St 16.
Poštnina plačana v gotovini,
«bi,a i-.'- ž.',
i, dne 23. ffebruarla 1923. fefcafa v.ako aredo Ia pstefc. tete V.

Glasil®
"':■- .ti 1	■	SSfc
	9MH	
* v • ' i i'S' ^ !		■ '
v'-,; ! ^ j v- ,	|	fe'
	K	
kmetijske stranke za Slovenijo
«0
Naročnina«
Kmet pomagaj si sam,
i§i svoje stališča v državi
—„................... n. , uravnaj si sam I
Posamezna Številka..............Dut !•-
Uredništvo in upravnižtvo lista ic v LJubljani, Kolodvorska ttlica 7. v hlžl »Ekonoma".
Inserati: I Bn Inscratnega stolpiča stane za;
četrtletno
Din 5-—
anale oglase ...t.......
uradne razglase........ .
reklame po dogovora
....*. Dla £25 ......0ia0-50
Volilni manever Zupaniča in Hribarja. — Velika maša tov. Puclja v Škocjanu. — Kaplan proti župniku. — Kje je bil minister Slovenije. — Polomija fantka. — Klerikalna avtonomija v Prečni. — Naši shodi. — Klerikalci ponujajo Piklu kandidaturo. — Kaj pravi vprašanje 467 katekizma. — Pred pričetkom trasiranja proge Kočevje—Vrbovsko in Črnomelj —Vrbovsko. — Z nožem in šnopsem.
—	Tatarske vesti ^Slovenca". — Atek v Do-Ivl — Po Radičevem receptu. —-1. redni občni zbor „Ekonoma". — ^Gospodarjeve" klevete.
—	Tov, Ažman toži tajnika SLS dr.Kulovica.
— Odgovor tov. Ogriča.
Volilni manever ministra Saapanila
Hribarja.
Škandalozna laž, k! ff nima para.
»Jutranje Novosti« z dne 23. februarja prinašajo na prvi strani pod naslovom »Podpora oškodovancem ( po elementarnih nezgodah v Slove-(f niji«, vest iz Beograda (fabrlcirana f najbrže v pisarni predsedstva de-| želne vlade! op. ur.), češ, da Je na Intervencijo !n po prizadevanju ministra Zupaniča bila dovoljena podpora oškodovancem po poplavah in drugih elementarnih nezgodah v Sloveniji v znesku od 800.000 kron, da se bo ta vsota razposlala In da se ima takoj razdeliti med oškodovance. V vesti se omenja, kako se bo razdelila podpora na posamezna okrajna glavarstva in da se je urgt-ralo, kako bi se ta denar kar najhitreje razdelil.
Podpisani izjavljamo, da je gor« itlft vest zlagana od kraja do konca.
Ugotavljamo, da se gornji znesek nahaja že nekoliko mesecev pri po= krajinski vladi v Ljubljani ter da smo ga priboril! edino s pomočjo našega kluba ter uollvom in pritiskom našega ministra Pncl;a, v kateri za devi nam je šel, resnici čast, tudi gosp. Žerjav kot minister za socijalno politiko, na roko, ~ torej vse še tedaj, ko sedanji gospod minister Zupanič niti sanjal ni, da postane enkrat jugoslovanski minister.
Protestiramo proti temu, da se ni podpora že dosedaj razdelila med oškodovance ter kličemo na gornjo lažnivo vest tudi gospoda pokrajinskega namestnika na odgovornost, brez vednosti katerega gotovo ni izšla v javnost.
Ljubljana, dne 23. februarja 1923. Ivan Majcen, 1. r. Štefan Dobnlk 1. r.
Josip Drofenik 1. r. bivši narodni poslanci.
Kie ie bil minister Slovenije?
Nad vse važni In za veliko število Slovencev naravnost usodepolnl dogovori so se vršili pretekli teden v Beogradu — toda ministra za Slovenijo ni bilo poleg.
Slo je za milijone premoženja na« Mh najbednejših in marsikaterega Slovenca ob severni meji bo zadel gospodarski polom, ker se je vprašanje zamenjave denarja neugodno re-Silo — vseeno, minister Slovenije Je molčal.
Šlo je za denar naših posojilnic In zadrug, ki so brez lastne krivde in ki ie vsled povelja beograjske vlade niso zamenjale svojega denarja ob preobratu, ko so mogle dobiti za vsako avstrijsko krono Se 40 švicarskih frankov. Slo je za stvar, ki je bila poznana tako vladi, ko vsej javnosti, vsaj so samo naši poslanci nad leto dni dregali, da se uredi to pereče vprašanje, kljub temu je — minister Slovenije molčal, ko se je to vprašanje reševalo.
šlo je za vprašanje, k! je ob severni meji tako pereče, da se po njegovi rešitvi naravnost sklepa o vrednosti države in on, ki se baha povsodi, da je predstavnik najbolj državotvorne stranke, on dr. Zupanič je molčal, dasi se ne more zadosti postavljati v vlogi edinega slovenskega ministra!
In vendar je drugače ta gospod Zupanič mož, ki se silno rad kaže v vlogi odrešenika Slovenije, ki se niti ne sramuje pripisovati delo drugih sebi, ki si pusti kaditi, da mora evnuhom presedati, ki mrcvar! vso Slovenijo s svojimi potovanji in obiski, skratka mož. ki ne zamudi nobene primerne in neprimerne prilike, da potisne svojo osebico v ospredje! In
ta mož je sedaj, ko je šlo za eno najvažnejših reči, molčal ko grob ln pustil, da se je oškodovala Slovenija za mili« jone!
Pa ne čudimo se molku ministra Zupaniča, ker kako bi govoril kolo-nijalnl minister in neposlanec, če so pa v interesu koristi radikalne stranke. V tistem času namreč, ko skušajo radikali z vso silo pridobiti Nemce za sebe, v tistem času so se tudi vršila pogajanja z Avstrijci, ki so nam le v škodo, za Avstrijo pa v velikansko korist. Ni to slučaj, temveč jasna imperijalistična politika, ki odkrito pravi, da plačaj kolonija blagor centrale!
In zato je bila Slovenija žrtvovana, zato so dobili koroški Slovenci le prazne obljube in zato upajo radikali, da so plačali nemške glasove s slovenskimi interesi.
Vse to pa se je izvršilo, ko je bil dr. Zupanič minister za Slovenijo, pravilneje minister za slovensko kolonijo.
Vsa odgovornost za težke gospodarske posledice vsled škodljivega dogovora pade zato v prvi vrsti nanj in dolžnost slovenskega naroda je, da na dan volitev obračuna ž njim. Toda ne samo dolžnost, temveč tudi čast slovenskega naroda zahteva to.
Nobena kolonija nismo In kolonl-Jalnl ministri so za vsakega Slovenca udarec v obraz! Prav posebno pa še taki kolonijalnl ministri, ki so brezvestni, ki ne vrše svoje dolžnosti, ki so le pridni v uboganju in prirejanju obedov. *
Veliko premilo bi pa bilo, če bi obračunali s kolonijalnim ministrom le pri volitvah. Tudi po volitvah ga mora zadeti plačilo in dolžnost nove
skupščine je, da pokliče ministra Zupaniča na odgovor.
Vsem tovarišem pa sledeče v ravnanje. Če bi se upal kdaj kak radika-lec med vas in hvaliti to stranko, ki je na Slovenskem naravnost vzor koruptnosti, tedaj mu zastavite le eno vprašanje:
Kje Je bil minister Zupanič tedaj, ko se ie sklepal dogovor z Avstrijo?
Kadar dobite na to vprašanje odgovor, tak odgovor, da bo resničen in zadovoljiv, potem mu šele pustite govoriti dalje.
Toda tega odgovora ne dobite, ker resnica pravi, da je minister Žu-parlč zavoljo mandata ln str?nkar-stva zanemaril svojo dolžnosti
Klerikalni listi pišejo dan lia dan: berite drugih ko naSili Časopisov'*!
Mi pa pravimo: , Berite vse in primerjajte, za!:aj samo tako se spozna resnica"!
Kdo je torej za resnico?
i it''ii ri.t.^-m1 iii7r'mijimsabaaatbgaacbgaaatiii i ■' tiusssssssssssssssssbasaassasss&mgaabmmammmmammmmmmamb^s^^^^^^
Siiaina 11naga SKS v Skeclanu.
in naj ne obrekujejo zahrbtno in skrivaj.
Svečan Je bil ta trenutek in med tfsočglavo množico is nastala tišina, da bi se bila miška slišala. Toda nihče se nI ganil, glavni obrekovalci pa so sramežljivo gledali v tla.
Tov. Pucelj pa je nadaljeval s povzdignjenim glasom: »In še danes, ko sem prišel semkaj, sem slišal vrhu starih laži, še najnovejšo: da sem namreč izposloval prost izvoz živine ln konj. da sem odprl mejo, ne zaradi kmetskih koristi, ampak zato, ker me je italijanska vlada podkupila.«
Takrat pa je bilo Samostojnim volilcem zadosti in množica je začela najizrazitejše klerikalce riniti v ospredje: »Zdai govorite, obrekljlv-cl! Zakaj lažete samo na svojih sestankih, po svojih zaupnikih?« Navzoča duhovščina je onemela. Župnik Kopitar se je kislo držal, klerikalci so postali poparjeni. Sprevideli so, da ima laž kratke noge ln nesrečen konec za njih same.
Za Pucljem je govoril tov. Rajar ln Majcen, za tema pa se je oglasil k besedi
Žerjavov kandidat
dimnikar Polovič. Ta pa je bil bolj hud. Ko ga je Kopitar vprašal, če mu je Žerjav kaj denarja poslal, nI hotel reči ne, ampak, dejal je, da je to njegova stvar, da pa bo on kar klofutal in ne toliko govoril kot Pucelj. On in njegova stranka hočeta avtonomijo, (kaj bo reklo »Jutro« op. ur.) ki bo ves svet rešila. Ko se mu je pri četrtem stavku pretrgal govor, mu je Iz kuhinje skozi okno neznana ženska pomoiila malo metlico, kar je moža pripravflo do molka od presenečenja. Za njimi je dobil besedo tov Kotar, kot zadnji pa fajmošter Kopitar.
Pravil je nekaj o svoji suknji, da je Pucelj mesar, da on ne mara za bero ko pa mu je nekdo zaklical, da je požeruh, ga je tako zmedlo, da ga je moral tov. Pucelj med splošnim smehom tolažiti in mu dajati nauke, da se govornik ne sme pustiti ne razburiti, ne zmotiti, ker je drugače pogoreto, kar se je zdajle z njim izkazalo. Med velikim smehom se je skobacal z govorniškega odra ln nato je bil pomembni shod z odobravanjem ln ploskanjem Samostojnim zaključen.
Najlepše središče prijazne dolenjske kotline med Krškim, Novim mestom, Trebnjem in Zidanim mostom je gotovo prijazno ležeča vas Škocjan, ki slovi že od najstarejših časov zaradi svojih znamenitih In dobro obiskanih sejmov. Kupci prihajajo od daleč in že od nekdaj so se tu vršile živahne kupčije za govedo, konje in plemenske prašiče. Razume se, da je semanji dan v Škocjanu zato velika privlačna točka in da se ob tej priliki zbere na tisoče ljudi.
Samostojna Kmetijska Stranka kot prava zastopnica podeželja izbira najrajše take kraje In dneve, da more stopiti v stik s svojimi volilcl, pa tudi s tistimi nesrečnimi zapeljan-cl, ki jih Še vodi farovž in omamlja z lažjo, da ne vidijo rešilne poti. Pa tudi samo prava kmetska stranka, kakor Je Samostojna, more ob takih prilikah pred več tlsočglavo mno« žico podati račun svojim ljudem in poklicati na odgovor obrekljivce in lažnike iz drugih taborov.
Dne 22. t. m. se je vršil velik Javen shod pod m*lim nebom, katerega se je udeležilo
nad 1.500 Hudi med njimi več sto klerikalcev, pod vodstvom domače In sosednje duhovščine, kateri je poveljeval znani župnik Kopitar iz Bučke.
Klerikalci bi bili radi shod razbili, pa jim tega niso pripustili vrli Škoejanci in sosedni Samostojneži.
Poročali so tov. Pucelj, Rajfr in Majcen. Klerikalni fantalini, kričave in neiepe Marinarce ter navzoča duhovščina pod vodstvom slabih dov-tipov župnika Kopitarja, so kmalu uvideli, da je tov. Pucelj trd oreh za »Domoljubove« čitatelje, ter so se brzo utrudili. Siromašni Kopitar je kmalu utihnil in za njim šibki njegovi učenčki.
V poldrugournem govoru je tov. Pucelj objasnil vsa važnejša dnevna vprašanja, za kaj v prvi vrsti gre pri sedanjih volitvah. Opisa! je vso sleparijo klerikalcev, ki iščejo s svojo avtonomijo sedaj ono, kar so sami zavrgli ln uničili in pojasnil sovraštvo vseh drugih strank proti Samostojni, ker vsi kmeta sovražijo. Proti koncu je razložil zlasti klerikalno borbo s tisoči laži proti njegovi osebi in pozval v«e navzoče, naj pridejo s svojimi očitki javno pred vsem ljudstvom na dan
KaSa skrinjica je na Kranjskem druga, ffa Štajerskem je naSa skrinjica četrta.
Tatarske vesti »Slovenca".
Vsaka Številka »Slovenca« prinaša tatarske vesti o porazih, polomih in neuspehih SKS. V vsakem kraju Slovenije doživljamo dan na dan same poraze in biti bi nas moralo ko listja in trave, da bi sploh mogli prisostvovati vsem tem po-
li'
razom. Najbolj zabavno pri tem Je, da ne doživlja prav noben naših voditeljev toliko »porazov«, ko ravno tov. Pucelj. Naš najboljši je po »Slovencu« na shodih najslabši! Ze to dejstvo samo govori cele knjige. Čudom pa se čudimo, da o na-
ših porazih veliko manje ve »Domoljub«, ki je čisto gotovo naš glavni nasprotnik.
Kako to?
Odgovor je na dlani. »Slovenca«; bere le klerikalna gospoda, ki ne za* Ide na deželo drugače, ko v nedeljo popoldne k Savi ali pa v kako drugo okoliško gostilno. Ta gospoda seveda ne more kontrolirati, če so »Slo-venčeve« vesti resnične ali ne. Duhovniki pa, k! tudi redno berejo »Slovenca« in ki vedo, da »Slovenec« laže, kr'*eda gospod župnik; Kopitar, ti pa _ j že strankarsko tako sfanatizirani, da »Slovencu« prav rad! laž ooroste, samo da napreduje stranka. Zato sme »Slovenec« lagati in zato tudi laže.
Druga pa je z »Domoljubom«. NJega bereio le kmetje, ki so na naših »razbitih« shodih bili ln kateri M takoj zavrgli »Domoljuba«, ko bi ga zalotili na očitni hžL
Zato »Domoliub« molči in ne piše o naših shodih.
To je podlaga tatarskih vesfl »Slovenca« in to naj uvažujejo vsi tovariši!
Naši shodi.
V	nedeljo, dne 4. marca:
1.	Velik shod V CELJU ob 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega rtoma. Govorita tovariša Pucelj in Piki.
2.	V SELNICI NA DR. v gostiln! Hcrrrfsa ob a uri dopoldne. Poroča tov. Drofenik.
3.	V RUŠAH v gostilni Novaka. Poroča tov. Drofenik.
4.	V ŠMARJU PRI JELŠAH po rani maši v gostilni Habjan, Poročata tov. Jesenek ln Strašek.
5.	V NOVI VASI pri Sladki gorj v gostilni Sotoška ob 2. popoldne. Poročata tov. Jesenek In Strašek. _
6.	V RJBNEM. Poroča tovariš Majcen.	k?
7.	NA BLEDU. Poroča tovariš Majcen,
8.	NA ZGORNJEM OTOKU PRI RADOVLJICI. Poroča tov. Majcen,
9.	V ŠT. JERNEJU. Poročata tov. Ra?ar in Ažman.
10.	V BRUSNICAH po prvi maši, v občinski pisarni.	<;•
11.	Pop. ob 2. url V HRASTJU pri Frankotu. Na obeh shodih govorita tov. Bukovec to kandidat Kline.
12.	V TOPLICAH po prvi maši In
13.	NA URŠNIH SELIH pri Ivanu Jankotu. Govorita tov. Ogrič in Globevnlk.	.. t
Dne S. marca
bo ob 11. url v Narodnem domu v NOVEM MESTU zaupni sestanek.
