OBRTNI VESTNIK Strohnim! list za poozdigo In napredek obrtmstoa Dranshe banouine. »OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*- poUetno...................Din 20’- posamezna številka. . Din 1’- Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova nlica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 15. maja 1931. Štev. 20. Dinar zakonsko stabiliziran Dne 8. maja je bila v Parizu podpisana pogodba o stabilizacijskem posojilu, ki ga dobi Jugoslavija od mednarodne finančne skupine, kateri načeluje banka »Union Parisienne«. Celotna vsota znaša 1.025 milijonov francoskih frankov ali 2.300 milijonov dinarjev. Emisijski tečaj znaša 87.5, obrestna mera je 7 odstotkov, rok za plačilo je 40 let, mogoča pa je konverzija po petih letih. Posojilo je namenjeno deloma za stabilizacijo dinarja, deloma pa za razna investicijska dela v državi. Obenem objavljajo Službene Novine z dne 11. maja zakon, s katerim se uvaja zakonska stabilizacija naše valute tako, da se določa vrednost dinarja z vrednostjo, ki jo ima 26.5 miligramov čistega zlata in obvezuje Narodna banka, da na zahtevo zamenja papirnati denar za vsote nad 250.000 dinarjev za zlato v palicah ali za devize, ki se morejo v inozemstvu zamenjati za zlato, katero se sme izvoziti. Zakon dobi obvezno moč 28. junija 1931. Ti dve velevažni vesti, ki sta došli marsikomu naravnost nepričakovano, nam javljata dogodek, ki je ogromnega pomena ne samo za bodoči razvoj našega gospodarstva, temveč tudi za konsolidacijo in utrditev države same tn njenega kredita v inozemstvu. Vsem, ki so se zanimali za vprašanje stabilizacije našega dinarja in za vprašanje inozemskih posojil, je znano in so lahko pogosto slišali govoriti in šepetati, da je naša valuta v nevarnosti, da v inozemstvu nimajo v nas zaupanja, da ne bomo dobili denarja in tako dalje. Ni jih bilo malo, ki so tem vestem nasedli in jim verjeli, bilo je maloduš-nežev dovolj, ki so s črnimi očali gledali na našo bližnjo bodočnost. Da je k temu pesimizmu doma in tudi k nezaupanju do nas v tujini precej pripomoglo tudi hujskanje in črnjenje s strani naših inozemskih političnih in gospodarskih neprijateljev, je povsem jasno in gotovo. Imeli pa smo tudi mnogo ljudi, ki so imeli v dinar in v naše državno gospodarstvo zaupanje. Tu je treba osobito pribiti, da se je ta optimizem in zaupanje našlo najčešče ravno med širokimi masami našega ljudstva, pri kmetu in obrtniku. To nam dokazujejo osobito sto in stomilijonske vsote vlog v naših malih zadružnih kreditnih zavodih, ki jih je vložila roka preprostega ljudstva. Tem bolj moramo zato obsojati one denarne velikaše in celo politične vodilne osebnosti, ki so vlačili svoj denar iz države v inozemstvo ter sejali s tem malodušje. Naša valuta se je zadnjih pet let držala stalno. Bila je dejansko že stabilizirana (ustaljena). Ml smo videli često, da so celo inozemske valute, ki so bile že zakonito stabilizirane, pokazale komaj to stalnost, kakor naš dinar. Seveda pa je treba priznati, da smo imeli tudi težke čase. Ob slabi letini nam je kopnel naš zaklad inozemskih deviz, katere smo nabrali ob dobri letini kot plačilo za izvoženo žito itd. Uvoz je treba plačevati s takimi plačilnimi sredstvi, in če jih ni dovolj, se kmalu začne krhati vrednost domače valute. Hvala Bogu smo srečno prestali več takih kritičnih časov in zdržali. Danes smo na trdnem. S stabilizacijskim posojilom smo dobili skoro 2 in pol milijardi zlate vrednosti. Ta denar se bo v znesku 1 milijarde porabil za odplačila dolga, ki ga ima država pri Narodni banki. Ker ima Narodna banka za kritje bankovcev, katere izdaja, take vrednote, ki jih je ocenila nižje kot so dejansko vredne, bo pri valorizaciji, t. j. pri pravilni oceni dosegla okrog 800 milijonov dinarjev več. S tem bomo imeli za kritje našega denarja okrog dve milijardi dinarjev več kot doslej. S tem pa je ustvarjen našemu denarju trden temelj. To bo imelo seveda zelo ugodne posledice za uspešnejše in svobodnejše