svojih delili manj močno in se bolj na razvitek sadu sprevrže. Ce je pa lo nekaj vej, ki rodovitnosti v povoljnej mori ue kažejo, se ona zažagaua zareza 110 naredi spodaj 11a deblu, temveč okrog dotičnih vej precej pri deblu.
V vsakem slučaju naj dotičua zareza ne bo nad 3 mm široka iu nad 1 cm globoka, ker drugače bi pri pregloboki ali preširoki zarezi sok ne mogel dovolj hitro prekoračiti iu drevo bi vsled tega vsahnilo in se posušilo.
Š. Eno leto naj so drevo nič ne obreže, ali pa naj so samo s tem zadovolji, da so edino le tiste veje zatirajo, ki vsled njih leže hrepene, preveč močno se razvijati.
To sredstvo je le neka bolj močna vporaba onega, kar je bilo že zgoraj povedanega, razlaga se tudi z ravno tistimi vzroki a vporablja se samo pri jablanah iu hruškah. Ce se prav nič ali le malo obrezuje, se prehaja sok na konec vej v škodo večine onih vejic, ki pri deblu rastejo; te dobö le malo hrane; ko bile bi vejo bolj prikrajšano, došlo bi tem vejicam več hrane v korist rasti, tako so pa bolj zapuščene in nastavljajo namesto lesnih le cvetne popke.
Ako [ia vse to ne pomaga, jo znamenje, da je dotičuo drevo kake zelo nerodovitno vrste, v takih slučajih treba je bolj ostro postopati in sledečih sredstev so poprijeti:
9. Pomladi naj se noga ali vznožje drevesa odkupijo, tako da se glavne korenine nekoliko vidijo, ter naj tako vse poletje ostane.
To odkritje ali odkopavale razpostavi korenine vplivu zraka in luči ter ima posledico koreninske naprave motiti, odgonsko drevesno moč na ta način zmanjševati in drevo prisiliti, da nastavi sadne popke.
1(1. Pomladi naj se okrog drevesa v daljavi do 3 m izkoplje jarek, da se del korenin z odseka njem pokonča, ko je to narejeno, naj so jarek zopet zasuje.
To delo je še bolj resnobno mimo prejšnjega, in ravno tako dogodke pouz-ročuje. Vporabljati mora so z največjo previdnostjo in le takrat, če drevesa od-kazani jim prostor popolnoma napolnijo, ker drugače bi lahko prišlo do slučaja, o nameravanem preveč storiti in drevo pokvariti.
11. Drevesa naj so v jeseni z največjo skrbjo izkopljejo, tako da še kolikor mogoče veliko korenin pri drevesu ostane, in potem naj se zopet varno vsadi
To postopanje naj se pa izvrši seveda le pri pritlikovcih in pri takih drevesih, ki še niso velika in 110 prestara. Najbolj ugoden čas zato jo konec oktobra in v novembru. Vsled tega presajanja se pa hruško in jablane, ki so na divjake cepljene, ne primejo zopet tako rade, kakor one. ki so požlahtnjene na kutue in ua druge take podlage. Treba je tedaj 10 delo z največjo previdnostjo izvrševati, če se kdo za drevesca boji.
Co so jo to presajanje posrečilo, tako večina mladik v prihodnjem poletji sadne popke nastavi in odsihdob vodno redno nastavljanje sadu kažejo.
Iz povedanega jo razvidno, da so vsa priporočena sredstva vporaldjajo le pri drevesih, ki nočejo rada vsled njih močnega odganjanja mladik sad nastavljati. Ker je pa rodovitnost drevesa večkrat tudi od pomanjkanju odganjanja mladik odvisna. kar je pa že izsrkanemu in ubožauemu svetu ali pa preveč gostim vejam pripisovati, kajti če vejo jedna drugej senco delajo, ter zraku iu luči pristop za-hraujujojo iu se obotavljajo sadne mladiko razvijati, navadno to sadno mladiko poginejo prodno so sposobno bile. sad nastaviti. Co jo svet slaboten iu že izsrkan. naj se mu z pridnim gnojenjem (tekočim gnojem ali gnojnico") pomaga, če je pa drevo pregosto razraščono, naj so pa tnalo obrožo iu razsvetli.
nFnrmntuithriiim2iirh'..u
-*■-
V
Cebeioreja 11a Kranjskem,
t Dalj.-).