V	torek, dne 6. marca:
1.	V ROGATCU ob 10. uri dopoldne. Poroča tov. Drofenik.
2.	V ROGAŠKI SLATINI ob S. pri Juliju Ogrizku. Poročata tov. Drofenik in Jesenek.
3.	V 2ETALAH pri g. Svenišku ob 10. dopoldne. Poroča kandidat Jesenek.
V	sredo, dne 7. marca:
1.	V KONJICAH v Narodnem domu ob 10. uri dopoldne. Poročata tov. Drofenik ln Jesenek.
2.	V LOČAH pri Kračunu ob 3. popoldne. Poročata tov. Drofealk In Jesenek.
V	četrtek, dne 9. marca:
1.	V SLIVNICI PRI CELJU ob 9. , uri pri Grasseliju. Poroča tov. Drofenik.
2.	V ŠT. VIDU PRI GROBEL-NEM ob 3. url popoldne pri Bev-čerju. Poroča tov. Drofenik.
3.	V DOBJU PRI PLANINI ob 10. uri pri Gučku. Poroča tov. Jo-senek.
M rt mfcl M tiskovnega sklada r^mmtoim kaetiiska stsaaksl

ftragl iorSDS^iik! Afllft le "prrodBf „1Kmeti]jskemu listu" Eafceg*	feako oo^^A^Snlcid^
a
ST nedeljo, dne 11. marca:
U V BOHINJU. Poroča tov. Pu-BCQ.
2.	V K02JEM ob 2. pri Koželju. Poroča tov. Jesenek.
3.	V DOBRNI ob 8. uri. Poroča tov. Drofenik.
4.	V NOVI CERKVI ob 3. pri Lešniku. Poroča tov. Drofenik.
5.	V VOJNIKU ob 6. zvečer pri Vrečarju. Poroča tov. Drofenik.
V pondeljek, dne 12. marca:
Velik shod v NOVEM MESTU. Poroča tov. Pucelj.
Zveza Slovenije z morlent.
Kakor smo že poročali, se prične skoraj trasirati proga iz Kočevja In Črnomlja na Vrbovsko. Iz pozitivnega vira doznamo, da je svoječasno Imenovana sekcija pod vodstvom inž. Kavčiča že dospela v Ljubljano, tudi je otvorila za trasiranje potrebno pisarno in začela s predpripravami.
Odbor za zvezo dolenjskih železnic Iz Kočevja In Črnomlja preko Seve-
rlna na Kupi z reško progo.
„Dva škodljivca slovenskega vinogradništva."
Pod tem naslovom je priobčil »Slov. gospodar« uvodnik, ki je naravnost klasičen primer klerikalne nravne Izprijenosti. Naj kratek odgovor to dokaže:	_
Prvi škodljivec je ravnatelj Pire, pravi »Slov. gospodar«.
Ugotovili smo že, da je vložil predsednik Pire po odvetniku dr. Tekavčiču tožbo proti »Slovencu«, ln sicer zaradi vseh očitkov, ki so bffl Izrečeni proti njemu. To vest so prinesli skoraj vsi slovenski dnevniki In je torej za njo vedel tudi »Slov. gospodar«. Vseeno jo v svoji klerikalni pokvarjenosti zamolči.
Običaj med poštenimi ljudmi je, da se o nobeni stvari ne govori, če je ta pred sodiščem, kajti s tem je že zagotovljeno, da pride resnica na dan ln da bo krivec kaznovan. Ker se prištevamo med poštenjake, vsaj v naši družbi že davno ni »Slov. gospodarja«, tudi ne bomo poizkušali, da uplivamo s svojim pisanjem na potek razprave, kakor bi to »Slov. gospodar« rad storil.
Pripominjamo pa, da bomo o razpravi poročali, ker bo ona prinesla za klerikalno gospodarstvo tako porazna odkritja, da bo vse klerikalce še dolgo glava bolela.
Drag škodljivec pa ie seveda Pucelj.
Klerikalci menda sploh živeti ne morejo brez Puclja. Vedno Izgovarjajo njegovo Ime In vse svoje liste polnijo le z njegovim delom. Da se pa pri tem tudi grdo lažejo, je naravno, saj so do mozga prepojeni z lažnivostjo. To so zopet enkrat Jasno dokazali s svojim očitkom glede »oškodovanja vinogradarjev s strani tovariša Puclja«.
Resnica Je namreč v vsej stvari dedeča:
Ko so sklepali Čehi trgovinske pogodbe z drugimi državami, so skrbeli tako Italijani ko tudi Francozi, da so si zaslgurali izvoz svojega vina na češko. Pri nas pa, kjer so bili tedaj na vladi tudi naši klerikalci, se zato ni skrbelo.
Posledica tega Je bila, da so Čehi kasneje sklenili svoj carinski zakon, ki se je oziral na že sklenjene trgovinske pogodbe in ki je zato bil ugoden le za francosko in laško vino, ne pa tudi za naše.
Vse to Je hetel odpraviti tovariš Pucelj in je pričel zato energično akcijo, da doseže tudi za naše vino one ugodnosti, kakor jih uživa laško in francosko vino pri uvozu na Češko. Po hudem In trdem boju z našimi pivovarnarji se mu je to tudi posrečilo in sklenjena je na to bila trgovinska pogodba s češko, ki nam daje še večje ugodnosti ko Italijanom in Francozom.
Ni se pa mogla tedaj tudi znižati carina na uvoz našega vina, ker se, kakor rečeno, določuje na Češkem carina z zakonom, pri nas pa z naredbo. Carina se torej more znižati iele tedaj, ko bo to češki parlament sklenil. To se zgodi morebiti kmalu, morebiti nekaj kasneje, na vsak način pa v doglednem času, ker se bo moral češki carinski zakon v kratkem revidirati.
Tov. Pucelj je s svojim uspehom torej odpravil vse glavne zapreke za izvoz našega vina in je torej popravil to, kar so zakrivili klerikalci.
Kot velik ln resničen prijatelj vinogradarjev se je izkazal tovariš
-nas
Pucelj in v znak hvaležnosti ga imenuje ona podla cunja, ki sliši na ime »Slov. gospodar«, kot Škodljivca slovenskega vinogradarja.
Taka je resnica in taka je pro-palost klerikalcev.
Voli Ina
Sijajen shod tov, Puclja v Cirknicl.
Pri Kopitarju je imel tov. Pucelj pretečeno soboto sijajen shod. Do 400 kmetskih volilcev je bilo zbranih. Shodu je predsedoval tov. Braniselj. Govorila sta tov. Pucelj in Meden ter žela velikansko odobravanje.
Za smeh in kratek čas je skrbel kaplan, ki se je tako blamiral, da je ves v zadregi z odra kar pobegnil.
Prav mu je, kaj pa se gre revež meriti s tov. Pucljem.
Shod je pokazal, da je Cerknica trdno v naših rokah.
Shodi tov. Rajarja.
Pretečeno nedeljo je imel tov. Rajar dva zelo dobro obiskana in sijajno uspela shoda, in sicer v Krki In na Muljavi. Oba shoda sta ponovno dokazala, da so vse klerikalne laži o propadanju SKS le slaba klerikalna tolažba. Shoda sta bila posebno značilna zaradi tega, ker so tudi navzoči klerikalci pritrjevali izvajanjem tov. Rajarja.
Enako uspešni so bili volilni sestanki v občinah Steharja vas, Za-gorica in Radohova vas.
Sijajni shodU tov. Pikla.
Naš agilni kandidat tov. Piki je imel pretekle dni celo vrsto krasno uspelih shodov. Vsi ti shodi so jasno dokazali, da krasno napreduje naša misel in da njenega zmagovitega^pohoda ne ustavi • nobena sila. Zali-bože nam prostor ne dopušča, da bi obširneje poročali o teh shodih. Zadovoljiti se moramo zato le s kratkimi izvlečki iz poročil.
Dne 1. in 2. februarja Je imel tov. Piki lepo obiskane shode v Zgornji Ložnici, v Gotovljali in Arji vasi. Na vseh teh shodih je bila po sijajnih govorih tov. Pikla, njegova kandidatura z navdušenjem sprejeta.
Prav uspešen je bil tudi shod z dne 8. februarja v Veliki Plrešlcl.
Velik in zmagovit je bil shod v Braslovčah, največji občini Savinjske doline. Na povelje g. dekana so hoteli navzoči klerikalci nekaj ugovarjati, pa jim je tov. Piki s točnimi odgovori hitro zavezal usta. Tako je vprašal nek klerikalec, če je res dobil Sokol podporo. Hitro mu je odgovoril tov. Piki, da je dobil Orel za zlet v Maribor tudi državno podporo in da se je tudi del udeležencev orlovskega tabora v Brnu peljal z državno podporo. Shod je nato končal s polnim uspehom SKS.
Sijajno je tudi potekel shod na Trnavi pri Gomilskem.
Shod tov. Pikla v Letušu v Savinjski dolini. Na shodu je bil zbran cvet kmetske inteligence in zato je bil tudi uspeh shoda sijajen. Samo en glas je šel po vasi, da mora biti tov. Piki naš poslanec!
Shod v Grlžah z dne 16. t m.
Nasprotniki so hoteli v začetku shod motiti, toda skoraj so morali utihniti, ker je tov. Piki po vrsti ovrgel vsak njihov ugovor, tako da se je shod v najlepšem redu končal. Gri-žani in Zabukovčani so odnesli s shoda najbojše utise in zahtevali, da jim priredi tov. Piki še en shod, kar je ta tudi obljubil. Naša misel raste I
Sijajen je bil tudi volilni sestanek, dne 18. t. m. v Mozirju. Zborovalcev je bilo nad 150, samih odličnih in zavednih pristašev kmetske misli. Na shodu je imel tov. Piki velik progra-matlčen govor glede naše gospodarske politike s posebnim ozirom na lesno industrijo ln živinorejo. Izvajanja tov. Pikla so ljudstvo naravnost navdušila.
Proč s propalicami in zato na dan 18. marca kot en mož za zmago SKS in njenega voditelja tovariša Puclja!
Popoldne istega dne je imel tov. Piki shod v Šmartnem ob Dreti, ki je pomenil novo zmago SKS.
Pot iz Šmartna proti Mozirju Je bila za tov. Pikla pravi triumf. Od vseh strani je hitelo ljudstvo, da vidi svojega kandidata in vse je govorilo, da mora biti tov. Piki kot zastopnik obiin od Solčave do Št. Jur-ja ob juž. žel. naš poslanec.
Shoda tov. Kušarja.
V nedeljo, dne 25. februarja je Imel tov. Kušar zelo dobro uspel shod v Preserjih pri Petelinu. Udeležba velika, nasprotnikov nobenega. Govor tov. Kušarja je naredil najboljši utis. Za tiskovni sklad je bilo nabranih 400 kron.
Na shodu v Rakitni pa je bilo zelo veliko šušterčijancev. Kljub temu je govoril tov, Kušar in dosegel velik uspeh. Shod v Rakitni je dokazal, da smo mi enotni, klerikalci pa razcepljeni. Zmaga je zato naša!
Krasno uspel sestanek SKS v Srednji vasi.
Dne 21. t. m. je priredil tov. Až-man v Srednji vasi volilni sestanek, ki je uspel nad vsako pričakovanje. Hiša tov. Hodnika je bila prenapolnjena samih zavednih pristašev kmetske misli. Na sestanku se je po-vdarjalo, kako da skušajo radikali in demokrati z obljubami in z denarjem zavesti ljudstvo. Padli so celo tako nizko, da plačajo ljudi, samo da ne bi delali za SKS. Odločno so po-vdarili vsi zborovale!, da želje demokratov in radikalov ne bodo uspele, ker sedaj šele vidijo Bohinjci, da je edino stališče SKS pravilno. Ne bi drugače iskala ta gospoda tako zelo izdajalcev. V Bohinju se dela dan, v Bohinju žari kmetska misel.
Sijajen sestanek SKS v Radovljici.
Istega dne je priredil tov. Ažman tudi sestanek v Radovljici, ki je bil enako nad vse uspešen. Sestanku je prisostvovalo tudi veliko število obrtnikov, ki so priznali, da nimajo na nobeni drugi listi obrtniki tako častnega mesta, ko na listi SKS. Zato bodo volili obrtniki SKS.
Velik shod SKS v Št. Joštu nad Vrhniko.
Nabito polna je bila Smodinova hiša, ko je imel dne 18. februarja tov. Kušar sijajno uspel shod. Predsedoval je shodu tov. župan, ki je po kratkem nagovoru dal takoj besedo tov. Kušarju. V dveurnem govoru je nato tov. Kušar med splošnim odobravanjem pojasnil politiko SKS. Vse mu je pritrjevalo in jasno se je pokazalo, da nima atkov namestnik v Št. Joštu nobene zaslom-be. To bodo tudi volitve dne 18. marca najlepše dokazale, ker Šent-joščani smo možje stare korenine. Na koncu se je priglasil k besedi tudi Lenčkov Franc. Toda revež ni vedel dosti povedati. Ko ga je nek naš tovariš vprašal, da pove, kateri stranki da pripada, je bilo reveža sram povedati, da SLS.
Tako slab glas ima klerikalna stranka, da se je sramujejo celo lastni tovariši. In prav imajo! Kar se pa tiče volovske kupčije, pa se bo že še Lenčkov France poučil, kako je pri nas.
Polomija posl. Kranjca.
Dne 11. februarja je imel posl. Kranjc shod v Ložnici pri Žalcu. Shoda se je udeležilo tudi precej naših tovarišev, ki so stavili na poslanca Kranjca silno neprijetna vprašanja. Na nobeno teh vprašanj ni mogel odgovoriti posl. Kranjc in preostalo mu ni drugo, ko da je vse očitke priznal. Naši so bili zato mir-
ni in so pustili Kranjca zborovati. Kranjc sam je bil tako preplašen, da je skoraj pričel hvaliti SKS, češ, saj smo si prijatelji in taki si tudi ostanemo. Strah in slaba vest sta pač močna argumenta.
Klerikalci hoteli kupiti Pikla.
Ker je tov. Piki sijajen govornik, gospodarsko nad vse podkovan mož in poleg tega tudi agilen, uvidevajo klerikalci vedno bolj in bolj, da jim je Piki skrajno nevaren. Oblili bi ga zato radi z gnojnico, toda nemogoče, ko se ne da tov. Piklu ničesar očitati. Zato so postali sladki. Tako sta prišla k Piklu dva klerikalna voditelja in ponujala Piklu sigurno kandidaturo, če prestopi na njihovo stran.
Seveda je dal tov. Piki nezna-čajnim podkupovalcem zaslužen odgovor.
Zato pa tovariši! Le značajni možje bodo izpolnili svoje obljube in zato dne 18. marca vsi ko en mož v boj za- zmago tov. Pikla.
Polomija fantka.
Čisto na tiho so sklicali klerikalci shod v Notranjih Goricah. Govoriti bi moral sam atek, ki se je pa zbal. Prišel je zato fantek in se bridko razočaral. Spoznal je, da so Notranje Gorice zanj pretrd oreh in ves premočen od potu je izjavil, da ga v Notranje Gorice ne bo več. Je kislo grozdje, kajneda, gospod fantek?
Dobro je, da je pokazal svojo barvo župan. Bomo mu vsaj znali prihodnjič izkazati primerno zaupanje.
Klerikalna barka je v Notranjih Goricah čisto na pesku. Atek in fantek, kar obupajta!
Kaplan proti župniku.