udejstvovanje Narodne banke pri podeljevanju kreditov in s tem plodnejše vplivanje na naše gospodarstvo. Zakon o stabilizaciji določa med drugim, da bo morala Narodna banka kriti v zlatu in zlatih devizah najmanj 35% obtoka bankovcev. To kaže, da bo naša valuta še strožje krita, kakor na primer čehoslovaška, ki predpisuje 30% kritja. Stabilizacija dinarja pa bo imela najugodnejše posledice za naše gospodarske zveze z inozemstvom. Inozemstvo nam do sedaj često ni zaupalo, ker naša valuta še ni bila zakonito stabilizirana. Gotovo je, da bo zakonska stabilizacija dinarja dala inozemstvu jamstvo za varnost kapitalnih transakcij, osobito inozemskih posojil za investicije, podjetja itd. Ker se bo velik del posojila porabil tudi za javna dela, bo to v zvezi s stabilizacijo in dotokom tujega investicijskega kapitala jako ugodno vplivalo na zaposlitev v državi. Ne smemo nadalje prezreti, da bo varnost in zanesljivost valute še posebno vabila k varčevanju in cenjenju denarja. Obenem pa bo stabilizacija valute pripomogla v veliki meri k temu, da se bo znižala obrestna mera za posojila. To pa bo v velik blagoslov naši obrtni proizvodnji, ki je v toliki meri odvisna od kredita. Z zaupanjem in optimizmom zremo torej v našo gospodarsko bodočnost. Prestali smo težke krize in premostili nevarne prepade. Sedaj smo dosegli po 12 letih državnega obstoja valutni mir, ki nam bo omogočil končno konsolidacijo naših gospodarskih razmer. Ker je obrtnik še posebno interesiran na izboljšanju sedanje težke krize, z veseljem pozdravlja lepi uspeh naše vlade in zakonsko stabilizacijo našega dinarja. 0 skupnem davku na poslovni promet Po zakonu o skupnem daivtku se ta daivek plačuje mesečno do 20. vsakega meseca, če ,se plačuje po došli h plačilih v gotovini alt v mamicah, ih 50 dni po preteku vsakega meseca, če se plačuje po napravljenih računih. Vsak davčni obvezam ec je dolžan, da lettos do dne 15. maja prijavi način, po katerem bo plačeval skupni davek v (tekočem letu. iTo prijavo so dolžine Vložiti samo one osebe, ki so v [tarifi za skupni davek označene 'kot plačevalci tega davka v notranjem prometu, v kolikor se ne pobira ob posebnih prilikah, na primer hkraltu s .trdšarilmo, pri klanju itd. Dolžnost te prijave 'zadene torej samo produkcijske obrate, v kolikor bo dolžni od svojih produktov plačevati skupni davek, pa še iti samo v toliko, v kolikor so dolžni o tem davku voditi knjige opravljenega prometa, to je, v kolikor njihov celoten promet presega 500.000 Din. Nadalje je pri teh prijavah upoštevati, da nlmaio pravice izbiranja, ali bodo plačevali skupni davek po došlih plačilih ali po napravljenih računih vsi davkoplačevalci, temveč po utesnitvi Uredbe samo oni, ki imajo redno vodene poslovne knjige. Kdaj so poslovne knjige redno vodene, uredba ne določa, iz analogije iza prldobnino pa bi se dalo sklepati, da so knjige v redu vodene, kadar se po njih ugotavlja tudi davčna osnova za pridobntao, to je pri onih obratih, Ki pravilno knjigo v odst v en o invenitarizirajo svojo imovino ter pravilno vpisujejo lin Vkrijižujajo prejemke in iizdaltke svojega obrata v vsem poslovnem letu. 0 naših gospodarskih zbornicah IV naslednjem nadaljujemo članek, ki smo ga začeli v 18. številki našega lista in ki naj služli objektivni, nepristranski in isitvarnii Informaciji našega obrtništva o us trojstvu, nalogah in delovanju naših zbornic. Na tem mestu moramo ponovno ugotoviti, da se v javnosti le preveč operira s trditvami, ki ne odgovailjajo stvarnemu položaju. Zato je še posebno umestno, da se stvar razčisti. iTo pa seveda s stvarnim pojasnilom, ne pa z demagoško zavitimi lin naravnost nesmislenmi ali celo izmišljenimi (trditvami in očitki. Vzdrževanje zbornic in njihovi prispevki za pospeševanje obrta in podpore obrtništvu. To poglavje je Izredno važno, ker nam kaže veliko razlliko med sistemom Skupnih lin ločenih zbornic, n. pr. med našo zbornico in zanatsfco komoro v Beogradu. Smatramo za najprimernejše, da se tu