(»glejmo si še dalje, kilo je še pred loti čcbelaril po Kranjskem razun kmeta. Kilo bi bil ta? Nikdo drugi, kakor prečastita duhovščina, učitelji iu nekateri obrtniki.
Nekateri duhovni bili so zelo vneti za čebelarijo. Podpirali in pospeševali so jo po svojej moči. Kdo si pri tej priliki no bo z veseljem spominjal kranjskega Dzierzoua ranjcega gospoda Luka Porenta. župnika v Bohinju. Temu gospodu gre velika zahvala za ujegov trud na polju čebelarijo. On bil jo vnet za to in tudi drugo ljudi, posebno svoje farane spodbujal je, naj se z vesoljem popriinejo toga dela. On pa ni delal samo z besedo, temveč tudi v dejanji jo storil to, kar je z besedo priporočal, zato so pa njegovi poduki pri ljudstvu kmalo sad obrodili. Tu bi se lahko reklo: Ilesede mičejo, a zgledi ganejo. Poleg toga gospoda zamore kranjska čebelarija še veliko duhovnov našteti, ki so vso svojo pozornost na njo obračali, ter jej v zadregi ua pomoč prihajali ter jo branili oslabljenja. Mnogo gospodov duhovnov po deželi, posebno v krajih, ki so bolj samotni, postavili si jo po vrtili pripravne čebelnjake, v katerih so si ob dolgih in vročih poletnih dneh preganjali s čebelorejo dolgčas. Toda tudi te gospode so poslednja slaba leta za čebele malo ustrašila, zato so pa to tudi opustili: popolnoma seveda ne, toliko pa vendar, da se je pri čebelariji zdatno poznalo. Škoda! Z veseljem pa zopet opazujemo, kako so se nekateri gospodje iz nova poprijeti čebelarstva. Le ta strah gospodom ne ugaja dobro, če se jim ktera sitna iu huda čebela v obraz zakadi, ter tamkaj svoje zelo poskusi iu popusti. Da pa k vsakemu človeku manj ali več obraz za nekaj dni izpremeni. je znana reč; to pa gospodom nekoliko zabraujuje vstop pred ljudstvo. To je res sitna reč, pa se je je tudi lahko ubraniti, z raznimi pripravami (s kapo).
Ce si, dragi bralec, pred leti pogledal tnalo po našej rnilej deželi, lahko si opazil sem in tja pri šolah čebelnjake. Ti bili so dotičnih učiteljev. Da niso bili posebno s čebelami napolnjeni, je vrjetno, ker prejšnje učiteljevo stališče ni bilo tako, kakoršne je sedaj. Plača bila je večinoma povsod manjša (tudi sedaj se komaj izhaja) in učitelj tudi ni bil gotov, koliko časa bo tamkaj ostal. Dandanes je v tem oziru boljše, da celo priporoča se učiteljem, naj se popriinejo čebele. Na ta namen dobivajo še v pripravnici poduk, toda kaj pomaga prazno in suho predavanji.1, če pa dotični, ki to uči, nima sredstev, da bi to mogel pokazati, liroz skrbi lahko rečem- da vsak, kterj se na to hoče zanašali, kar je v šoli suhih besed vlovil,
še m« vö, kaj je čebolarjja, ter težko ve razločiti navadno čebele od matice ali od Irola. Sicer kažejo podobe, da bi si človek zapomnil, kakošna je matiea, čebela ali trot, pa tisto podobe so le podobe in druzega nič. Videl sem že veliko podob, a da bi vsled podob mogel čebelo jedno od druge ločiti, nisem mogel. Boljše bi bilo. če bi so učiteljskim pripravnikom vse to v istini kazalo. Toda dokler človeku lo drugi kažejo iu pravijo, je le mala reč, poskusiti mora, kajti skušnja je najboljša učiteljica. Marsikateri iz knjige naučen si bo mislil, jaz se lahko tega postopim, ker sem učen iu tudi knjigi* imam, da se lahko še učim iu pogledam, kako je to in to. Pa to kar zua je presneto malo; lo poskusi naj svojo učenost praktično, I. j. v resnici iu dejanji. Kmalo bode spoznal, da je njegova vednost piškava, ter zelo in zolo in zelo pomankljiva. Le skušnja in skušnja, ta bistri človeški um in srce. te se je treba poprijeti, če kdo hoče v katerej stvari napredovati.