V	nedeljo je bil v Borovnici shod dr. Šušteršiča, ki ni bil zanimiv samo vsled tega, ker je po dolgem času nastopil dr. Šušteršič prvič javno, temveč v glavnem zaradi tega, ker je na tem shodu nastopil kaplan Kna-feljc javno proti svojemu župniku Štrajharju.
Pripomniti moramo, da se kaplan Knafelj ni sramoval, da je celo proti lastnemu župniku upotrebll klerikalne metode in skušal z razbijanjem preprečiti shod. Da je bil tudi drugače nastop kaplana samo smešen, ni treba še posebej poudarjati.
Dostavili bi le, da so bili nekateri klerikalci tudi pijani. Človek se pač ne more navdušiti za SLS drugače, ko da je pijan ali pa bacek!
Z nožem in šnopsom.
Vas Zubina pri Vel. Gabru je znana po silno razvitem pretepa-škem duhu, ki se zlasti uveljavlja na dan sejmov. Tako je lani prišlo do velikih pretepov, tekom katerih je padlo tudi več strelov. Ko so hoteli orožniki pretepače pomiriti, so ti navalili na nje in le srečnemu slučaju se je bilo zahvaliti, da ni nastalo veliko krvoprelitje.
Vse to je seveda bilo našim klerikalcem znano. Ko so zvedeli, da namerava SKS prirediti na semanji dan shod, sta v strahu pred resnico, šentvidska kaplana napojila fante s šnopsom in jih tako nahujskala, da so z odprtimi noži čakali na otvoritev shoda. Na to dejstvo je bil opozorjen tov. Rajar od zanesljivih oseb in tudi vodja orožnikov je izjavil, da je ljudstvo tako nahujskano, da je popolnoma izključeno, da bi mogel vzdržati red.
Da se prepreči skoraj sigurno krvoprelitje, je zato tov Rajar shod odpovedal in klerikalci so po »Slovencu« razbili shod, ki ga sploh bilo ni.
Tako torej razumejo nekateri duhovniki krščansko zapoved ljubezni do bližnjega, da se s šnopsom in nožem bore proti resnici.
Dolžnost vseh poštenjakov je zato, da gredo v brezobziren boj proti tem zavajalcem ljudstva!
Klerikalna sleparija.
V	krvi je klerikalcem sleparija. Tako nam piše udeleženec klerikalnega shoda v Novem mestu z dne 17. t. m.
»Prišli smo na shod, ker smo mislili, da bodo gospodje od SLS govorili za nas. Pa glej ga spaka, kaj je govoril dr. Kulovic! Samo o tem, da treba zvišati plače uradnikom in železničarjem. To je govoril dr. Kulovic v Novem mestu, ker je bilo tam dosti uradnikov in železničarjev.
Prof. Sušnik pa govori na kmetskih shodih, da je uradnikov preveč, da jih je treba polovico odpustiti.
Gosar in Gostinčar sta našla torej vredna naslednika. Ona dva sta sleparila z izvozom živine, prof. Sušnik in dr. Kulovic pa sleparita z uradniškim vprašanjem. Bratci so se torej našli!
Po Radičevem receptu.
Iz Št. Vida pri Lukovici nam poročajo, da so razvili tam klerikalci
naravnost umebesno hujskarijo. Samega Radiča so prekosili. Tako govore naokoli ti patentirani hujskači, da bomo odpadli od Srbov, če zmaga SLS in da potem ne bo treba plačevati nobenih davkov, razven seveda cerkvenih. Naj povedo vendar ti hujskači, od česa bodo pa živeli potem razni klerikalni uradniki, voditelji in koritarji, če ne bo nihče plačeval davkov.
NS en glas dne 18. marca tako lažnivi in hujskaški stranki kakor je klerikalna._
Izjava.
Z ozirom na razne klevete naših političnih nasprotnikov, da sem pristopil k Šušteršičevi stranki, izjavljam, da je to grda neresnica, ker sem in ostanem odločen pristaš naše SKS, ki je edina prava in resnična zastopnica slovenskega kmeta.
Sv. Janez ob Boh. jezeru, dne 25. februarja 1923.
__Anton Resman 1. r.
»Kakršna stranka — lak kandidat!"
Pod gorenjim naslovom prinaSa »Domoljub« z dne 21. februarja laž, da je baje na klerikalnem shodu v Novem mestu dne 17. febr. govoril ali udrihal čez kmeta, tovariš F. Ogrič in da je celo rabil več, kmetski stan ponižujočih izrazov!
Podpisani se zavezujemo, plačati tako! ko se izkaže, da je gorenja trditev »Domoljuba«, resnična
* »TISOČ DINARJEV« za »ubožno kmečko deco« Novome. škega okraja.
Obenem kličemo piscu gori omenjenega članka, da se podpiše ali kakorkoli oglasi z imenom, da ga pokličemo na odgovor. Če tega ne stori, ga tu javno imenujemo klerikalnega lažnivca in lopova!
Kar pa se tiče drugih opazk v istem članku, pa naj si gosp. Rade-šček et Komp. zapomnijo, da jim velja izrek »pometaj pred svojim pragom«!
»Resnica oči kolje,« to je ono kar vas boli I
Čemu pa hodite po ovinkih, zakaj
pa ne dopustite na vaših SLS-shodih da bi se vam resnica v obraz povedala??
Bojite se, da bi kmet spregledal, zato vse te laži v »Domoljubu« In »Slovencu«. Le povejte kmetom, kar je govoril tov. Ogrič! Kadar bodo nehali klerikalni listi slepiti našega vernega, dobrega kmeta in obrtnika m kadar si podasta kfnet in obrtnik vse Jugoslavije roke, šele takrat se bodo zamajali stolčki in korita vsem, prav vsem in tudi klerikalnim bankam, lažizadrugam in krvosesom podeželskega naroda!!
Konstatiramo končno, da je gospod dr. Kulovic (duhovnik) povabil tovariša Ogriča dne 17. februarja, da naj pride zopet na kak njegov shod, čemur se je tov. Ogrič takoj drugo jutro ob osmih v Prečni s posetom odzval. Gospod dr. Kulovic pa mu je prepovedal dati besedo! Že ve, zakaj!! Jakob Stalcer, 1. r. Joško Buh, L r,
Gorup, 1. r. Kastelic Stane, L r.
Darila la tiskovni sklad.
Neimenovani 80 kron.
Po polomijadi poslanca škober-neta pri sv. Antonu se je nabralo v gostilni Zemljak 400 kron.
Podružnica ledarske zadruge v Štepanji vasi zbrala pri obračunu 240 kron.
Neimenovan 40 kron.
Tov. Franc Knez v Zagordh 120 kron.
V gostilni tov. Zupančiča na Rakovniku je bilo nabranih na predlog tov. Avseca 488 kron.
Na »zadnjo nedeljo« je bilo nabranih med veselo mladino v gostilni Kramar v Želimljah 260 kron.
Na sestanku v Bučki je bilo nabranih na predlog tov. Kirerja 440 kron.
Tov. Josip Novak iz Jame 400 kron, ker se ni udeležil Gubčeve proslave v Ljubljani
Na svatbi Alojzija Špana in Ne-žike Budine je bilo v Zabukovju nabranih 280 kron.
Skupaj 2748 kron.
Tovariši! Ne zamudite nobene prilike, da niste skrbeli za pomnožl-tev tiskovnega sklada SKS, kajti sredi najljutejše volilne borbe smo, ko odloči naša požrtvovalnost borbo!
Vsem darovalcem pa našo iskreno zahvalo!
Demokrati w teoriji in praksi.
Dr. Žerjav je v svojem progra-matičnem govoru, ki ga Je imel na nedeljskem sestanku demokratske
Klerikalci in vera.
Kadar so bile volitve, vselej so kričali klerikalci, v kaki nevarnosti da je vera, Če ne voli vse ' ljudstvo samo SLS kot edino čuvarko vere.
Danes tega ne govore več, danes ni vera več v nevarnosti.
In kako bi tudi bila, ko so pa klerikalci pogazili verska načela tako ko nihče drugi. Samo troje dejstev, troje neizpodbitnih resnic dokazuje to v preobilni meri.
1.	Dne 3. decembra I. 1922. se je zgodilo, da so se klerikalci zvezali s komunisti in da je sam ljubljanski škof z vsemi duhovniki volil brezverske komuniste.
2.	V Prekmurju so postavili klerikalci kot svojega kandidata lute-ranca Štiftarja in preklet je po njihovem mnenju vsak katolik, ki ga ne
voli, pa čeprav kandidirajo proti nJemu katoliki!
3. Vprašanje 467 v katekizmu pravi: »Kdor je bližnjemu škodoval na njegovi časti in njegovem dobrem Imenu, je dolžan preklicati obrekovanje, zasramovanega pTositi odpuščanja, v vseh slučajih pa po svoji moči popraviti škodo, ki mu jo je storil na njegovi časti, na njegovem dobrem imenu in s tem morda tudi na drugem imetju.«
Vsi veste, da so greh obrekovanja pregrešili prav vsi klerikalni listi, da ga stalno vrše, pa še nikoli niste slišali, da bi popravili le enkrat storjeno škodo.
To so dejstva, ki morajo odpreti oči tudi slepcem.
To povejte vsem, Če bi hoteli zlorabljati vero!
a—iiiii iriifnf^r^r-
tFKSlB/na£T fač&Hfc dobrobit sta mogoH ^6a6 y rea trdni organizaciji tse^obrttiižkfega stanu.
%
, lice tako demagoško zavijal in nas napadal na eni strani ter zagovarjal svojo stranko na drugi straši, da smo prisiljeni posvetiti njegovim frazam nekoliko stvarne pozornosti.	^
Dr. Žerjav trdi, da je treba obrt-al stan vsestransko podpirati \xx ga 1511 i ti ter mu predvsem preskrbeti stomilijonski državni kredit za podporo obrtnim kreditnim zadrugam, ki morajo biti ločene od kmetijskih zadrug, da se more na ta način nuditi mladim obrtnikom pomoč za ustanovitev obrata, obrtnikom sploh pa cenejši kredit za nabavo strojev in surovin. In končno trdi, da je JDS Izpolnila večino obljub, ki jih je dala Obrtnikom ob zadnjih volitvah.
Kaj je resničnega na teh trditvah?
Demokratje so deloma izpolnili eno samo obljubo, pa še te ne na svoj, marveč na račun kmetskih žepov. Dali so obrtnikom kredit iz organizacije, katero so še do pred zadnjega časa vodili. Z denarjem te organizacije so plačali glasove, katere so obljubili obrtnikom plačati še pred zadnjimi volitvami. In ta denar Je Izključno kmetski denar; kajti edino kmetske zadruge so aktivne in razpolagajo z nekaj milijoni odviš-nega denarja, obrtne zadruge so pa vse globoko pasivne. In ta kmetski denar so dali obrtnikom za glasove! Ločimo po dr. Žerjavovem receptu kmetijsko in obrtno zadružništvo, pa bo obrtništvo kmalu shiralo, kajti najbolj pereča rak-rana na obrtnem stanu je pomanjkanje cenega kredita. In tega ima danes obrtništvo edino od kmeta.
In to Žerjav dobro ve. Obrtno in kmetijsko zadružništvo je pa treba vzllc temu ločiti, kajti ta dva stanova združena tvorita nekako med seboj izpopolnjujočo se gospodarsko enoto, katera Izključuj? vse špekulante in pijavke v obliki bank in ve-letrgovcev. In ti špekfilanti in pijavke, ki bi rade pile kri obrtniških in kmetskih žuljev, so organizirane v JDS. Zato treba po Žerjavovem mnenju ločiti obrtno in kmetsko zadružništvo!
Pa še neka!« Dr. Žerjav dobro ve, da nikdar več ne bodo vladali njegovi zvesti oprode v dotični organizaciji, na katere račun bi radi plačevali obrtniške glasove, zato je
nadaljni vzrok, da treba obrtno in kmetsko zadružništvo ločiti. Obrt« po zadružno organizacijo si on predstavlja najbrže tako, da bo imenoval njenega predsednika vsakokratni UDSarski minister, kakor pri pokra-llnskem zavodu.
»Veleagrarna zavist je odvrnila .rešitev obrtnega kredita«, tako modruje dr. Žerjav dalje. Prvič kmetje (po Zerjavovo »veleagrarci«) z ministrstvi, ki imajo odločati o obrtnem kreditu, niso imeli nič opraviti, drugič pa niti kmetskega kredita niso mogli rešiti jn sicer edino vsled zavisti rad.-dera. vladne večine. To idržl! Tisti zavistni krogi, ki so preprečili rešitev vprašanja o obrtnem kreditu so bili demokratje sami. Oni sami trdijo v »Jutru«, da se obrne "denar tja, kfer najde višjo rentabi-fiteto. In državni ter privatni denar, M so ga upravljali demokratje, se je ttbrnil v visoko rentabilne demokratske banke in industrije, kajti obrt je po njihovih lastnih izjavah želo nizko rentabilna.
Da je temu res tako, nam poleg žinigega dokazuje gospodarstvo demokratov v zgoraj omenjeni organizaciji. S tako nizko obrestno mero, da so imele podeželske članice dotič-ne organizacije naravnost zgubo, so hoteli še tisti denar, s katerim so sicer kupovali glasove, dirigirati tja, kjer je »rentabilnost višja«, t. j. v demokratske banke. Ker pa je vladala v podeželskih organizacijah zadružna disciplina in da bi se njihov denar ne zmotil in ne zase! v nede-mokratske banke, zato se je sani gospod predsednik dotične organizacije potrudil do podeželskih članic in jih strokovnjaško proučil, kje denar več nese. V istem smislu je in-Struiral tudi revizorja, kateri je pa S to najnovejšo zadružno teorijo slabo naletel. No, in z združenimi silami bi se jim skoraj posrečilo upro-pastiti zadnjo rešilno bilko, ki jo je j imelo obrtništvo v zgoraj omenjeni ! organizaciji, da ni k sreči pihnil mo~ ! čan veter In odpihnil Žerjavove na- i rodno gospodarske eksperte tja, ka-mor spadajo.	{j
Sicer poglavje o "demokratskem zadružnem gospodarstvu še dolgo ni izčrpano, zato bomo o tem ob primernejši priliki še nadaljevali.
»Potrebno je, da se izenači zadružni zakon, ki bo izločil politiko iz Zadružništva«, pravi dr. Žerjav dalje. Seveda, seveda, odkar demokratje ne morejo več zlorabljati zadružništva v strankarske namene, (revizija Jug. kred. zavoda itd.), je
postala zanje kardlnalna zahteva, da
se zadružništvo depolitizira. Tudi mi smo za depolitizacijo zadružništva, toda ne tako, kakor bi demokrati želeli. O, saj se poznamo. Zakaj preje niste bili za depolitizacijo?
Končno navaja dr. Žerjav med drugim, da je treba nekje pričeti z znižavanjem cen in ni drugega izhoda, kakor, da se prične z znižavanjem pri kmetijskih pridelkih. — Zakaj pa ne pri industrijskih? Znižajte najprej cene industrijskim produktom vsaj do iste meje, kot jo imajo kmetski, pa bo draginja za polovico manjša.	^
Zakaj se mora podpirati industrijo ravno na račun kmeta in obrtnika? Zakaj si ne pomaga sama. Pač zato, ker so industrije! in bankirji demokratje, kmetje in obrtniki pa ne. In to naj bo program državne stranke?! Srečna domovina!
(Podpora oškodovancem po toči in drugih nezgodah, ki so jo IzposIovaO naši poslanci pred tremi meseci), se
razdeli po okrajnih glavarstvih takole: Ptuj 150.000, Slovenjgradec 100.000, Celje 90.000, Krško 100.000, Ljutomer 60.000, Konjice 20.000, Litija 70X00, Brežice 100.000, Črnomelj 50.000 in Kočevje 60.000 kron.