držimo uradnih podatkov, kakor jih vsebujejo uradna poročila poedinih zbornic ter jih prevzema tudi zadnjič omenjena knjiga »(Naloge lin značaj gospodarskih zbornic«. Zanažska komora v Beogradu (točena) se vzdržuje te dohodkov, ki so znašali po proračunu n. pr. za leto 1929 Din 1,048.834 ter so obstojali te taks za obrtne liste (703324.50 Din), za potrdila (96.362 Din), prispevek esna-fav t. j. zadrug (87323.99) Din), državne subvencije (12.000 Din). Ker iti dohodki niso zadostovali, ker so izpadli dejansko nižje, kakor proračunano, je bila prilsijena, da uvede po vzorcih drugih zbomič doklado na vsakega obrtnika po S Din (vseh obrtnikov Srbije je okrog 75.000). Toda tudi ta doklada ni izdala, ker je mnogi sploh niso plačali. Zalto ituldi vidimo, da ta zbornica skoro vsa sredstva porabi samo za potrebe administracije, dočim Ji za glavne naloge preostaja le Jako malo sredstev. Ce bo hotela Ita zbornica delati za obrtništvo v takem razmerju, kakor bomo s podatki pokazali pozneje o. pr. za našo ljubljansko zbonriioo, ki ima okrog 26.000 obrtnikov in kjer prispeva za obrtno pospeševanje, podpore šolstvu i. t. d. tudi industrija in trgovina, bS morala svojo doklado Visoko povišaflr. Skupna Zbornica iza trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se enako skupnim zbornicam v ostalih pokrajin ali države vzdržuje v glavnem z dokladami, ki (jih plačujejo poedini obrtniki, trgovci iln industrijo-. Te so n. pr. znašale za leto 1930 za HiUbljanlsko zbornico 13% pridabnBnskaga davka. Proračun je znašal Din 4,95il.990. (Za lelto 1931 se je zntižal za skoro eno tretjino in doklada od 13 na 10%). Ni potrebno še posefoe naglašafii, da je odvisna delavnost hi aktivnost zbornic v veJikS meri od iraizpototžjjivfh sredstev. Izvrševanje glavnih nalog, ki so predpisane zbornicam že z zakonom ali z uredbami o organizaciji in praktično delo za povzdlig domače delavnosti An pospeševanje obrta je zvezano z velikimi stroški. Na zbornice se stavijo danes velike zahteve tako glede della, Ki obsega intervencije pri obla-stvu, miiniistrštvih i. t. d., (glede sodelovanja pri najrazličnejših konferencah in anketah, katerih predmet je obvarovanje gospodarske zakonodaje, važnih gospodarskih vprašanj, še posebno pa glede podpiranja .obrtnega nadaljevalnega šolstva, strokovnih šol in pospeševanja obrta. 'Izdatki poediinih zbornic so v tem pogledu jako iraiziičnli. iZalto kažejo tudi proračuni gospodarskih izlbomlic, kakor smo jih iza primer navedli !že gori, jako ražfičino višino. 'Po zakonu bi smele zbornice pobirati doklado in imeti izdatke samo za vzdrževanje administracije it. j. za poslovne prostore, za potrebno oradni-štvo, za poinine članov k sejam ta anketam ta za pisarniške potrebščine. Tako nam kažejo poročila Zanatške komore v Beogradu '(ločena zbornica), da Skoro vse ovoje 'dohodke porabi za administracijo. Drugače pa postopa n. pr. naša (ljubljanska zbornica. Ta uporabi veMk del svojih dohodkov za druge namene, da dvliga ta pospešuje gospodarstvo, oso-bito obrt. Kaj govore šteVilke v primerjavi te zbornice ta' pa Zanatske komore v Beogradu? Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Je v teku zadnjih treh let prispevala za namene podpiranja strokovnega šolstva, pospeševanje obrta in podpiranje onemoglih obrtnikov vsoto Din 2,601.000, kar pomeni na leto okroglo Din 900.000. Ker je imela v 'istem času iZandtska komora letni proračun povprečno Din 1,000.000, katerega je porabila skoro v celoti za uradni&tvo ta druge administrativne stroške, vidimo, da izdatki ljubljanske zbornice samo za podpore hi pospeševanje obrta znašajo skoro toliko, kakor celotni proračun Zanatske komore v 'Beogradu, ki ima trikrat več obrtnikov kakor ljubljanska zbornica. Od navedene vsote Je dala ljubljanska zbornica Din 200.000 letno za podpore obrtnim nadaljevalnim šolam. Prošlo leto se Je dalo za obrtno pospeševanje Din 450.000, za razstave in gospodarske institucije Din 100.000, za pospeševanje Industrije