(Dalje prihodnjič.)
Naši dopisi.
Št. h'uprt na Dolenjskem. Spomlad je tu, delo za razna opravila se je odprlo; tudi sadjarstvu je ta čas najbolj važen, vgoden in vspešen. Kdor ima še kaj peček dene naj jib v vrečico, to zakoplje naj potem v zemljo, da se snežniee uapijo; če pa te ni več, naj se pa z vodo poliva prst. da se bodo bolj napile. Posej jib v godnem vremenu v gredico, in kmalo ti bodo solnčni žarki rastlinke iz zemlje privabile: rastle ti bodo tako vspešno in močno, da so vže drugo spomlad ugodne za požlahtnenje. Veliko drevcsic se presaja v tem času v svoj stalni prostor.
Daje to delo zelo važno, naj bode v ponavljanje sledeča stopinja: Ce drevesce 2 palca globokeje vsadiš, kakor je bilo prej, umrlo ti bode v 15—20 1.
r	r '1 1 n	r	r	r r r r	r r r r '' 1— n
i*	r	'' r	r	n	r n n r*	r s? r n 3 "4 f
r	* '—S -	r	r	r r r r.	n n n n	^ r
B 0 -12 „ „ „ „ r „ „ r „ „ ie v prvem poletji. •
Toraj je razvidno, da je pregloboko sajenje škodljivo a nasprotno je plitvo sajenje tlrevesie koristno. Od jam, temeljišče drevesic, ne bodem govoril, je že tako vsakemu znano. —
V kolikor bolj zrahljano iu dobro prst drevesice vsadiš, toliko boljše se ti bo razvijalo in krepko postajalo. Pri presajanji pa naj bodo zmiraj 4 roke, to je 2 osebi. Prvi naj drži drevesice pri kolu. ki mora vže prej proti severni strani neba v jamo trdno zabit biti — to pa zato, ker pozneje bi znal z koleni kako korenino pohabiti, ko bi ga v zemljo zabijal; drugi pa naj lepo koreninice vreduje in zasipajo z dobro redilno prstjo. Prodno drevesice vsadiš, poglej če so vse koreninice v redu — skrajšaj srčno korenino in tudi vse druge, katere so morebiti polomljene ali pa pohabljene, zamaži jih lepo z cepilnim voskom, — skrbi tudi za lepo krono, vse nepotrebne veje poreži iu zamaži, — ne boj se. da bi druge ne zrastle — še lepše in krepkejše bodo poganjale. Tudi trta spomladi solzi, v jeseni pa grozdje rodi. Se ve, da je tukaj velik razloček. Koliko bi se več vina pridelalo, ko bi se znalo bolj praviluejše trta obrezovati. Kmetijska šola v Kudolfovem bode nam Dolenjcem gotovo v velik napredek in v liasek. Slava deželnemu odboru za pre-tneščenje kmetijske šoli' ua Dolenjsko!
Ko je drevesce zasuto, pazi, da se ti ne premakne — znale bi so koreninice odtrgati — pritrdi lepo z rokama okoli debla prst, pa ne s svojo centno težo ali pa še več kakor je navada, da se okoli drevesca potepta iu potaca, da se koreninice polomijo ali pa še celo odtrgajo — potem jo pa tožba, da ne raste. -
Nekateri sadjerejci naredijo tudi. kadar presajajo, iz zemlje mori iu tako s tisto polivko zalivajo okoli koreninic, kolikor je potreba, — na tak način se celo vže zelena drevesica lahko presadijo, brez da bi preveč občutljiva postala.