(Vse dopisnike vljudno prosimo), da nam redno poročajo o vsaki klerikalni polomiji, o vseh njihovih lažeh, pa tudi o vseli naših uspehih. Vsa poročila pa naj bodo kratka, ker nam silno primanjkuje prostora. Iz tega vzroka smo morali tudi več dopisov skrčiti, rekaj pa iih odložiti za prihodnjo Številko.
(Poročilo o sijajno uspelem sliodu v Ljithljani) priobčimo vsled pomanikanja prostora prihodnjič. Žal le v izvlečki*
(Zaradi razžaljen?! časti) je vložil tov. Ažman tožbo proti klerikalnemu kandidatu in tajniku SLS dr. Kulovicu. Dr. Kulovic je mislil najbrže, da je že poslanec, pa se je zarekel in — tudi urezai. Naše sožaije!
(Izjava.) Podpisani izjavljam, da sem se na razbitem klerikalnem shodu na Iglenku z dne 25. februarja zagovoril, ko sem dejal, da je odklonil dr. Korošec 1. 1919 slovenske vojake kot nezanesljive in zahteval srbske. Resnici na ljubo bodi povedano, da je to storil dr. Brejc in ne dr. Korošec, kar je seveda za klerikalno stranko enako porazno. Velika Loka. dne 27. februarja L 1923. — Bukovec Rudolf 1. r.
(Glas \z ljudstva.) Objavljamo, kakor smo prejeli: »Kaj pa delate, da pustite take može voliti in celo kandidirati! Vsi listi pišejo, kako je dr. Korošec gospodaril in da le oškodoval Jugoslavijo za težke franke In še bolj mastne dolarje! Zakaj pustite takega moža k volitvi in še kot nosilca liste! Ali ne veste, da duhovniki niso od tega sveta?? Če bi jaz tako napravil, kakor pišejo o dr. Korošcu, bi me bili že davno obesili. Zato proč ž njimi. Kdor slabo gospodari, ta je izgubil pravico, da se ga voli. Sploh ni prav, da se duhovniki tako mešajo v politiko. Pod Avstrijo so delali, kar so hoteli. Sedaj pa Je tu naša nova država, zato pa tudi lahko vržemo proč vse, kar nam škoduje. Kaj pa je s Šušteršičem. Ali ni lisjak vedno in povsod enak. Ali ste pozabili kakšna ekscdenca je bil pred vojno? Zato proč ž njim! Še ena. Ljudstvo govori sedaj pred volitvami: Zopet se bliža molzna krava. Jaz pa pravim: Proč s tistimi, ki mislijo, da je ljudstvo molzna krava! Zato volite SKS!
(»Slovenec« zopet obsojen.) Pred ljubljanskim sodiščem je bil odgovorni urednik »Slovenca« zopet obsojen na 1000 dinarjev globe ali 14 dni zapora, ker je trdil, da je agrarna reforma le ekspozitura samostojnežev in demokratov.
(Laž ' in neopravičeni strahovi.) Pred volitvami v ustavotvorno skupščino, je prišla neka žena v prodajalno v Novem mestu in rekla: »Kaj bo, če bodo samostojni izvoljeni, zakaj po volitvah bodo vse duhovne pobili!« Minulo pa je že 2 leti in noben duhovnik ni ubit in vsi so celi. Laž ima kratke noge in sedaj vsak lahko spozna obrek-Ijivce. Neka gospa iz Novega mesta je tisti čas tarnala, kaj bo, če kmet pride na vlado. Pa kmet še ni na vladi, še vedno vodijo državo uradniki, advokati in profesorji. Vprašali bi zato tisto mestno gospo: Kateri stan je danes zadovoljen? Kmet vč, da je treba delavce plačati, da lahko žive. Toda najel bi jih lc toliko, kolikor jih treba in niti enega več! — A. K.
(Afek) je imel v nedeljo shod v Dolu. Mislili smo, da bo povedal kako ga je nagnal pokojni Žitnik kot hinavca in kako je zaman poizkušal izpodriniti Kobija! Toda o vsem tem ni atek ničesar povedal Pač pa je na dolgo in na široko klobasari! o avtonomiji, katero je pomagal tudi on zapraviti. Ljudi je na shodu bilo malo, ker kdo bi poslušal atkovih otrobov! Na shodu so bih Ie njegovi backi, ki so ploskali na vse, česar niso razumeli. Naši se shoda
niso udeležili, ker imajo Itak shode v cerkvi čeprav neprostovoljno.
(Poštnemu ravnate'jstvu.) Iz vseh strani dobivamo pritožbe, da se naš list neredno dostavlja ali pa celo sploh ne. Ker plačujemo pošteno poštnino izjavljamo, da takih nerednosti kratkomalo ne bomo trpeli in zato poživljamo poštno ravnateljstvo, da eksempiarlčno kaznuje vsakogar, ki bi svojo službo zlorabljal v strankarske namene. Le tako se da napraviti red! Upamo, da bo poštno ravnateljstvo v polni meri izpolnilo naša prošnjo.
(Dr. Ivan Drobnič) specialist za notranje ln pljučne bolezni se je naselil v Ljubljani in ordinira v Cegnarjevi ulici št. 4 (nasproti deželni bolnici)) od 9. do 11. in od 2. do 4.
(Polhovgradec.) Težak udarec je zadel dne 14. t. m. našo občino, ko je umrl Anton G r a š i č. Na vojni si je nakopal bolezen in ko se je tej pridružila še pljučnica, je podlegel bolezni v devetih dneh. Kako vsesplošno priljubljen je bil pokojni Grašič, je najlepše pokazal njegov pogreb. Od blizu in od daleč so prihiteli njegovi prijatelji, da se poslove od njega. Pred hišo in na pokopališču pa mu je zapel polhovgraj-ski zbor žalostinki. Tako lepega in velikega pogreba Polhovgradec še ni zlepa doživel Tak pogreb pa je pokojni Grašič tudi zaslužil Bil je mož dobrotnik, ki je imel vedno odprte roke za reveža. Z veseljem je vedno prevzel dolžnost krstnega ali birmanskega botra. Pokojnik pa je bil tudi odličen gospodar. Če je bila kaka stvar v neredu, on jo je gotovo spravil v red. Mlekarna, kmetijska podružnica in zvonarski odbor izgube v njem dobrega delavca, ves okraj pa velikega dobrotnika. Bodi mu zato ohranjen časten spomin! Žalujočim naše sožaije!
(Dol pri LJubljani.) »Domoljub« z dne 14. t. m. je priobčil neko skrpucalo, kateremu pravi »dopis iz Doba«. V tem dopisu trdi med drugim, da se je pri zadnjih volitvah pilo v Beričevem za Žerjavove kronce. Na to izjavljamo čisto kratko, da damo dotičnemu, ki to dokaže, 1000 dinarjev nagrade. Mogoče bi bilo bolje, če bi se »Domoljub« mesto z lažmi, pečal z resničnimi stvarmi. Snovi ima v tem oziru gotovo dosti. Če pa jih nima, pa mu radi poslu-žimo. Tako n. pr. bi bila prav hvaležna kritika o delu kovača Kuharja. Ta mož je napadel občinskega odbornika, ker je njegov otrok nosil zastavico. Po njegovem mnenju bi namreč smel na dan narodnega praznika Izobesiti zastavo le župan. In to si upa trditi Kuhar, ki si je ob času srbskega centralizma postavil kot »vilo« lepo kovač-nico in ki je po preobratu celo denun-ciral župnika in predsednika izobraževalnega društva, ker da sta šuštercijan-ca. Sploh svetujemo Kuharju, da se bolj briga za občinsko gospodarstvo. Tam je namreč tudi svoje vrste centralizem in najde se celo nekaj korit. »Domoljub« toži dalje, da je v Podgorl (najhujšem klerikalnem brlogu) kavar. na, kjer se popije toliko žganja. To Je v resnici žalostno, toda krivda zadene edinole pristaše »Domoljuba«. Tudi v Dobu imamo kuharno žganjarno, kjer se popije še veliko več žganja in zato se dostikrat vidi, ko ljudje čisto klerikalnega mišljenja merijo cesto. Tudi drugih šnopsapotek, ki so pa vse klerikalne, je zadosti. Tu bi imel klerikalni dopisnik zelo hvaležno polje, mesto da zabavlja čez sarnostojneže. Tisto klo-basarjenje o slabostojnežih pa je že več ko smešno. Zapomnite si vi ljudski sleparji. Ne bo dolgo, ko bo združeno vse podeželsko ljudstvo, ko "bo zmagala pravica in ko pride težak obračun za vas — za zastopnike krivice.
(Poštni sluga v škofjl Loki, Anton Gritus) je dobil na našo pritožbo od poštnega ravnateljstva strogo zapoved, da ne sme pri izvrševanju poštne službe vršiti prav nobenega strankarskega udejstvovanja. Poživljamo vse tovariše, da nam takoj javijo, če se ne bi Grims ravnal po zapovedi pošmega ravnateljstva.
(Rateče pri Kranjski gori.) V nedeljo je priredi! tov. Ažman v gostilni Žerjav v Ratečah volilni shod, ki je kljub poizkusom navzočih socijalistov, da motijo shod, zelo dobro uspel. Zbo-rovalci so se v ogromni večini izrekli za program SKS in za kandidata Až-mana.
(Podkoren pri Kranjski gori.) Preteklo nedeljo nas je obiskal naš delavni kandidat tov. Ažman in priredil ob 3. popoldne pri Razingerju shod, ki ie trajal dve uri. Splošno navdušenje je prevladalo, ko je poudaril tov. Ažman, da pride poljedelsko ljudstvo do svojih pravic Je, če bo enotno nastopalo. Vse je povdarjalo, da zadostujejo za Slovenijo popolnoma tri stranke in zato so se vsi soglasno izrekli za tov. A ž m a -na, kot kandidata SKS, edine prave zastopnice podeželskega ljudstva.
(Na shodu na Krki) je bilo nabranih za našega vrlega tovariša Jožeta Kut-narja na Muljavi, 317 dinarjev. Poživljamo tovariše, da slede temu vzgledu
in da pomagajo zvestemu borcu za kmetsko misel v časih nesreče. Darove je pošiljati upravo »Kmet. lista« ali pa na naslov: posestnik Ciril Hočevar, Na Muljavi, p. Krka.
(Iz Prečne.) Župnik v Prečni je že začel izvajati klerikalno avtonomijo. Pet malih posestnikov ni radi slabe letine moglo odrajtati župniku bere. Iz krščanske usmiljenosti je župnik poslal v petek, dne 13. t. m. 3 može z orožniki, da iztirjajo od ubogih revežev še tistih par zrn, ki so jih imeli za, svoje otročiče. Nobena prošnja ni pomagala. Kdor ni imel žita, so mu zarubili kar je imel v hlevu. Tako so torej že začeli izvajati avtonomijo. Farani prečenske župnije bomo pa 18. marca, pognali to avtonomijo v Krko. Sedaj šele vemo, kaj hoče od nas dr. Kulovic, ki prireja shode za klerikalno avtonomijo od vasi do vasi. Volilci, pazite se!
(Bučka.) Ker se bližajo volitve, je potrebno, da pregledamo svoje vrste. S ponosom lahko rečemo, da stojimo v Bučki dobro, čeprav smo imeli pri volitvah precej demokratov. Toda to je bilo le zaradi sporov, sedaj pa smo edini. Sicer se naš Kopitnik zelo prizadeva, da bi nas razedinil, toda zaman, ker se prenerodno obnaša. Naokoli govori, da je SKS hinavska stranka. Vse. eno pa se liže okoli nas in še ponoči nam ne da miru. S prižnice pa oznanja, da so v Beogradu sami Judeži Iškarijoti in da ni tisti, ki sili v Beograd nič vreden. Kljub temu pa vidimo, da se klerikalci prav pridno pulijo za mandate, da bi prejemali iz Beograda dnevnice. Ker že vse te huj-skarije poznamo, se seveda ne damo begati. Kar je zdravega, gre za nami, vse drugo pa radi prepuščamo "klerikalcem. Pa še tega plevela ne bo dosti. Imamo pa tudi kakih 10 do 15 ljudi, ki so hoteli iti z mladini. Kakor vse kaže, pa jim bodo tudi ti ušli. Zvedelo se je namreč, da je dobil eden od njih veliko nagrado od mladinov in sedaj jo hočejo dobiti vsi. Svetujemo zato dr. Žerjavu, da nemudoma pošlje vsem nagrado in da poskrbi, da ne bo ljudstvo izkvar-jeno samo od klerikalcev, temveč tudi od mladinov. Zato pa bodo vsi poštenjaki dne 18. marca vrgli svojo kroglico v 2, skrinjico. Poštenost naj velja!
(Gornje polje.) Dragi kmetovalci in volilci Bližajo se nove volitve. Za kmetovalca zopet srečni časi, ko bo slišal vse mogoče obljube. Obljubljajte že karkoli, toda eno zahtevamo, da iz. polnite, da bo namreč kmet na svoji zemlji tudi svoj gospod! Danes ne sme kmet ničesar storiti proti škodljivcem, ki so v njegovih gozdih. Če vjame kmet kako ribeo, že je orožnik tu in obsodba zaradi tatvine. Še vedno ima graščak glavno besedo. Zato se naj gleda, da bo kmet res gospodar na svoji zemlji in potem bo prav za kmeta in za kralja!
(Mala Nedelja.) Pogled v preteklost nam pokaže marsikaj zanimivega iz naše malonedeljske zgodovine. Vidimo na krmilu ljudi, dobre in slabe. Ljudi kateri so delali idealno in takšne, kateri so iskali samo zasebnih koristi. Povprečno pred 20 leti je zasnoval pri nas veliko gospodarsko gibanje sedanji kandidat republikanske stranke g. Ignac Kosi Ustanovil nam je mlekarno. Za dobro stvar vneti, napredka željni in nič hudega sluteči kmetje so seveda takoj stvar podprli. Ali g. Kosiju ni šlo 2a to, da se pomaga kmetom, ampak hotel je le na stroške istih živeti in si skovati iz njih dobrosrčnosti kapital. Mlekarna je šla tako dolgo kar najboljše, dokler so kmetje plačevali. Ko jo je pa g. Kosi tekom časa majestetično zavo-zil in popihal, so bili zopet kmetje tisti, ki so precej drago plačevali pogrebne stroške zadruge. — Stvar je sicer zastarela ln bi je gotovo ne vlačili več v svet, ko bi g. Kosi ne stopil na površje kot kandidat dr. Novačanove republikanske stranke. — Zgoraj imenovani g. se Je zaletel v zadnjem listu svojega republikanskega glasila, v našega borca za zmago kmetske misli tov. Mrmoljo. G. Kosiju svetujemo, naj ne blati naših odličnih mož, ker drugače smo pri-morani poseči bolj globoko v njegovo preteklost. Ker pregovor pravi: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sol«-ce! — Zavedni Malonedeljčani ne bomo nasedli plačanim agitatorjem raznih strank, ampak bomo volili le moža, katera nas peljeta do gotove zmage naše kmetske misli. In to sta tovariša Mrmolja In Nemec. Tovariši v boj za stara pravdo!
Našemu roja&o v spodbudno«. Ljubi Ignac kandidat
saj drugače si fest fant.	j
A slabo si nam gospodaril ker mlekarno si zapravil	l
i j Republiko nam zdaj vsiljuješ nebesa, raj vsem obljubuješ. A tiček dobro te poznamo glasu nobenega ne damo.
Poslanec r^d bi zdaj postal dijet si mastnih v žep nabral. Malonedeljčani pa kličemo ti vsi nesrečni Ignac, zgubi se nam spred oči!