Din 200.000, za strokovne publikacije Din 100.000. Zanatska komora v Beogradu pa kljub svojemu velikemu teritorijaine-mu obsegu, kljub temu, da Je namenjena samo za obrtnike in da ima 75.000 obrtnikov, v teku petih let (1925—1930) za navedene svrhe ni dala več kot 82.000 Din. V Jettdšrtjem letu je Ita komora začela posnemati ljubljansko in zagrebško zbotmaco glede pospeševanja obrta. Seveda bo po lastnih izjavah morala v 'bodoče gledati, kako bo zbrala potrebna sredstva, da bo mogla dohajati skupne .zbornice. Komplikacije bodo nastopile osobito, ker predvideva načrt novega obrtnega zakona, da bode v treh letih izgubilo podelejavanje obrtnih listov. S trn (Ji odpadejo tudi dohodki iz taks, ki tvorijo danes »Javni steber proračuna. Se težji bi bil seveda položalj (te zbornice, ako bi se skrčil njen teritorij aM Okoliš in ustanovila zibonica za Južno Srbijo, kakor jo imajo ondi že (trgovci in 'tadustrijoi. Ugodna rešitev bi bila le rv tem, ako bi ijo vzdrževale pokrajinske zbornice. Seveda pa ise tje že na zboru (jugoslovanskega obrtništva v Brodu prafjaisno polkazalo, da pokrajinsko obrtništvo ne mara centralizacije In podrejene vloge napraim (beograjski centrali, kakor si jo je zamislil načrt obrtnega zakona, ki ga je (izdelalo beograjsko predstavništvo. Vprašanje financiranja bo zato beograjski zanatski komori, ki kaže sicer hvalevredno aktivnost, povzročalo še velike iSkibi to ji bo itudi v veliki meri onemogočalo uspešno delo na polju praktičnega obrtnega pospeševanja, fcalkor (to dokazujejo že rezultati prošlih let v številkah. Še težje je seveda to vprašanje, ako bi šlo iza ločene zbornice v poedinih pokrajinah, ki imajo komaj trdtijimo ali celo manj obrtnikov kakor beograjska komora. Nekaj o tehniki pršenja barv. (Nadaljevanje). Pri vseh navedenih načinih pršenja je mogotce nanesti na irazne predmete barve različne težine, žlavosti to tekočine, pa tudi itakozvane pršne kite. Svo-ječasna uporaba pršilne tehnike je ostala omejena le na nekatere slučaje. Plra-vi prevrat, ki je ugodno vplival na razširjenje pršilne tehnike, pa je nastopil šele s pojavom z ameriško iznajdbo ni-troceluloznih lakov. Ti so izzvali popolno iizpremembo pleskalne tehnike, osobito v industriji vozil. Seveda so bili potrebni še dolgotrajni poizkusi, preden ise je posrečilo, da je postala iznajdba praktično uporabna. Kajti zahteve, ki so se stavile na novi iak, so bile gotove znatne. Kot posebne koristi Uiltrocelulozrtega laka bi bilo omeniti sledeče: Piredviseim jako hitro -sušenje, in sicer samo potom izhlapevanja (primešanih tekočih barvnih to izhlapilniih snoVi Pri Oljnatih barvah ta laikih se namreč izvrši pio-sušitev vsled kemične izpremembe, ki temelji v glavnem na oksidaciji to ki je pri predelavi zvezana vedno z velikimi težkočami in izgubo časa. Pri nitroce-luloznih barvah je delovni proces jako skrajšan, ker se radi hitro lzhlapevajo-če raztoplme In izhlapilnih sredstev hitro iposuše, tako da je ba*va že po nekaj mah suha. Nadaljnja prednost nitroceluloznih barv je vzdržnost pred vremenskimi vtplivi, oljem, sadnim lugom, vlažnostjo, kakor tudi odpornost proti raznim mehaničnim vplivam. Pri pravilnem ličenju z nitroceMozmo barv-o odpade nevarnost naknadne lepljivosti, tvoritve mehurčkov ali trganja. (Izdelovanje mrzlim potom to to, da ni treba dolgo pustiti ležati, kakor je (to prii oljnatih barvah potrebno, bi bile najvažnejše koristi izdelovalcev laika. Glavni sestavni deli nitroceMoznega laika so sledeči: Vežilna, raztopina, razredčevailna, -amebe ovalna sredstva, barvilo to smole. Kot vezitao sredstvo prihaja v poštev samo ikododlijeva volna, ki (tvori po izhlapitvi irazitppinega in razrediče-vallnega sredstva strnjeno, s podstavo trdno sprijet« filmsko pr e vlako z barvilom. Ta volna je /podobna strelni vodni, produkt vpliva zmesi solitrove ta žveplene ikMtae na celulozo. Kolodije-va volna je v vodi neraztopljiva. Pri predelavi te surovine je treba paziti kar najt-očneje na (to, da ,z