Ko je posajanje dovršeno, naj se okoli drevesnega debla prst v podobi sklede zniža, to pa za to. če jo potreba, da se drevescu priliva, da voda ne odteče od debla, tudi kadar je deževno. K kolu naj se drevesce z vrbavimi šibieami priveze ali pa s slamnato vezjo, — pa se ne sme preveč k kolu pritisniti, da se ob vetrn preveč koža ne oddrgne i. t. d.
Neki veščak mi je pravil, da naj se vselej pazi pri odrezovanji cepičev, kakor tudi pri žlahtncnji. da naj se to vselej stori, kadar se mesec od ščipa k mlaju bliža je sadosneje. to je, drevo bolj rodi. (Kdor ne vrjame, naj posadi ližol, in skušnja ga bode podučila — da v starem mescu bode obilo sadu imel, v mladem pa le vedno cvel, a sadu ne veliko imel. to poslednje je le za cvetlice dobro —); pri rasteuji meseca bodo pa drevesca lepo cvetela iu malo sadja obrodila. Morebiti je tukaj kaj resnice. — zatoraj nekatere drevesa lepo cveto — pa nimajo skoraj nobeno leto sadu. — Večkrat sem bil že vprašan za ta slučaj, — odgovoril sem, da ima drevo preveč redila (soka) in tako cvetje zalije — pomaga se takemu drevesu. da se mu puša, t. j. da se niti koža z nožem na dolgo zareže ali pa če se od debla po okolščini 1—2 m korenine posekajo (skrajšajo), katere na daleč segajo, da nima potem preveč hrano (živeža).
Kaj si. vredništvo zastran meseca poreče?*)
Kar doigujem podam. Nekateri listi so vže to objavili.
V „Oesterr. Reiehsbote" sem bral. da na Angleškem predenico (Flaclis-[KIee| Seide) takole pokoučujejo: V sod z vodo se dene 10% železnega vitriola da se raztopi in potem se s to vodo z ročno brizgaluico po predcuici močno brizglja, da do zemlje pride. Po preteku nekoliko ur vse niti od predenico črne postanejo, kakor bi bile osinojcne in so popolnoma pokončane, — drugim rastlinam pa to nič ne škoduje, ampak le basne — posebno detelji dobro de. To skušnjo sem sam poskusil in se je dobro obnesla.
Dostaviti pa moram, da je za nepremožne to sredstvo predrago, kajti pri nas velja 1 kg galuna 14 kr. Dobro sredstvo je tudi čreslo, ki ga pri usnjarjih dobiš. Potrosi ga po kraju, kjer predenica raste, pokončal jo boš pa tudi druge rastline ž njo vred. Miši tudi s tem preženeš. Drugo pot kaj druzega.
Naj dostavim tudi. da do sedaj se je pri nas 48 udov vpisalo, vmes tudi 5 častitih duhovnov. Imenik prihodnjič. Za 300 požlahtnjenih drevesic se priporočijo naši udje slavni centrali tega društva, gotovo jim bo z lepimi drevesci postregla in to po znižani ceni. **)	Prosim!
A. P. načelnik.
*) To je reč, katera je pri ljudstvu zelo ukoreninjena, kake nasledke ali vspehe ima. se P» ljudsko mnenje ravna bolj po slučajnih dogodkih. Nekaj že /.na res biti, a tolikšne moči, kakor «'■ jo mescu (luni) pripisujejo, da jo do zemlje ima. vendar le nima.	UretlniUeo.
**) Gotovo.	UredniUeo.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modie, društveni predsednik.
Laatnlna „Čebelarskega In aadJeiRjiknga 4ruStn r.a Kranjiko". — Mallmlla Klein tu Kuvačrl.juliljaiii.