(Dobova.) Z natančno odmerjenim!
koraki se bliža dan volitev. Vsaka od političnih strank hoče pripeljati svojo barko v pristanišče. Vedno večje vrvenje, vedno bolj prihajajo agitatorji na dan. Če je kdo navidez miroval, Je sedaj tem bolj delaven. Ni čudno, d* postanejo nezavedni ljudje zbegani in ne vedo več pri čem da so. Na sosednem Hrvatskem so radičevci -napeli skrajne strune. Njihovo delovanje je že nasilno. Mnogo jih je, ki mislijo pametno, a morajo biti tiho ali pa celo tuliti z volkovi. Tako so nekega kmeta v La-duču v njegovem lastnem domu pretepli da je obležal v postelji. Niso pa zadovoljni samo s tem, hočejo zaseliti svo-fco puhloglavo politiko celo med nas. Imeli so neke tajne pogovore v vasi Mihalovce. Ni mogoče, da bi tam kaj opravili ker poznamo ravno v tej vasi mnogo odličnih kmetov, ki njihovo početje ostro obsojajo. Kljub temu, da jih mi onstran Sotle pustimo popolnoma pri miru, nam hočejo usillevati svoje neutemeljene nazore. Ker hodijo hrvatski seljaki k maši v Dobovo, je to priliko porabil nek agitator ter imel zborovanje v gostilni Megovec. Naši ljudje seveda nečejo prepirov s sosedi, ker živijo vedno v prijateljstvu z njimi, pa so ga pustili govoriti. Ali če se to hujskanje ponovi, bodo prisiljeni tudi svoje mnenje odkrito povedati, ter tudi odkriti to kvarno početje. Pri nas čitamo svoje časopisje ter ima vsak svoje prepričanje in ni treba, da korakamo pod zastavami na volišče In morda še kara drugam. Vsak ve kam bo zagnal svojo krogljico in ne bo nadlegoval svojega soseda. Naša kmetska moč se bo uveljavila samo v naši kmetski slogi za SKS!
(Sv. Lovrenc v Slov. Goricah.) V
zadnji številki »Slov. Gospodarja« so s! naši klerikalni bebci privoščili tudi mene. Da je njihov dopis ena sama debela laž, se ne čudim. (Samo obratno bi bilo čudno. Op. ured.) Pripomnil bi le, da mi g. profesor Vesenjak še danes dolguje odgovor na vse mofe očitke in da seveda o kakem »izgnali« ni bilo niti misliti. Vsaj ste se vendar sami prepričali da je bilo Število naših proti vašim dokaj večje, pa čeprav se je pri" tihotapil k nam prof. Verenjak ko tat, da smo zvedeli o njem šele 10 minut pred začetkom shoda. Upam, da se v bodoče, vi »ljubitelji« krščanske nravnosti vendar enkrat otresete grde nečednosti: lažL (Bojimo se, da bo upanje našega tovariša uresničeno ob sv. Nikoli. Komur je prišla laž v kosti, ta bo lagal še preko groba. Op. ured.) — Franjo Knez L r.
(Radincl.) Dne 25. t. m. ob 2. popoW dne je bil redni letni občni zbor vinarskega društva za gornjeradgonskl sodni okraj in sicer v restavraciji kopališča Siatina Radincl Z ozirom na današnjo vinsko krizo, ko ni nobenega povpraševanja, nobenega izvoza, ko se nalagajo vedno večji davki, in ko se skuša vinske cene čisto potlačili, je naša sveta dolžnost, da se strnemo v močno organizacijo, ker le tako se nas bo upoštevalo in le na ta način bomo zasigu-rali še nadaljni obstoj našega vinarstva. Članarina znaša letno 10 dinarjev.
Politiin® vesti.
(Pogajanja z Avstrijo) so končala v našo škodo. Naša vlada je bila ne-oprostljivo popustljiva in razvijala je kavalirstvo, ki ni nikakor bilo na mestu. Denar se bo zamenjal tako, da bo vsak upnik dobil za 100 popreobratnih avstr. kron 32 naših. To velja za naše, ko za avstrijske terjatve. Naših terjatev pa je znatno več in je zato škoda Slovenije ogromna. Nemško nacionalna društva dobe nazaj svoje premoženje. Naša koroška društva ne. Nemcem se povrne škoda od koroških bojev. Nato se ta škoda seveda ne povrne. Za koroške Slovence Bi storjeno nič. Avstrijcem se plačajo sekvestrirana podjetja v Bosni Na račun Slovenije gospodu Markoviču pač ni težko biti kavalir,
(Sušak) bi se moral izprazniti v torek, pa se ni. Jasno je, da Italijani bo*-do zopet pridobili od naše popustljivost!,.
(V Porubrju) se je poiožaj poostril Francozi ne bodo odnehali. — Na postaji Hengstein so zaplenili 13 milijard nemškega državnega denarja in plošče za tiskanje nemških bankovcev po 5 in 20 tisoč mark. Nemško delavstvo popušča.
(V naši notranji politiki) obvladuje
volilna borba vse dogodke.
(Konec samcev.) Na Turškem bodo samci kmalu izumrli. V narodni skup-šč ni v Angori je bil predložen zakonski načrt, glasom katerega se mora oženiti vsak samec, ki je star najmanje 25 let Dalje se mora obvezati, da bo rodila njegova žena najmanje vsako tretje leto enega otroka. Ta zakonski načrt zagovarjajo s tem, da je število prebivalstva vsled vojn v zadnjem desetletju silno padlo. Zakon predvideva tudi zamenjavo nerodovitih žensk.


Ako še nisi član ,Jugoslovenske, Matice", tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu1!
(Pohištvo Iz papirja.) Nek! nemški arhitekt je iznašel način izdelave pohištva iz lepenke. Pravijo, da je tako pohištvo dosti cenejše in lepše, a nič manj trdno in da se bo tvornica za izdelavo takega pohištva kmalu ustanovila.
(Koliko let živijo zverine v ujehii-Stvu?) Znano je, da je življenje zveri po zverinjakih mnogo krajše nego življenje divjih živali, ki živijo v svobodi Lev, tiger in panter živijo v ujetništvu običajno 6 do 7 let. Izjeme pa le potrjujejo pravilo. Neka levinja je žive-Ha v zverinjaku 29 let, a neki lev 15 let Medvedi živijo v menažerijah 7 do 8 let, a hijene le 4 do 5 let. Slon, ki živi v svobodi dočaka 100 do 150 let, v ujetništvu pa začne hirati in dočaka le dO do 25 let
(Največja pojedina —) se ni mogla $eveda nikjer drugje izvršiti nego v
Ameriki. Priredil jo je novoizvoljeni guverner države Oklahome, da proslavi na primeren način svojo izvolitev. Gostov je bilo 160.000, pojedli so 289 glav govedine, 3540 zajcev, 4127 pi-fčetov in približno 3000 kg drugega ptnesa. Kavo so kuhali v 40 velikanskih j&otlih, ki so držali vsak po 4000 litrov. Kuhali so v Štiridesetih kuhinjah in porabili 200 vozov drv. Koliko so ob tej (Nriliki gostje popili — žal ne vemo.
(Tolmači na tramvaju.) Te dni so v Parizu nastavili na tramvaju tolmače «a angleščino in španščino. Ob tej pri-10d pripoveduje neki francoski list, da fO že pred leti v Londonu nastavili flfce tolmače za francoščino. A kaj se zgodilo? Namesto tujcev so se pole številne Angležinje, se vozile ves ižjl dan s tramvajem in venomer klele s tolmači po francosko, dokler ie niso tolmači sami temu uprli in zapustili službo. Rekli so, da je bilo med .'Angležinjami, ki so se na ta način bolele naučiti francoščino silno dosti grdih babur in baš te so bile najbloj vz-jtrajne.
(Izredna operacija na očeh.) Iz 'Amerike javljajo, da je zdravnik dr. Morgan Izvršil operacijo, kakršne še ne pomnijo zdravniki. Lansko leto je izgubil neki mladenič vsled eksplozije Vid. Zdaj pa je presadil dr. Morgan na mrtve oči onega mladeniča dele očesne tkanine mladega prašiča. Ker so se pri bolniku takoj pojavili početki vida, upa zdravnik, da se bo vid utrdil in ojačil.
(Katera tlca Je najhitrejša?) Neki francoski list odgovarja na to vprašanje, da je najhitrejša tica — človek, ker je francoski letalec Sadi Leont preletel z aeroplanom 380 km na uro in s tem premagal vse ptice. Vendarle pa trdi neki Anglež, da je morsld galeb še hitrejši. Galebi letijo tudi proti najmočnejšemu vetru z naglico 200 km. A kadar se spusti galeb iz visočine na morsko višino, da zagrabi svoj plen, tedaj je njegov polet tako hiter, da ga človeško oko niti ne vidi
(Še vedno se oglašajo ujetniki Iz Rusije.) Po šestih letih se je oglasil iz Rusije Jožef Marušič, doma iz Sv. Ivana pri Trstu.
(Gasilci pri vinu) V noči od 30. na 31. januarja so se varaždinski gasilci tako imenitno zabavali pri polnih ko-jZarcih, da niso opazili požara, ki je izbruhnil nad njihovimi glavami. Gorela je streha gasilskega doma. Šele plat zvona župne cerkvc jih je opozoril, da [gori
(Nove tobačne tovarne.) Za osnovanje novih tobačnih tovarn v Srnedere-VU in Velesu je določila vlada kredit «40 milijonov dinarjev. Tudi tobačna tovarna v Nišu bo razširjena.
(Zanimiva pravda.) Leta 191d. je naložil neki kmet na Deželni banki v Barajevu 6000 kron v zlatu, razen hranilne knjižice je dobil še potrdilo, da je Izplačal ves znesek res v zlatu. Ko se je vrnil kmet po vojni domov, mu je hotela banka izplačati le 9.000 kron, a kmet je zahteval, da mu izplačajo zlato oziroma današnjo vrednost 6000 kron v zlatu. Ker je banka to odklonila, je kmet Itožll in sarajevsko sodišče kakor tudi Višja inštanca sta razsodila, da mora ibanka izplačati kmetu 2,000.000 kron.
(Umobolnica zgorela.) V New Yorku Je zgorela 18. t m. norišnica, v kateri se je nahajalo 7000 umobolnih. Ko so te reveže reševali iz gorečega poslopja, so se vršili pretresljivi prizori. Bolnišnica je popolnoma zgorela, zgorelo je tudi 22 bolnikov in 2 strežaja.
(Sedemletna deklica padla iz četrtega nadstropja.) Te dni je padla v Trstu 7 letna Bruno Pignot iz Četrtega nadstropja, in je ostala — živa. Zlomila si ie le nogo.
(Strašen zločin.) Iz Ruševa na Hrvatskem poročajo, da so razbojniki vdrli v hišo posestnika Petra Ognje-noviča, ga zvezali in toliko časa držali nad ognjem, dokler ni v strašnih mukah izdihnil.
(Invalidi—slepci.) Med največje reveže, ki hodijo danes po naši zemlji, spadajo brez dvoma oni invalidi, ki so izgubili v vojni vid. A če ima tak revež zdrave in spretne roke, se lahko vendar še nauči kake obrti Začetkom
meseca marca se bodo vršili v Zemu-nu izpiti slepcev—invalidov za mojstre raznih obrti. K tem izpitom se je priglasilo še precej kandidatov, večinoma četkarji in pletarji.
(Morivec prijet po dvanajstih letih.) V Novem Sadu so aretirali te dni nekega Lazarja Nikoliča, ki je pred 12 leti ubil svojo ženo, jo zakopal na dvorišču in potem pobegnil v Srbijo. Pred par dnevi pa se je vrnil v domačo vas, kjer so ga takoj spoznali in izročili sodišču.
(Svojega gosta ubil.) Marko Trivič iz novosadske okolice je ubil na pojedini s strelom iz puške svojega gosta. Ko je prihitel neki sosed in videl, kaj se je zgodilo, je zagrozil Triviču, da ga bo naznanil, nakar je potegnil Trivič nož in zaklal še svojega soseda.
(Tatovi v sodišču.) Minule dni so obiskali tatovi sodišče v Gy6ru in odnesli tam shranjene vrednostne papirje in denarja za nad 1 milijon kron.
(Krvna osveta.) Da še ni izumrla v naši državi krvna osveta, nam priča dogodek, ki se je vršil te dni v Nikšiču. Tam je ubil lansko leto llija Lalevid svojega rojaka Miloša Damjanoviča, ki je zapustil edino sestro dvajsetletno mladenko Damjanko. Minuli teden je zagledala Damjanka morivca svojega brata in na mestu izvršila maščevanje. Potegnila je revolver in oddala na njega pet strelov. Lalevič se je zgrudil mrtev na tla. Damjanka pa se je sama javila sodišču.
(Orožnika—ubijalca). Že 1. 1920 sta orožnika M. Nikolič in Gj. Stojkovič v bližini madžarske meje prijela trgovca A. Kleina. ga odpeljala v gozd, ubila ga in oropala. 23. t. m. sta stala oba-dva morivca pred sodiščem v Subotici, ki je Nikoliča kot glavnega krivca obsodilo na smrt, a Stojkoviča na 15 letno ječo.
Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca marca t. 1. sledeče poučne tečaje in predavanja:
V	petek 5n soboto, dne 2. in 3. III.:
V	Predosliah na živinorejskem tečaju živinorejske zadruge, predava pomočnik okr. ekonoma Hladnik, o živinoreji.
V	nedeljo, dne 4. III.:
1.	V Dobovcu po prvi maši v šoli, o izboljšanju kmetijstva, pomočnik okr, ekonoma Ambrož.
2.	V Kresnicah pri Litiji, po rani maši v šoli, o poljedelstvu in živinoreji, pomočnik okr. ekonoma Jereb;
v Savi pri Litiji, po drugi maši v šoli, isto predavanje, pomočnik okr. ekonoma Jereb.
3.	V Loki pri Mengšu ob 13. uri, gospodarski sestanek in razgovor o poljedelstvu, pomočnik okr. ekonoma Ma-rinček.
4.	V Raki pri Krškem, ob 8. uri v šoli, o prevešanju, čebelarski potovalni učitelj Okorn.
5.	V Željnah, okraj Kočevje, v občinskem uradu ob 14. uri, o sadjarstvu in travništvu, pomočnik okr. ekonoma Zdolšek.
6.	V Planini pri Rakeku ob 15. uri, tečaj za obrezovanje in cepljenje sadnega drevja, pomočnik okr. ekonoma Matjašič.
7.	V Konjicah po rani maši, o kletarstvu; po predavanju shod vinogradnikov v svrho ustanovitve vinarskega društva, pomočnik okr. ekonoma štam-berger.
8.	V Razboru pri Sloven.igradcu, o pospeševanju pridelkov na polju in travnikih, okr. ekonom Wernig.
9.	V Šmartnem v Rožni dolini ob 9. uri, o živinoreji in o pridelovanju krme, živinorejski inštruktor Zupane.
V	nedeljo, dne 11. III.:
1.	V Sodražici, v Zadružnem domu po prvi maši, o živinoreji in o izboljšanju hlevov;
v Laškem potoku v šoli ob 15. uri, isto predavanje, živ. inštruktor Gre-gorc.
2.	V Št. Lovrencu ob Temenici, po prvi maši v šoli, o izobrazbi kmeta, o samopomoči in o poljedelstvu, pomočnik okr. ekonoma Jereb.
3.	V Dobrniču po prvi maši, o sadjarstvu in o pridelovanju krme, okr. ekonom Kafol.
4.	V Begunjah pri Lescah ob 15. uri, o uporabi umetnih gnojil, okr. ekonom Sustič.
5.	V Krtini pri Dobu, ob pol 10. uri
v šoli, razvoj vališča z oziroma na pašne razmere in vrsto panjev, čeb. pot. učitelj Okorn.
6.	V Mali gori, okraj Kočevje, v občinskem uradu ob 14. uri, o travništvu in živinoreji, pomočnik okr. ekonoma Zdolšek.
7.	V Cerknici ob 9. uri, kmetijski tečaj, nato
v Begunjah pri Cerknici ob 15. uri, tečaj za obrezovanje in cepljenje sadnega drevja, pomočnik okr. ekonoma Matjašič.
8.	V Zalem logu, okraj Kranj, ob 7. uri, o živinoreji, pomočnik okr. ekonoma Hladnik.
9.	V Selcah ob 15. uri, o nalogah živinorejske zadruge, pomočnik okr. ekonoma Hladnik.
10.	V Žicah po rani maši, o gnojenju in o boljšem izkoriščanju zemlje, pomočnik okr. ekonoma Štamberger.
11.	V Velenju pri zborovanju kmetijske podružnice, o izboljšanju pridelkov s pomočjo obdelovanja in umetnih gnojil, okr. ekonom Wernig.