raztopiinaml ne pride v istik kakršnakoli voda. iKolodijeva vollna se raztopi v acetonu, oetovem etru, amilacetatu, butil-acetatu, etru itd. Alkoholi, ogljikovi vodiki, (kakor ben-col, tolnol, ksiloil itd., so razredčitoa sredstva, ki ise dodajajo radi štedenja ali radi dosege (boljšega efekta. Ti morajo biti čimbolj brezbarvni in prosti Vsakih kislin. iPlri | njihovi (uporabi je treba paziiti na njihove fiiz'io(loške viP®-ve na človeški organizem. Da se da laikovemu filmu elastičnost, raztegljivost in upogljivost, se dodajo omehčevalna sredstva. V začetku se je kot tako sredstvo uporabila kafra, pozneje ricinovo olje. V -zadnjem času se jemljejo organiične zveze določene konstitucije, ;im isicer plastni, manol, elave, mollite, palattodl, Itrikrozffifosfor. Kot barVilna sredstva prihajajo v poštev anorgariična ta organična barvila, da -se Ohrani blesk to trdota lafcovega filma to še poveča, se dodajajo tudi smole. iNitrocelullozni laki se uporabljajo za ličenje na lesu ta kovini, kakor tudi za kritne barve na usnjenih izdelkih, čevljih, papirju, tekstilijah litd., mora pa vedno odgovarjati1 njihova sestava namenu. za katerega se upoarbljajo. *tSeeaii m predavanja* Zaključek tečaja in tekma v damskem Iriziranju Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani je priredil trimesečni večerni tečaj za damsko triziranije iv Ljubljani, iki se je vršil vsak teden dvakrat po dve uri -ter je trajali od (16. februarja dalje. Tečaj se je pravkar -zaključil. Zavod priredi obenem v ponedeljek 18. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije pri »Levu« na -Gosposvetski cesti kot zaključno prireditev tekmo udeležencev tečaja v iriziranju. Na tej tekmi naj se pokaže spretnost, ki so jo tečajniki dosegli. -Razdelile se bodo tudi priznatae diplome zavoda za šest najboljših tekmovalcev. 'Pripominjamo, da je tečaj vodil naš priznani strokovnjak g. -Vili iFranchetti ml. to da bode o -uspehu tekme razsojala žirija treh ljubljanskih mojstrov. Vabimo ljubljanske brivske in frizerske mojstre ta pomočnike, da iposetijo omenjeno pfireditev v ponedeljek. Vstopnine ni nobene. Damski krojni tečaj. Zadruga krojačev ta krojači« na Jesenicah sporoča, da se vrši damski krojni tečaj -na Bledu od 25. t. im. dalje. (Obiščejo ga lahko vse članice to Slani zadruge ter oni pomočniki, ki -so se iredno izučile šiviljske, odnosno krojaške -stroke. Prijava i’e nujna. Vsa. navodila pri zadrugi na Jesenicah. Vajenško predavanje v Zagobju ob S. Zveza lobrtnlih -zadrug v Ljubljani priredi v (Sporazumu iz iGbrtniim društvom v Zagoilju 'ob Savi v -nedeljo, dne 17.' maja ob -10. -uri dopoldne v Topliški šoli v Zagorju ob (Savi, vajeniško predavanje. Predaval bo g. (Leopold Puhar, uradnik Hligjijeuiskega izavotda v (Ljubljani o temli1: »(Alkoholi ta srčna kultura«. Visttopntaa je prosta. K predavanju so vabljeni tudi starši to mojstri vajencev ter pomočniki Jakob Volk. Ali so svojci v obratu podvrženi obveznemu bolniškemu zavarovanju ali ne? -Iz -sledečega odloka je tnazvidno, da svojci niso zavarovanju -podv-rženi. »(Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, opr. št. 8566/1, z dne 6. 11. 1930. Volk Jakob, neobveznost (zavarovanja. Gosp. Volk (Helena, kemična pra-lnica, Šoštanj. Pošiljamo Vam v prigibu potrdilo o izvršeni odjavi za Volk Jakoba in -za Vas. Obe odjavi smo izvršili uradno, ker smo ugotovili, da niste ne Vi ne vaš mož zavezani zavarovanju, ker -med Vama ne obstoja delavno -razmerje v smislu § 3 ZZD. Obenem Vam pošiljamo dobropis, glasom kate-ire-ga smo Vam za Volk Jakoba od 1. 10. (1909 do 30. 9. 1930 predpisane, a plačane prispevke v škupnem znesku Din 415.— odpisali. Ravnatelj v. z. Bole.