Pr Hofft t /»• št. ff. „Slovenski čebelar in sadjerejec" za l. 1880.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se
(Viusivena zuauika;
1o zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje,
po «lr. Jlalieu,
ju udločno uajbuljšu zdravilu zoper protin tur rermutizem, trganje po udih, bolečine r križi ter iiveih, oteklino, otrpnete ude ill kite i. t. d., malo časa če se rabi, pa mine pupuliiem trganje, kar dukazujo obilno zalival, /aliti-va naj se samo „reel zoper trganje po dr. Jlaliču" s zraren stoječim znamenjem; 1 steklenica SO kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izliorrli zupor kašelj, hripurost, vratobol, prsne in plučne bolečine; 1.1 stekl. St! kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljeno (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborilo zoper bramore, pljučnico, kožne izpuslke in bezgaene otekline. 1 steklenica BO kr.	t	v
Salicilna ustna voda,
uajboljše za oliraueuje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v ni jod nem gospodinstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasunji čloeeskegu telesa, glarobiitu. otrpnenih udih. skaženeni želodcu, jetrnih in obislnih boleznih, v škatljab a SI kr.; jeden zavoj s 6 škatljami / gl. S kr. Kuxpimiljiiva Ne najmanj jeden zavoj.
Naročila iz dežele vrše se takoj.
Lekarna Trnköczy-ja
zraven rotovža na Mestnem irjjn v L jnbljani.
>co as
CTŽ
ca
M
s -
-u co
3 •J
a>
N
03
■ HM
CÖ
----------^
pri
KLEIN in KOVAČU
(EGER) v Ljubljani. Špitalske ulice št. 5,
so sledečo knjigo v zalogi ter na prodaj:
Des.elni zakoni iu ukazi deželnega poglavarstva oziroma deželne vlade od leta 1863. do leta 187».. veljavni za vojvodiuo Kranjsko. V pol platnu vezane 1 gld. 50 kr. — (V slovenskem in nemškem jezici. — l'rvi nadaljevalni zvezek od leta 1880. do leta 1881., velja dO kr. — Drugi nadaljevalni zvezek od leta 1882. do leta 188.1. velja 80 kr.
Sauk slovenskim županom. kako jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. — Spisal Anton G lob o čn i k. Na slovenski jezik preložil Fr. Levstik. — Cena 1 gld.
I.fitliiilcii fiir Gemeindevorsteher in ihren Geschäften des selbststiiudigeu und übertragenen Wirkungskreises. Vom k. k. Ilczirks-haitptmatin Au t on G lo bočni k. — Cena 80 kr.
Občinski red (zakon) vojvodine Kranjske s potrebnimi dodatki in s pridanim zakonom ob odredbinah (taksah) občinskih. — (V slovenskem in nemškem jezici) — Drugi natis. — Cena (50 kr
.Htuvbinski red (zakon) vojvodine Kranjske s 25. oktobra 1875. (V slovenskem in nemškem jezici.) — Cena .'Ml kr.
Deželni zakoniki za vojvodiuo Kranjsko. — Posamezne pole po d kr.
. Izbrant' narodne srbske pesni z dodatkom iz smrti Smail-Age Cengiča. S srbsko slovnico, slovenskim tolinačeiijein. rečni kotu tujih besed in cirilsko abecedo. Priredil Janko Pa j k. — Drugi pomnoženi natis. — Cena dO kr.
ltazlične tiskovine, potrebne c. kr. okrajnim oblastvom. sodiščem, županstvom itd.
Nadalje priporočamo svojo dobro uredjeno. z najnovejšimi iu najlepšimi črkami bogato oskrbljeno liskarnic», ki je v stanu vsa naročila prav hitro iu po najbolj nizkej ceni izvrševati. Tiskaruica se priporoča posebno za literarna dela, brošure, časopise, cirkulare, povabila, jedilne liste, vizit-karte. mrtvaške liste, obrazce (formulare), fakture, vozne liste, oznanila za prilepljenje na ogle, etikete itd.
EKC Zavitki za pisma in uradna pisma (dokumente) se dobodo po ceni.
I.ična učna pisma (Lehrbriefe) po 13 kr. 29C1