12.	V Št Janžu pri Sp. Dravogradu, ob 10. uri, o živinoreji in o obnovitvi živinorejske zadruge, živ, inštruktor Zupane.
V	pondeljek, dne 12. IIL:
V	Samožanih, dopoldne, sestanek vinogradnikov, razgovor in pouk o vinarstvu, višji vinarski nadzornik Matjašič.
V	torek, dne 13. IIL:
V	Rucsču, v šoli, dopoldne, razgovor o tekočih kmetijskih opravilih, višji vinarski nadzornik Matjašič,
V	četrtek, dne 15. III.:
1.	V BeU Cerkvi, cepilni tečaj za mladino, c1 ekonom Kafol.
2.	Pri Petru v Medv. Selu ob 10. uri pri g. Drofeniku, tečaj za oskrbovanje sadnega drevja, pomočnik okr, ekonoma Štamberger.
Kmetijska tečaja. Na kmetijski šoli na Grmu .sta se vršila pred kratkim dva irodnevna tečaja za kmetovalce «n sicer sadjarski tečaj in tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme.
Za oba tečaja je vladalo živahno zanimanje in je bil posebno drugi tečaj vkljub hudi zimi prav dobro obiskan.
Posebno častno je bila na tečaju zastopana ljubljanska okolica in Gorenjska sploh, pa tudi Notranjska, med tem ko je bilo iz Dolenjske le malo udelež-nikov, iz novomeškega in krškega glavarstva pa eden, iz Belokrajine pa ni bilo nobenega. Kakor je zanimanje za kmetijski pouk od strani Gorenjcev vse hvale vreden, tako je žalostno, da se zanj Dolenjci tako malo brigajo, dasi imajo za obiskovanje strokovnih tečajev najboljšo priliko. Kdor ne napreduje s časom, ta mora gospodarsko propasti! To naj bi si zapomnili vsi mlač-neži. Sploh bi bilo pri nas potrebno več gospodarskega in izobraževalnega in manj političnega delovanja, več zadrug in gospodarskih društev in manj volilnih Skrinjic. Udeleženci so bili s tečajem vsestransko zadovoljni in so izražali željo po drugih podobnih tečajih, zlasti so želeH živinorejski in živinozdravni-ški tečaj. Po možnosti se bo tej želji ustreglo, če ne to, pa sigurno prihodnjo zimo.
fjai^^sia^Bia?^ ■
Naš krepko se razvijajoči »Ekonom« je imel v nedeljo, dne 25. februarja svoj I. redni občni zbor.
Pomenljiv in razveseljiv je bil ta zbor, ker bil je zmaga prave in čiste zadružne misli in triumf nesebičnega dela za druge. Bil je to zbor zavednih in resnih zadrugarjev, ki so z vztrajnim in požrtvovalnim delom položili trdne temelje za ono najvišje, za končni boj proti zasužnjevalnim ciljem ve-lekapitala. Iz malega početka se je razvil »Ekonom« v močno in trdno gospodarsko organizacijo in to je zasluga njegovih delavnih in le za splošni blagor vnetih voditeljev, njegovih zvestih članov ln njegovega vzglednega urad-ništva.
Naj bo vsem izrečena na tem mestu iskrena zahvala in pa toplo priznanje.
Občni zbor je otvoril tov. Skalic-ky, ki je po kratkih pozdravnih besedah odstopil predsedstvo tov, Zupančiču, kot faktičnemu vodji »Ekonoma«, ker je tov. Skalickemu, vsled bivanja v Novem mestu nemogoče redno voditi posle »Ekonoma«.
Po pozdravu tov. Puclja (živijo-kli-ci) in tov. Sancitia (odobravanje) odda tov. Zupančič besedo ravnatelju Soršaku, ki poda pregledno poročilo o računskem zaključku.
Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Nato je podal tov. Zupančič sledeče poročilo načelstva.
Cenjeni tovariši zadrugarji!
Danes stopamo po ustanovitvi »Ekonoma« prvič pred Vas in z veseljem podajamo račun o našem poslovanju v poldrugoletni dobi obstoja raše zadruge. Ta račun je pač dober sve-dok, da je naša mlada zadruga častno provela svoje detinsko leto, da je s svojo krepostno odločnostjo premagala vse težke izkušnje, ki v današnjih dneh zadenejo vsako mlado podjetje, tembolj pa še zadrugo.
Naše poslovanje se razteza na dobo težke denarne krize in opasnih skokov in padcev našega denarja, ki povzročajo neprestano dviganje in padanje cen blagu. Nova podjetja se naravno pri takih okoliščinah težko uveljavijo.
Preko vseh teh zaprek je naša zadruga mirno korakala svojo začrtano ši pot in se je krepko uveljavila v vsej Sloveniji vsled zaupanja, ki si ga je znala pridobiti.
V	početku nismo imeli niti doma, niti skladišča. Pisarna, katero smo ob ustanovitvi imeli na razpolago, nam je bila odpovedana. Vendar nismo obupali, kajti čutili smo v sebi dovolj sile za svoj razmah v svesti si, da mora dobra in poštena stvar uspeti. Kupili smo v Kolodvorski ulici hišico in lepo skladišče s hlevom in dvoriščem in si tako postavili osnovo za svoje trajno in uspešno delovanje.
Pri našem dolgotrajnem delu smo imeli vedno pred očmi dejstvo, da je pri zadružnem delovanju pred vsem potrebno, da se pridobi zaupanje ljudstva do zadrugarstva. Zadružništvo je rodila sila ideje in potrebe. Da si skupno pomagamo je potrebno, da se organiziramo, da se združimo in sveti nam morajo biti skupni interesi. Zadružništvo je glavni temelj gospodarske sile naroda in v njem se zrcali zdravo in dobro narodno gospodarstvo.
Zvesti svojim načelom smo bili vsi-kdar na braniku interesov naših članov in borili smo se na dveh frontah. Na eni strani smo pobijali cene potrebščinam, ki jih člani kupujejo s tem, da smo vzdržavali stalnost cen pri naglih skokih in na drugi strani smo zopet pomagali članom, da svoje pridelke spravijo po ugodnih cenah na trg. V ostalem pa smo posvečali svojo pozornost tudi kmetijski industriji, ki je poleg poljedelske produkcije kot take najmočnejši steber našega narodnega gospodarstva. Tozadevno imamo velikopotezne načrte, ki jih bomo z združenimi močmi tudi lahko izvedli, ako bomo zvesti vsi skupaj svojemu dosedanjemu programu in se z ljubeznijo oklenili zadruge ln ob enem pridobili še novih ljudi. Čim več nas bo, tem večjo gospodarsko silo bomo predstavljali in tem večji bodo naši gospodarski uspehi.
Da je bil uspeh zadruge v prvi poslovni dobi v resnici ugoden je razvidno že iz tega, da znaša ^čisti dobiček K 259.259.21. Predlagamo, da se ta do-bičok po odbitku 5 odstotnih obresti, ki naj se izplačajo na vplačane deleže članom pripiše »Specijelnemu rezervnemu zakladu za zgube pri blagu vsled padca cen in za zgube pri blagu radi poškodbe blaga.«
Končno prosimo, da vzame občni zbor to poročilo na znanje in nam podeli absolutorij za poslovno dobo 1921/22.
Z odobravanjem in soglasno je bilo sprejeto poročilo.
Tekom debate se je nato konštati-raio, da je prodajal »Ekonom« svojim članom galico po lastni ceni, po 23 kron kilogram, dočim so istočasno zahtevali klerikalci za galico od vinogradar-jev po 42 in 44 kron. Taki zadrugarji so klerikalci!
V	imenu nadzorstva je poročal dr. Kersnik in predlagal absolutorij, ki je bil soglasno in z odobravanjem sprejet.
Tov. Bukovec je nato predlagal več izprememb k pravilom, kar je bilo soglasno sprejeto.
Sledilo je nato več lepih in vsebinsko bogatih govorov, od katerih zlasti omenjamo govore tov. Sancina, Černe-ta in Hočevarja. Polno razveseljivih spominov na prvo dobo »Ekonoma«, polno povzdigujočih nasvetov za bodočnost je bilo izrečenih v teh govorih, da se je jasno videlo, da je »Ekonom« šele na pričetku svojega razvoja.
Po zaključni besedi tov. Zupančiča je nato končal 1. redni občni zbor »Ekonoma«, našega trdnega in krepko se razvijajočega zadružnega ognjišča.
Naši nasprotniki, ki bi nas za vsako ceno hoteli utopiti v žlici vode, med njimi v prvi vrsti klerikalci, so se spravili nad naše zadruge z namenom, da nam jih izvijejo iz rok, to je, da spravijo v njihova vodstva samo svoje ljudi, kateri naj bi izrabljali zadruge v boju proti nam. Ker je zadružništvo ona gospodarska sila, ki bo rešila kmetski in obrtni stan in je zato za nas velike važnosti, vsled tega vas opozarjamo, da pazite na gibanja nasprotnikov in na njihove priprave in naklepe, ki streme za tem, da nam, oziroma Vam poberejo zadruge iz rok. To je zlasti važno v prvi polovici leta, ko se vrše pri zadrugah občni zbori, ob kateri priliki je kaj lahko mogoče polastiti se gospodarske organizacije, kakršne so zadruge, če se na-vleče skupaj svojih pristašev.
Pazite predvsem na to, da se bodo udeleževali naši pristaši redno in poinoštevilno občnih zborov in da ne bodo glasovali za kako drugo, če tudi pod nevtralno.zastavo vrinjeno listo, ampak samo za ono, ki bo se-
stavljena od naših somišljenikov. ■ Prav tako pazite, da ne bodo nasanjali nasprotniki v naše zadruge svojih pristašev zato, da dobijo večino glasov.
Pri zadrugah, v katerih sodelujejo v večini naši pristaši, pa glejte, da jih bodo tudi vodili naši pristaši, ne pa nasprotniki, kakor se to še sedaj v mnogih slučajih dogaja.
V lastnem delu je moč!
Živinozdravnik S. A r k o :
je zelo nevarna bolezen, ki napa3e samo konje. Pravega vzroka ji ne vemo, toliko je pa dognano, da ni nalezljiva. Najraje se pokaže pri konjih mrzlega, težkega plemena ln sicer, če se konj prehladi aH pa če so konji, ki so navajeni vsak dan težkega dela, počivali v hlevu in se jih je v počitku ravno tako obilno in močno krmilo kakor pri delu. Zato opažamo, da zbolijo taki konji največkrat ob pondeljkih in po praznikih. Ker niso vse živali enako odporne proti boleznim se pogosto pripeti, da zboli od para le eden konj, čeprav je bil z drugim skupaj vpre-žen, in sta bila oba pod popolnoma enakimi okoliščinami.
Najvidnejša in najizrazitejša znaka te bolezni je ohromelost aH mr-tvoudnost v zadnjem delu života In krvavorjava oz. črnkasta scaluica.
Bolezen se pojavi kar nenadoma s tem, da prične žival z zadnjim koncem omahovati in se opoteka kakor da bi bila pijana. Kmalu nato postanejo zadnje noge trde, hoja je zvezana in nerodna, konj se prične potiti, slednjič se ne more več zdržati pokoncu in telebne na tla. Ti znaki se pogostoma tako naglo razvijejo, da prvotne oslabelosti v križu še niti zapazili nismo in konj se zgradi še vprežen ali pod jezdecom na tla. Le redkokdaj se posreči spraviti tako bolno žival še na noge, naložiti se jo mora na voz in peljati v hlev.
Ce se je mrtvoudnost pojavila šele v hlevu, najdemo konja navadno 2e ležati na eni strani, z nekoliko nazaj stegnjenimi nogami. Večkrat si poskuša pomagati s sprednjimi nogami in vzdignjeno glavo, da bi vstal, pa vsi napori so zaman. Z glasnim stokanjem se zmučen zgrudi zopet na ležišče.
Vsled ponovnih takih poskusov konj zelo opeha, plašno gleda in oblije ga pot po vsem životu. Mišice na križu in stegnih so vsled vnetja tople, trde, malo zatekle in neobčutljive.
izjemoma ohromijo tudi prednje noge. V lahkih slučajih je mrtvoudnost samo enostranska ali manj raz-sežr.a, konj ne trpi tako hudo in se tudi ne poti.
Drugi vidni znak je pa črnkasto scanje. Spočetka voda celo nekaj časa zastaja, pozneje se mu pa odpre. Scalnica je krvavordečkasto-rjava, ali temnejša, kakor čokolada, oziroma čisto temna kot črnilo. Krvavorjava ali črnkasta scalnica ni mogoče pomešana s krvjo, temveč le s krvnim barvilom, ki se je izločilo iz krvnih telesc. Če vjamemo namreč tako vodo v steklenico in pustimo nekoliko časa stati, se se-sede na dnu rmen kasta gošča, gorenji del tekočine pa obdrži prvotno črkasto barvo. Če bi bila pa scal-nici primešana kri, bi se rdeča krvna tclesca, iz katerih kri obstoji, se-sedla na dnu in gorenji del tekočine bi ostal rmenkast.
Na krvomočnosti zboleli konji radi jedo in pijejo ter ostanejo pri zavesti skoro do konca, dokler popolnoma ne onemorejo, topo ležijo in končno poginejo.
Če je ležal konj več časa, se mu že po 2 do 3 dneh kaj rada vname koža na vzbočenih koščenih delih života, tako na kolkih, rebrih in po glavi. Taki otiski in vdrgnjeni deli kože se zagnojijo, rane se povečajo in razširijo po ostalih delih života, zastrupi se naposled kri in žival še poprej pogine.
Izjemoma se pripetijo lahka obolenja, tako da ni opažati drugega kot malo slabost v zadnjem delu teleea. V pretežni večini pa se pokaže izrazita ohromelost in črno scanje, ki traja do teden dni, nakar se bolezen obrne na bolje in žival polagoma okreva, ali pa se stanje poslabša in konj proti koncu prvega ali v začetku drugega tedna pogine. Sicer se pripetijo izjeme kakor pri vsaki bolezni, toda v splošnem se lahko trdi, da pogine najmanj polovico vseh obolelih konj.
Potek bolezni zamoremo presojati po vidnih znakih. Čim hujša je mrtvoudnost in čim temnejša je barva scalnice, tem manj upanja je, da bo konj ostal pri življenju. Če si konj


ne more prav nič pomagati in se tudi s tujo pomočjo ne more vzdržati na nogah, če je že več kot tri dni ležal ln se hudo vtisnil po životu, je navadno zgubljen.
Upanje na srečen izid pa obstoji, če so le deloma obolele posamezne mišice, da konj s tujo pomočjo zamore stati na nogah, če se vnetje ne razširja in je pri tem scal-nica svitlordeča in bitje žile krepko.
Včasih zapusti bolezen po okrevanju slabost v križu in nogah, ki se le polagoma zboljšuje, ali pa ostane celo trajna.
Kakor že omenjeno, ne poznamo pravega vzroka bolezni. Vemo samo, da vplivajo gotove okoliščine neugodno za razvoj krvomočnosti. Najpogosteje obolijo konji stari od 5 do 8 let in sicer najraje v zimskem času, četudi izjeme niso redke.
če nas je doletela taka nesreča na poti, ne gonimo konja naprej, temveč ga sprežimo in če more še hoditi, ga peljimo v najbližji topel hlev. Če se pa nam je konj zgrudil na tla, pa ga naložimo na voz in penimo domov. Sploh je paziti na to, da prihranimo živali vsak nadaljni napor in čimprej to storimo, tem več ie upanja, da bo ozdravela.
V	hlevu konja toplo odenimo in ta pustimo ležati 12 do 24 ur na mehkem ležišču. Pri tem ga obrni-mo vsake tri ure na drugo stran in čuvajmo, da se konj pri poskusih za vstati ne odrgne in potolče. Po preteku tega časa pa moramo poskusiti spraviti konja na noge.