« Ali je šušmarsivo sploh še kaznjivo? -Neki krojač je prijavil obrtnemu oblast vu pismonošo, ker se ije -v svojem prostem času bavil s popravljanjem obleke 'za razne stranke. Uradno^ poizvedovanje (je dognalo, da je ddtičnik osem ur zaposlen z -raznašanjem pošte; ker pa ije -od pošte preslabo plačan, pa šiva to -popravlja Obleko. Krojač je opozoril, da -to ni res, temveč da v slučaju, če dotionik -dobi več dela, sploh ne raznaša -pošte, temveč šiva, pošto pa raznaša njegova žena. Obrtna oblast je na podlagi poizvedb poštarja oprostila, češ da ‘šivanje ta popravljanje obleke ni njegov glavni poklic, temveč po-stransko opravilo, ki po obrtnem redu ni zabratfjeno in izanij ne veljajo Obrtni predpisi. Vzemimo -pa sedaj primer, da bi bi-lo v dotične-m kralju več -takih š-ušmanjev, ki bi v prostem času postransko šivali obleke iza stranke in bi jim Oblast tega ne prepovedala, češ da so to postranska opravila. Kaj naj napraVi krojaški mojster, ki mora preživljati1 družino, -plačevati daVke, socijalne -dajatve, doklade, takse itd., ki sme delati (samo ob določenem dnevnem čaisu ta ne kadar bi hotel, khkor šušmarji, ki lahko delajo moč ta -dan in jim ni treba plačati davka? ŠUšmar -mu odje ves zaslužek, nove obleke si ljudje radi kupujejo že izgotovljene. Poklicnemu obrtniku ne kaže drugega, kakor da -se preseli drugam ter prepusti, da v dotične-m kraju nadomestijo legalnega krojača šušmarji. Ako bi Obrtrti list položil ta delal v kriki tovarni ali v državni službi ali se bavtil -nekoliko s kmetijo, obenem pa šival obleke, -kakor pismonoša, ki smo ga gori omenili, bi takoj prišlo orožni-štvo ta bi iga kaznovalo. T-u-di finančna oblast bi ga takoj prijela za davke. Malo bi se oblasti brigale za njegovo revščino, 'v katero -so ga pognali same s tem, -da so dopuščale konkurenco šu-šmanjev. -Ce bo šlo tako naprej to se bo obrtni zakon razlagal talko, kakor ga je oblast v omenjenem primeru, potem bo smel šofer, ki razume nekaj ključavničarstva ali mehanike, v svoje-m prostem času izvrševati različna kovinarska popravila, -popravljati avtomobile itd. brez obrtnega lista lin ne da bi plačal od tega davek. Ta praksa je gotovo nevzdržna in pot reibno je, da oblast take odloke -prekliče, sicer bodo škodovali ne samo legalni obriti, ker jo uničujejo, temveč tudi -državi, ker ne bo dobila davkov. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Haj je novega? Borzno poročilo. V prošlem tednu so veljale tuje valute v dinarjih, in sicer: Berlin (nemška marka) 18.54, Cu-rih (švicarski frank) 10.96, Budimpešta (madžarski pengo) 9.90, 'Dunaj (avstrijski šiling) 7.98, London (angleški funti 276.—, Newyork (dolar) 57.61, Pariz (francoski frank) 2-22, Praga (čehoslovaška krona) 1.68, Trst (italijanska lira) 2.98. Naše stabilizacijsko posojilo se bo začelo vpisavati pri nas in v inozemstvu v ponedeljek, in sicer istočasno v Jugoslaviji, Franciji, Švici, Ceho-slovaški, Holandski in Švedski; na našo državo odpade za 50 milijonov frankov obveznic. Volitve predsednika francoske republike, ki so se vršile v soboto, so prinesle veliko razočaranje, ker je bil izvoljen Doumel, dočim je Briand, ki je sedanji zunanji minister ter je imel največ šans, ostal v manjšini ter pri ožjih volitvah svojo kandidaturo zato umaknil. Zasedanje evropskega sabora pri Društvu narodov, ki bo razpravljal že v eni prihodnjih sej o nemško-avstrij-ski carinski uniji, se je pravkar začel v Ženevi. Povišali so cene kruhu osješki peki 12. t. m., in sicer za 50 par pri kilogramu, kar utemeljujejo s tem, da se je zadnje dni cena moki zvišala za 40 par pri kilogramu. Bivši minister Švegel, ki je bil imenovan za poslanika v Buenos Airesu, je te dni odpotoval v Ameriko na svoje službeno mesto. Dunajska Kreditanstalt, ki je bil največji avstrijski bančni zavod, pri katerem so imele svoje vloge tudi najuglednejše osebnosti ter je zašel v in-solvenco, bo saniran, ker bo priskočila na pomoč država. Zakon o kmetijskih zbornicah je v načrtu gotovo ter dobi po tem zakonu vsaka banovina svojo kmetijsko zbornico, ki jo bodo tvorili delegati sreskih kmetijskih odborov. Kralj in kraljica sta posetila prošle dni v Beogradu pomladansko razstavo. Državni obrtniški kongres sklicuje za 1. junij -v Beograd Uprava državne zveze obrtnikov ter določa