Pod prsa in trebuh mu podložimo široke podveze (gurte) in ga poskusimo vzdigniti z rokami ali s pomočjo škripca. Na stropu pritrdimo vrvi za podveze, da se more konj deloma opirati nanje. Ako vidimo, da se konj sam zadostno podpira, Je to dobro znamenje, če so mu pa noge popolnoma oslabele in konj samo v podvezah leži, je nevarnost, da se nam zaduši. V takem slučaju je bolje, da ga spustimo zopet na tla, vendar pa ne smemo opustiti ponovnih poskusov, da spravimo konja na noge.
Nadalje je važno, da mu odstranimo večkrat na dan blato s toplo Vodo, ki jo spustimo s cevjo v črevo. Pokladajmo bolni živali dobrega tetia, v vodi namočene moke in otrobov ter vode, kolikor ga žeja. Odenimo ga s toplimi odejami in ga pogosto zdrgnimo po križu in nogah Z jesihom ali kafrovlm žganjem. Dobro je tudi žival drgniti po križu z vročim likalnikom, kolikor koža prenese.
Kot zdravila priporočajo nekateri veščaki U litra žganja in % kg sladkorja vsakih 5 do 6 ur.
Glede odvračanja bolezni pripominjam, da se je pogosto obranimo, Če skrbimo, da se konji redno vsak dan gibljejo in temu primerno krmijo. Ob nedeljah in praznikih peljimo konje vsaj za pol ure na sprehod in zmanjšajmo jim pri počitku krmo. V zimskem času je koristno, če gredo konji zjutraj odeti iz hleva, dokler se ne ogrejejo.__
O agrarni reformi.
Izmed vseh vprašanj, ki so se pojavila po svetovni vojni, je za nas najvažnejše agrarno vprašane, čegava naj bo zemlja? Zemlja naj bo lastnina onega, ki jo obdeluje, to je zahteva današnje dobe. Seveda se moramo zavedati, da je treba to zahtevo spraviti v sklad s starimi pravicami, to se pravi, da je treba Izvesti to zahtevo pravično, ker le na pravični podlagi lahko ustvarimo stalne nove oblike. Poglejmo, tako so skušale razne države rešiti to Iprašanje v povojni dobi
Y	češkoslovaški so predla-razne stranke, naj se razdeli zem-kmečkim zadrugam. Vendar ta
nI obveljal Glavne določbe tozadevnih zakonov iz leta 1919 in 1920 odrejajo sledeče: Posestva, ki imajo Dad 150 ha obdelane zemlje, ali nad 250 ha sploh, se razdelijo. Višino odškodnine, katero dobi veleposestnik, tvori povprečna cenitev iz let 1913 do 1915, a to le za one posestnike, ki so Imeli kvečjemu 1000 ha zemlje. Kdor fe posedoval do 2000 ha, dobi 5% mu-nje nego znaša omenjena cenitev, za Vsakih nadaljnjih 1000 ha se vedno zopet odšteje 5 %. Kdor je imel torej posestvo 50.000 ha dobi 40% manje nego znaša cenitev. Važen je tudi zakon, M določa, da dobi kmet, ki je od 1. oktobra 1901 dalje obdeloval tuje posestvo, dotlčno zemljišče v svojo last, naj bo to državna ali od drfave veleposestniku odvzeta zemlja.
Kmet, ki postane potom teh zakonov posestnik, pa ne more svobodno ravnati s svojim posestvom. Zakon določa, ife ga za dobo 10 let ne sme ne prodati, as darovati ln ne zamenitl
Na Romunskem so imeft do sen«! moli msfts+nflri te fino
cele površine. To je od 7,826.796 fia Je imel mali posestnik le 2,453-000 ha. Zakon za agrarno reformo je bil uveljavljen že 1918 leta. Od agrarne reforme so izvzeta posestva, ki pripadajo državi, kralju in dobrodelnim zavodom, dalje še 2 milijona ha drugih veleposestnikov. Agrarno reformo izvršuje poseben kreditni zavod za zadruge in agrarne operacije. Odškodnine določajo posebne komisije, v kateri so zastopani veleposestniki in kmetje. Odškodnina se ne izplačuje v gotovini, temveč z vrednostnimi papirji, ki se amortizirajo v teku 40 let. Za Besarabijo veljajo še druge naredbe, ki skušajo čimbolj omogočiti kolonizacijo po vojni dobljenih krajev.
Dežela velikih magnatov je bila že od nekdaj Madžarska. 9.100 grofov in magnatov je imelo več posestva nego 500.000 kmetov. Vrhu tega je bilo na Madžarskem približno 750-000 kmetov, ki niso imeli nobenega posestva. Madžarski zakon o agTarni reformi določa, da se razdeli zemljo med one, ki je še nimajo, a vsak mora plačati popolno vrednost tega kar dobi. Veleposestniki pa smejo obdržati tudi še nad 300 ha. K agrarni reformi so potegnili tudi vojne invalide. Določena je vsota 100,000-000 kron, da se nakupi zemlja in razdeli brezplačno med najbolj potrebne invalide.
V	Nemčiji imajo poseben urad, ld vodi prodajo veleposestev. Zveza veleposestnikov pa mora temu uradu staviti zemljišča na razpolago. Glavni cilji nemške agrarne reforme so: preprečiti v dobi povojnih špekulantov nedovoljeno in gospodarskemu življenju škodljivo prekupčevanje s posestvi, ustvarjati in podpirati male posestnike, istočasno pa skrbeti, da se ne uniči bujen razvitek gospodarske industrije. Za agrarno reformo prihajajo torej predvsem v poštev posestva, ki so se kupovala in prodajala v vojni in po vojni dobi in ona posestva, kjer ni kake posebne agrarne industrije.
Agrarna reforma na Nizozemskem je- določena z zakonom od leta 1918. Tedni -navali posebne zadruge, kjer dc-:.kv;-j p:..s;]cdelci posojila za nakup zen; To posojilo, po 4%, je treba izplačati v 30 letih. Odškodnina se ravna po dnevnih cenah.
Na Danskem se razdelijo državna in javna posestva, ukinejo se tudi nasledstvena posestva, takoimeno-vani fideikomisi.
Na Portugalskem določa zakon o agrarni reformi, da se zaseže posestnikom vsa zemljišča, ki so neobdelana in da se na javni dražbi prodajo ali oddajo v najem.
V	Rusiji je pričela agrarna reforma z revolucijo, ki je že 1. 1917. ukinila vsa veleposestva. Boljševiškl zakon o socijalizaciji zemlje določa, da lahko dobi zemljišče z inventarjem vred Ie oni, ki jo sam osebno obdeluje. Zemljišče je državna last, obdelujejo jo kmečke zadruge ali društva. V zadnjem času se tudi boljševiška Rusija vedno bolj vrača k starim tradicijam in tako ne dajejo kmetu zemlje samo v obdelovanje, temveč mu jo prodajo in mu prepustijo popolnoma svobodno izkoriščanje zemljišča.
Tudi one republike, ki so se od stare Rusije odcepile in tvorijo sedaj posebne države, so že izpeljale agrarno reformo. Estonija je razdelila velika posestva kmetom. Zadruge in Industrijska podjetja pa dobijo zemljišča za vrsto let v najem. V Letonski in v Litvi so velika posestva razdelili. V Letonski je odškodnina določena s posebnim zakonom. V Litvi pa je obdržala vlada vsa posestva nad 25 ha v svoji oblasti.
(Mlekarsko društvo za ljubil, okolico) nam sporoča: Na zadnji društveni seji se je sklenilo, da je prodajna cena mleku, postavljenemu v Ljubljano, za mesec marec Din 4. Toliko v vednost vsem, ki mleko prodajate. Kmetovalci, vsi k društvu v varstvo lastnih interen sov! — Tajnik.
(Nove poštne znamke.) Poštno ministrstvo je sklenilo, da izda nove poštne znamke s sliko kraljice Marije ln s slir kami zgodovinskih mest naše države. Znamke bodo tiskali v Ameriki.
(Novčanice po 1000 dinarjev pridejo iz prometa. Zagrebška »Rlječ« poroča, da pridejo novčanice po 1000 dinarjev koncem marca ali v početku aprila iz prometa. Nove novčanice se že tiskajo in bodo v kratkem razposlane podružnicam Narodne banke.
(Vrednost denarja.) Zagreb 26. H. Ameriški dolar od 101.50 do 102.25 din., češka krona od 304 do 306.50 din., francoski frank od 6.28 do 6.30 din., švicarski frank od 19.15 do 19.60 din. in laška lira od 4,90 do 4.92 din.; avstrijska krona 0.14, madžarska krona 3u30 in nemška marka 0.46 par,
(Nova sladkorna tovarna.) V Subo-tfci namerava družba dunajskih kapitalistov ustanoviti tovajuo ca sladkor.
Kakor poročajo lz Beograda proučava ministrstvo pogoje, ki so jih stavili dunajski industrijalci.
(Trg s kožami.) Trg s kožami je ne-izpremenjen, iščejo se posebno kože v manjših količinah. Tudi cene se niso spremenile. Izvoz surovih kož je še precej narastel. Posebno se izvaža telečja koža na Francosko in Angleško. Tudi Nemčija išče na našem trgu kože, a to šele v poslednjem času.
(Živinski sejem.) Živinski sejem v Zagrebu 24. t m. ni posebno dobro uspel. Živine je bilo na trgu le prav malo. Cene za kg žive teže v kronah: bosanski voli L in II. vrste 42 — 43, SIL: 26 — 27, teleta 58 — 62, sremske svinje po 113 kron. Seno je bilo po 700 — 820 kron za 1 kvintal.
(Sol dražja.) Vsled velikih produkcijskih stroškov je sol iz solarne Kreka poskočila.
(Sladkorne cene.) Na češkoslovaškem so določili ceno sladkorju za prodajo v velikem na 405 Kč, oziroma 410 Kč. Na tej podlagi bo določena tudi cena za podrobno prodajo.
(Cena olju) v Italiji so padle, ker je bil letošnji oljčni pridelek izredno dober-
(Žitni trg.) Na svetovnem žitnem trgu so cene v minulem tednu naraščale, in sicer predvsem v Ameriki in v za-padnl Evropi. Povpraševanje po žitu m slabo stanje ozimne setve je povzročilo naraščanje cen. Na žitnem trgu v Ameriki je narasla tudi cena pšenici, ker je bilo veliko povpraševanje iz Evrope. V Holandiji je narasla cena pšenici v štirih tednih za 1 hol. goldinar (to je približno 160 K). V Nemčiji se cene niso iz-premenlle, akoravno se je nemška marka nekoliko popravila. Na Madžarskem je bilo dosti povpraševanja po žitu a le malo ponudbe. Ko je madžarska krona padla so narasle seveda cene: pšenica je stala od 13.200 do 13.300 madž. kron. Koruza med 7.900 in 8.100 m. kr. Poprečne cene na žitnih trgih v Vojvodini pa so bile: pšenica 1800 kron, ječmen 1400 za pivovarne in 1240 za krmo, oves 1160, koruza stara 1240 in umetno sušena 1200, moka »0« pa 2600 kron.
(Žitni trg.) Cene na zagrebškem trgu so bile dne 24. t. m. sledeče (v kronah): pšenica od 1750 do 1752, nova koruza od 1100 do 1150, sušena po 1340, rž po 1400, ječmen za pivovarne od 1570 do 1600, zimski po 1200, oves po 1400, beli fižol po 17, pšenična moka št. »0« po 29, št. »2« po 27 in debeli otrobi po 1050 kron.
(Vinski trg v Dalmaciji.) Tekom januarja meseca je vinski trg v Dalmaciji nekoliko oživel. Večje količine vina so se prodale na Pelješcu, Visu in Hva-ru. Cene so se ustalile, a radi padca dinarja imajo tendenco rasti.
Del kupljenega vina se je izvozil v Trst, ostalo pa v Slovenijo, Bosno in Hrvatsko. Povpraševanje po belem vinu je bilo manjše nego po črnem vinu. V srednji Dalmaciji ie bila cena belemu vinu 1400 kron za 1 hektoliter, v južni Dalmaciji pa so plačevali po alkoholnem gradu 140 kron. Cena črnemu vinu je znašala po alkoholnem gradu in dobroti med 112 do 140 kron. Boljša vina (viška, polješka, kastelanska) so kupovali za 2000 do 2600 kron hektoliter. V prodaji na malo so bile cene med 16 do 60 kron.
(Poljedelstvo v Jugoslaviji in drugod.) Če primerjamo naše poljedelstvo z onim tujih držav, pridemo do spoznanja, da ni naše poljedelstvo še doseglo stopinje, katero so dosegli v drugih državah. Razliko spoznamo najbolje, če primerjamo, koliko rodi eden hektar obdelane zemlje pri nas in koliko drugod. Jugoslavija hna približno 6 milijonov obdelane zemlje, in vsak hektar daje 10 mtc žita. Mala država Danska pa proizvaja na 1 hektar 36.6 mtc žita, Nemčija 21-3, Egipt 17.7, Francija 13.6 mtc. Če bi Jugoslavija proizvajala na 1 hektar le polovico tega, kar izvaja poljedelsko najboll razvita Danska, bi pridelali letno 36 milijonov kvintalov več nego danes. Če računamo za 100 kg 1200 kron, bi zneslo to letno 43 milijard in 200 milijonov kron.
(Gospodarski položaj Rumunije.) Izvoz iz Romunije je znašal v prvih desetih mesecih minulega leta 6 milijard le-Jev napram 5 milijardam 1921.1. 4.3 mil. 1920.1. En lej je vreden približno pol dinarja. Silno se je pomnožil Izvoz vsakovrstnega lesa. L. 1920 so izvozili 65-222 ton, l. 1921'. že 158.821 ton, a l 1922 celo 584.107 ton. Izvoz žita je napram prejšnjemu letu nekoliko padel m je znašal nekaj nad 1 milijon ton, izvoz petroleja je ostal na isti višini in je znašal 367.000 ton. Nacijonalna banka Izkazuje za 1. 1921 čistega dobička v znesku 20.2 milijonov lejev proti 23.5 mil. i 1922. Obtok bankovcev je zraste! tekom leta od 13.7 na 15.2 milijardi.
(Mehkokostnost prašičev.) Zgodi se včasih, da mladi prašiči zelo težko hodijo ln da najraje venomer ležijo. Taki pujski imajo mehkokostnost, ki je nastala vsled neprimerne hrane. V njihovi hrani primanjkujejo one snovi, ki da-
gejo kostem močno in zdravo rast Kako ozdravimo to bolezen? Najboljše sredstvo je, da pomešamo med hrano nekoliko fosforovega kislega klajnega apna, in sicer dnevno 4 do 10 g za vsakega prašiča. Kako pa zavarujemo že v naprej naše pujske pred to boleznijo?, O tem smo že govorili v našem listu: pustite pujske na prosto, da rijejo po zemlji in dobijo tako vase potrebne rudninske snovi. Zimskim mladičem pa pripravite v hlevu kup zemlje. Ravnotako priporočamo polaganje fosfornega klajnega apna tudi za drugo mlado živino ter mlečnim in brejim kravam. —
Sa naše gospo-
Madeži od kave,	/
2e marsikatera gospodinja si je delala preglavico, kako bi odpravila madeže od kave iz blaga, ki je občutljive barve. Vzemi 5 delov glicerina in ravno toliko vode, primešaj 1 del salmijaka in v tej tekočini naj se moči madež šest ur. Nato ga s čisto vodo izpereš in zlikaš med vlažno krpo z likalnikom, ki pa ne sme biti preveč vroč.
Madeže od kave pa lahko odpraviš še na drug način. Zmešaj jajčni rumenjak z glicerinom in madeže s to zmesjo namaži. Glicerin popije čreslovino kave in maščobo mleka, barva se ne pokvari. Potem polikaj z likalnikom, ki ne sme biti pregorak.
Madeže od črne kave odpraviš lz svilenega blaga, če jih opereš z vodo, kateri si dodal popreje nekoliko gove-i jega žolča.
Kako ravnamo pozimi s kokošmi?
Tudi kuretino zebe pozimi Zato je umestno, da ji daješ včasih gorko hrano. Kuhan krompir, stlačen in pomešan z otrobi ter še nekoliko mlačen, je za zimo zelo priporočljiv. Ne trosi kuram pozimi hrane na tla, ker se na zmrzlih tleh preveč ohladi. Devaj jim hrano v mala korita ali v sklcdice. Koristno bo tudi, čc jim daš včasih skuhanega zrnja in sicer z vodo vred, v kateri si kuhala zrnje. Kokoši prebavljajo zrnje le prav počasi ako jim ga daš torej zvečer, dobivajo s tem ponoči več toplote.
Kumik naj bo pozimi toliko zadelan, da ni prepiha. Pokrij tla z drobno suho steljo. Sploh naj bo kurnik $uh, zračen in snažen!
Turški Paviiha.
Nekoč je sede! Nasradin-hodža na bregu neke rečice. Pride pet do deset slepcev, pa se ž njim pogodijo, da jih ponese preko vode, a oni mu bodejo plačali na osebo eno aspro (turški srebrn drobiž). Ko jih Nasradin-hodža prenaša drug za drugim na ono stran reke, pade eden izmed slepcev slučajno v vodo in utone. Ko so pričeli ostali slepci radi tega vikati jim reče Nasradin-hodža:
»Čemu ta štmder, dajte ml eno
aspro manj pa bo!«
*
Neki mladeniči iz soseščine so pozvali Nasradina-hodžo v kopališče. Ko so sedeli na vročem kamenu, ki se nahaja v vsakem turškem kopališču za potenje, se domenijo, da znese vsak izmed njih po eno jajce, a kdor tega ne zmore, naj plača kopel ža vse. — A ti mladeniči so bili že od doma prinesli vsak po eno jajce. Ko vidi Nasradin-hodža. da kokodakajo vsi kakor kokoši in da položi vsak po eno jajce na kamen, se napihne kakor petelin in prične kukurikati; nato reče:
»Mar tolikim kokošim nI potreben petelin?!«
*
Nekoč je oprala žena Nasradina-hodže njegovo srajco, vtaknila skoz rokave palico in Jo obesila na vrtu, da se posuši. Ponoči ustane Nasradin-hodža, pogleda na vrt pa se mu zazdi, da štoji na vrtu človek. Takoj pomeri in ustreli na srajco, potem se zopet vleže, Ko se dan zori, pa reče:
»Grem, da pogledam, kaj je z onim človekom, ki sem ga ponoči ustrelil«
Nato odide na vrt, kjer je visela njegova Srajca na drevesu, bila je preluknjana. Ko Nasradin-hodža to vidi, reče:
»Žena, zahvali Boga, da nisem bil v srajci!«
Nasradin-hodža je peljal svojega osla na semenj, da ga proda, a spotoma si zamaže osel z blatom rep. Ko Nasradin-hodža to vidi, reče samemu sebi:
»Nemara poreče kdo, da Ima osel ponečeden rep in ne bo hotel plačati, kar je osel vreden.«
To rekši, odseče oslu rep in ga stlači v bisago. Potem gre na semenj ln izroči osla kllcarju, naj ga proda. Ko vodi klicar osla po semnju, se najde neki kupec in reče:
»Če bi osel imel rep, bi ga dobro plačal«
Nasradin-hodža, ki je to slišal, odvrne:
»Kar zmeni se, rep se bo že našeL«
mnnannRititnren«
brtnik.
MmitiunmtiiiflHtitiiiuuniu
Se enkrat obrtniki in demokrati«
Čeprav smo na tem mestn So opetovano dokazali škodo, ki so povzročili demokrati obrtnikom čeprav so nam demokrati še ve ostali dolžni odgovora tudi na našo najbolj težke očitke, vendar ne iMN hajo demokrati s svojo staro lajno, da so oni edini pravi zastopniki obrtnika.
Nepotrebno Je, da zopet načelno' izpregovorimo o razliki med obrtnikom, reprezentantom srednjega stanu in pa med demokrati, odločnimi zastopniki velelndustrije in velo« kapitala. Pač pa je potrebno, da po*i; kažemo na par dejstev, vsaj govore koncem koncev ravno dejanja na}-; bolj zgovorno. Po dejanjih sodite, tO; je najboljše merilo za politične; stranke in zato se bomo tudi ml ravnali po njem ln zato stavimo na goJ spode demokrate par vprašanj.
Kdo je bil tisti, ki je za časa vo-; litev v ustavotvorno skupščino pre-kupoval obrtniške glasove? Ali niso bili to demokrati? Ali niso s tetnf dokazali, da jim ni čistost misli marj ko s podkupovanjem korumplrall ljudstvo? Ali je mogoče verjeti tistemu, ki nima drugega argumenta ko denar? Odkod ta? Ali vas ni; sram, da tako javno priznate, da ste odvisni od velekapitala? Kdo pa je tako neveden, da ne bi znal, da srednji sloji nimajo denarja za pod-; kupovanje in da tega tudi ne rabijo^ kajti misel sama jim odpira vrata, zmage.
In dalje vprašamo: Kdo je bil ti* sti, ki je podpisal zakon o pobijanju-draginje? All ni bil to demokrat, ki govori danes na vsa usta, da je prijatelj obrtnikov in ki se ponuja celo kot kandidat? Tako gorostasna kri* vica za obrtnika je zakon o pobija«! nju draginje in vendar si upa njegov povzročitelj prihajati pred obrtnika fc Ali je čut odgovornosti čisto zamrl? Ali je Izginil čut sramu? Kaj pravijo' one desetine obrtnikov, ki so v vsafi ki številki »Uradnega lista« objavi ljenl kot obsojenci? Ali je zamrf med obrtniki čut skupnosti, da gred$ preko trpljenja svojih tovarišev.
In vprašamo dalje. Kdo je krivi; da je bila prenešena centrala dela1 ske zavarovalnice v Zagreb? Ali to zopet le demokratski minister, ki je danes kandidat? Milijoni in milijoni obrtniškega denarja so bili | tem izgubljeni in kljub temu silnemu udarcu za obrtnike, si drznejo demokratski listi in demokratski kafl| didati govoriti o svoji ljubezni do obrtnikov. Samo to njih nedelo zadostuje, da bi jih moral nagnati vsak obrtnik in prekiniti vse stike z njim.
In dalje. Kdo je fmel ves Čas
rokah ministrstvo za socijalno pol tiko, ki je Izdajalo dan za dnem protiobrtniške odredbe? Ali niso bi to zopet le demokrati in nihče drug Pa naj povedo gospodje vsaj odredbo, Id so Jo izdali v očitno rist obrtnikov?, Z dejanji odgovoril in pustite prazne obljube, katerih vse do grla sito!	1
Končno še eno vprašanje. Cela vrsta velebank je v rokah demokratov, najmočnejša stranka v držaji so bili, kakor se radi bahajo ln dar niso storili ničesar, pa prav česar za cenen obrtniški kredit i Zakaj ta malomarnost? Zakaj to ne-zanimanje? Odgovor je na dlaa^ Ker demokrati niso Imeli nikoli sr. za obrtnika, temveč samo pred v| litvami besede za obrtnike.
Ne obrtnik, temveč samo va kroglica je za demokrate v; Tako govore dejstva, tako gi resnica!
Kdo od obrtnikov je, ki Jo mffre'
prezreti!
Obrtniška misel kliče zato vse obrtnike na plan In dne 18. marca vsi svoje glasove v skrinjico SKS, ki je z dejanji pokazala, da je za obrtnika.
Bolečino? v obrazu? V udih? Poskusite
Eravi Fellerjev Elzafluid I Cudeli se bodete I »obrodejen pri drgnenfu celegfa telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in reR-ovanje usti Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje priljubljen že čez 25 let. S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev s 5 "U razpošilja lekarnar Eu?en V. Feller, stubka tionja, Elzatrg št. 357, Hrvatsko.
Prulfea »ILIRIJA"
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 5
telefon št 220.
Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa.
6
RazSirfaftc vedno In povsod ideje, kl fih zastopa »Samostojna kmetijska stranka*!
mmmm


ZA H V ALA,
Najiskreneie se zahvaljujemo vsem za obiino toiažbo v težkih dneh ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, tasta, gospoda
posestnika.
Najtoplejšo zahvalo izrekamo prečast. duhovščini, učiteljstvu, posojilnici v Radovljici, požarni brambi v Radovljici, pevskemu društvu za krasne žaiostinke, gospodu pevovodju Novaku, osobito rodbini Sumi-Wucherer za vso požrtvovalnost ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli v tako velikem številu in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Končno se iz srca zahvaljujemo za vse izraze sožalja, kakor tudi za vse prekrasne vence.
Vsem, vsem Bog obilo poplačaj!
lesce, 20. februarja 1923.
-»»SSfSiSM
Sedat brzovozni is poStnl psrsSkS Iz
Amsterdama in Cherboorga
v Južno Ameriko,
Slo de 3anelro, Santos. ffontevldeo fn v Buenos Alres. Vsa potrebna pojasnila dale:
Kraljevski Holandski Lloyd. : Glavni zastopnik za 3usoslavl]o: : 22
jhbubii m d. d., mm, B-testa it. 33.
Brzojavni naslov: Real!oyd Zagreb. Telefon 24-65.
iw »<Mav uciv< Viajaaj m s«®
in uporablja! milo z znamko
GAZELA
S9

i
raznih najbolj priporočljivih vrst, cepljene na podlpgi Rip Portalis, vko-rerinjene ».Smarnite" in Smarnične Vlačenke imam naprodaj po zelo ugodni Ceni- Pri pismenih vpra4anjih je priložiti znamko za odgovor.
Ilojzij Brabar, pos. fn trte Zagorel
pošta Suriincl pri Ptuj".
Kmetovalci, preskrbite se pravočasno Z dobrimi sadikami, da ine bodete ostaii spomladi brez niih.
Prvovrstne
cepliene trte

vseh vrst, na podlapi RiD. Portalis, Goethe štev. 9 in Rio.-Salonis. iz-vanredne, zim dolgim korenjem, garantirano dobro zaraščene, za nadomestitev izomrlih trt v vinogradu najpripravnejšerima večtisoč v zalogi Društvena »rtnica Invalidske organizacije v Cvetkovcih, pri Vel. nedelji. Slovenija- Cena po dogovoru.
najboljše peči sedanjosti so emajlirane
C-ove PEČI
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraje pri
F. P« VIDIC H KQMP»
trgovina stavbenega materijala Prešernova uL L3UBL3ANA Prešernova ul.

Pokladajte živini, osobito kravam, mladi govedi in prašičem
po 3 Din 50 p kg, ki ie stm'<ovno
priznano aajtežnelte, m iS z1at> nejže in raimerno naic&nsjie krmilo. Osušeni zrezki se najprej« namočijo v vroči vodi ter »e pokrmijo ohlajeni ali mlačni. Naročajte to krmilo tako) pri
Kiti! iiii n Slovenijo
v Lfublfani.
I

1ffir TRGOVINA
sena, slame, drv, w krompirja, sadja ~
In vseh drugih deželnih pridelkov
Andrei Oset, Maribor,
Aleksandrova c. St 57; telefon it. 86.

TIMA VLADISAVLJEV1Č, MARSEIL-LB, 29, rue Ferrari (Francuska) ima na svojem stovarištu u BEOGRADU, nnjbolje seme KRMILNE PESE (Mamut Eckendorfer in Oberndorfer), ko je life-ruje po 14 Din (56 kruna) I kilogram Naročila adresirati: TIMA VLADI-SAVLJEVIČ, BEOGRAD, postni pre-I dal 287.
Ekonom'
nsreiiiija gospodarska zadruga
Ljubljana kolodvorska ulica št t
I
ima v zalojfl:
drobno morsko sol v vrečah 50—80 kg, debelo morsko sol v vrečah 50—80 k& lepo suho zdravo konuto, koruzni zdrob, koruzno moko«
ajdo, ajdovo moko, kašo,
. kristalni sladkor I v vrečah po 100 kg, I sladkor v kockah i po 25 in po 50 kg, milo za pranje,
ipšenične otrobe, pSenično moko 0,2,6 . (/a kruh), pSenico, lepo,
J * oves, lep, pristno svinjsko mast,
po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri dragih trgovcih.
Riž, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu tlana.
Specijalist za notranje in pljučne bolezni
11
em debeline
na tan!<ei^ Kcnca in ©d 3 m delžine naprej I^api	mncžinc franke
uagco kranj5k'b po^toj: Šentjanški premogovnik, Ifrmeij- Dolenjsko,
Z ZZBBEBHE! I
liiiofpdni pozor!
Na prodaj imam lepo na suho cepljene trte najbolj rodovitnih vrst. kakor tudi večjo množino necepljene bele šmarnice in več tisoč vkoreninienih (kiučev) divjak Rip - Portalis in Gathe
št 9. Cena po dogovoru. Kdor želi re3 lepo in dobro blago naj se obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na
Fr. SJodnfak, *rtnar.
S*. Lovrenc v SI. gor. p. 3uršinci
Za pismen odgovor priložite znamke
©
V IJUBUAI
Poštni predal 74,
t«	e«
tU 88
Telefon 359.
Izvršuje vsa tisi cenah ter se za
priporoča.
Zahteoajte proračun!
se fe naselil v LJtiblfani v Cegnaf* lev! nlici * t. 4 (nasproti deželne bolnice). Ordlnira od 9 do U ari in od 2 do 4 t>rrs
—————— —	i a
Mi*. MtuUTAm* .
iz splitske tovarne oddaja
ilCONOl
Kole dvorska uffca it. 1
[UNilRD LINE
Najhitrejši pamiki sveta- Direktni potniški, tovorni in ekspr. promet
IX HAMBUSOA In CHEBBOUCGA : v AMERIKO In KANADO. ::
4 dimniki, 5 in pol dni Lastne j kabine za potnike III rozr. Potnike spremljajo izkušeni uradniki do luke ukrcania. ki strjlm med pot'o v vsakem pojrledu v pomoč. Pojasnila: Cunard Line
Sla na lastspstvo za Jop arija: »
Jsie$!a?£Bj':a banka i t Zagreti
Brzojavni naslov: ..Cunard" Ljubljana. HlavnazasTapslTOzaSlimoil
LJUBLJANA, kolodvorska ulica št- 26.
mmm
I
P. n. občinstvu ter znancem, prijateljem in gostom ' z dežele vljudno naznanjava, da sva odprla
tonilo!

prvovrstno
9&
opremljeno V % vsem % komforlom. §
Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in U skrbno P^trežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava ^MT ^ za naklonjenost	Jan las Mati Flala.
Restavracija se odpre nekaj dni pozneje ^	in se bo to slav. občinstvu
#0» naznanilo po časopisih.
J?
9G

MM
PODRUŽNICE
Maribor Novo mesto Rakek
SBovenigracSec Slovenska Bistrica
i®ibyri§fi yiSca št©¥a 1
CPEE3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL In REZERVE B'm 17,500.000.-*
Izvršuje vse bančne posle naftoc-neie In nalkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	TcicSonI: 139, 146, 4S8
Konjice
Hsža-Dravograd I.Iub8!ana nlainica v KoSo-dvorski u83c81




•s sjj m^u IVNvngnn
1%
ChD 0 B
m* m
u ? iif uim iiiiiiif«riniuntHitf m :inrHmumifliiamt Ezrit ^mtin^mim	u. nuujuuuimiuumiuii uituuiuiui u.
eu|A0Si} e){sfp)|ajUG>j
K
^iliiJiiillMiilllllillilillllilllillflilllJIll
ijr^aik; Jakofc Kušar
fciatisnila »Zvezna tiskarna« v Liul^__J*
7699937598108273355648190811
0223535323534853534853484823485353232353234801535353534823482353