kot glavne točke dnevnega reda razpravo o obrtniškem zavarovanju za primer nesreče, bolezni, onemoglosti in smrti, dalje o mednarodni organizaciji obrtnikov in o obrtniških kreditih. Indeks cen v trgovini na debelo se je v aprilu t. 1. prvič po daljšem času zopet dvignil, kar je pripisovati v glavnem okrepitvi žitnih cen in rastlinskih proizvodov. OBVESTILO ! Uprava Obrtnega Vestnika obvešča p. n. obrtnike in trgovce, da g. Gajzer Josip, akviziter v Ljubljani, Galjevica 13, ni upravičen nabirati za upravo in-serate, niti pobirati provizije ali zneske na račun. Uprava Obrtnega Vestnika. Referent tega -odloka je gotovo prepričan, da je nezmotljiv, da niti ne dopusti pritožbe in prizivnega roka, a jaz pa sem kljub temu vložil sledeči priziv: (»(Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Podpisana vlagam priziv zoper odlok Okrožnega urada v Ljubljani z dne 6. 11. 1930, štev. 8556, ki se nam je dostavil dne 12. 11. 1930 ta s katerim se me obvešča, da se je mene in mojega moža uradno odjavilo, kar baje nisva zavarovanju podvržena. Ker je le en odlok, kljub temu da sta (to dva različna obrata in ker ni navedena iustančna pot in tudi ne prizivni rok, vlagaim pravočasno na sre-dišnji urad kot nadzorno oblast priziv ta ugovor proti gornjemu odloku, ki je pomanjkljiv in trditev neutemeljena. Po mojem mnenju ni za odjavo upravičen nihče razen- delodajalca in to vsaj tako dolgo ne, dokler kompetentna oblast ne razsodi, ali sva zavarovanju podvržena ali ne? In tudi takrat se mi ne sme kratiti pridobljenih pravic, da ostanem prostovoljno nadalje član. V pojasnilo sledeče: P-red 30 leti je pričela m-oja žena kemično pralnico, v kateri sem zaposlen kot vodja in kurjač parnega .kotla. Takrat je oblast odtočila, da sem zavarovanju podvržen za bolezen in nezgode. V dokaz priložen -odlok nezgodne zavarovalnice v iG-razu od dne 20. 8. 1903. Od tedaj in do danes sva bila jaz kakor tudi moja žena vedno člana prisilnega zavarovanja in tudi plačevala prispevke. Z novim zakonom za zavarovanje delavcev sem moral 1. 7. 1922 podati nove prijave okrožnemu uradu, katerih originali so v naših rokah. Izvršene odjave so neveljavne, 'ker so se samovoljno tzv-ršile, ker se nam ni dala prilika, da se instančnim potom ugotovi, v koliko obstoja -obveznost. Vzela se -mi je celo možnost, da ise posluži-va ugodnosti, -da ostaneva prostovoljna člana, kar pa sedanji zakon .tudi dovoljuje. ‘Ker pa moram dati svojo delavno -silo za to podjetje fizično in dobivam zato prehrano, -četudi ni dogovorjeno posebno plačilo, kakor to -sploh pri vseh svojcih, ki delajo oziroma se učijo pri očetu v obrti, in ima Okrožni urad par tisoč takih članov, je treba ugotoviti, če tudi -ti niso zavarovanju obvezni; ugovarjam tudi -tozadevni trditvi. Sredršnji urad se naproša, da se odlok Okrožnega -urada v Ljubljani razveljavi, zavarovanje postavi v prejšnje stanje in to -tako dolgo, da ise končno veljavno po -oblastih razsodi o -obveznosti ali neobveznosti. Čudim se, da (Okrožni urad to ni že leta 1922 spoznal, temveč šele po 30 letih članstva. Radi tega prosim čimprejšnje rešitve. Prilagam, -odlok OUZD v Ljubljani, 2 nepriznani -odjavnici ta odlok nezgodne zavarovalnice. Šoštanj, dne 15. nocembra 1930. Volk Helena s. r. kemična pralnica Šoštanj Volk Jakob s. r. krojaštvo in likanje Šoštanj (Nadaljevanje prihodnji)• ZfiHATJKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnica Ljubljana Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30—20. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Centrala: BEOGRAD Glavna podružnica: ZAGREB Podružnica: SARAJEVO Daje kredite obrtnikom,, obrtnim kreditnim za- Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Kupuje in prodaja devize in valute za račun drugam in lombardira državne vrednostne papirje. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje garancijska pisma. vse ostale bančne posle. Predsednik vlade gospcliarskim krogom V četrtek 14. it. im. dopoldne so po-•settili ministrskega predsednika generala 'Petra ižlivlkavliča predstavniki našiti gospodarskih krogov z guvernerjem Narodne banke Igmjatom iBajlonijam na-čelu ter mu obenem is čestitkami izrazili todi svoije veliko zadovoljstvo nad najetjem linozamiskega posojila in za -korasko sltabilizacitjo dinailja. V imenu predstavnikov vseh gospo-dairisikih zbornic je pozdravil predsednika vlade generala Petra Živkaviiča predsednfiik trgovske zbornice Millljultin Stanojevič, M je med drug1!«! naglasil: Kot predstavniki' trgovcev, ioidusrtirliu'-ce,v in Obrtnikov prihajamo, da vam g. predsediniik, kot prvemu in 'glavnemu soidalaivou iNlj. IVel. kraUja izrečemo svoje zadovoljstvo lin hvaležnost za najetje posojila. Sest let žliiVi naše gospodarstvo iv dolbli faktične stabilizacije narodnega denarija. iTo idel|slt3VH3 dokazuje veliko solidnost naše države na gospodarskem polju. S tem je državi dana možnost, da se dosedanja stabilnost tudi 2 zakonom zajamči S tern dobi naše Sospodanstvo kamen iveč v isvojem solidnem temenu in še eno garancijo za miren ta soliden razvoj. Posodilo, je dokaz velikega zaupanja‘naši mladli državi, kalldi (talko iposotjilo se ne, dolbi llaihko in cesto, posebno v današnjih prilikah na svetovnem denarnem tržflščiu, ta vsak pošten državljan se mora posojila radovati. Poleig izrazov naše hvaležnosti dopustite, da vam predložimo neko prošrtjo. JRotsoijilo je določeno tudi za javna dela. Kiraljeivska Vlada sama ve naljbojjše, kije bodo Ijavna della največ konistla, iZalto prosimo, da Ibi bila ta dela za naše .narodno gospodarstvo maksimalne gospodarske koristi. Naše narodno gospodarstvo je, d asi mlado, dokazalo svojo naprednost in doseglo lepe uspehe ter brez dvoma zasluži, da se mu pomore. Spremljajoč dello kralj e-vske vlade v itern ipravcu smo prepričani, da 'bo delo fcrailjevTske vlade tu-d4 nadalje koristilo našemu gospodarstvu. Kio izražamo to prOštnjo, se veselimo zaradi zaključitve posojila in izjavljamo svojo hvaležnost Vladi za ta čin, ki ibo koristen za na/predelk našega gospodarstva. Ministrski predsednik general Peter Žavtoovič je odgovoril z daljšim govorom, v katerem je med drugim dejal: Zelo trii je drago, da baš gospodarski; krogi prajvilino pojmujejo ogromen pomen itaga posojila in da pravilno ocenjujejo pogoje, pod katerimi fje bilo io posojilo najeto. Zavedajoč se svojih velikih inalog, ki so ji bide postavljene, je Vlada v svojem programu politične in gospodarske konsolidacije že od prvega početka predvidevala tudi stabilizacijo dimanlja. Že- prvi dan svojega programskega dela je vlada naglasila, da bo izvedena stabilizacija dinarja na oni Višini, na kateri je diiuur dejansko stabiliziran že od letta 1926., tako da zaradi tega ne morejo naStalti nikake tež-koče ali zmede v našem gospodarskem življenju. Iz tega posojila se bodo dala Narodni banki na razpolago sredstva za ojačanje zlate podlage, s čimer se bo omogočilo, da se dinar legalizira na sedanji vfšini. Drugfi dei posodila ise Ibo uporabil natrnujneijša laivina. dela v dnžavi. Zaupanje, ki ga je s tem izkazal naši državi inozemski denarni trg, potrjuje v dovolim meri, da so metode dela vla-de dobre, obenem pa je s tem dobilo največje priznanje Hnančno in gospodarsko stanje naše države. Stabilizacija dinarja otvarja vrata tujema kaplta-]u, ki bo sedaj lahko še z večjim zaupanjem prihajal k nam. Na nas samih Pa je, da s svojim delom in prizadevanjem podpremo še večji gospodarski napredek države. Ves naš gospodarski svet, seljak in delavec, obrtnik, trgovec •n industrijec, je mnogo doprinesel k ‘emu lepemu kreditu, ki ga aživa naša država v inozemstvu, ker je poleg svojo neumorne delavnosti v dnevih naj- umevanjem ter z vso vnemo podprl delo vlade. Vi, predstavniki našega gospodarskega življenja, najbolje lahko ocenite pomen tega velikega dogodka. Z največjim optimizmom in z globokim prepričanjem in vero v velik razmah našega gospodarstva vas pozivam k vsestranskemu sodelovanju z vlado, da bomo lahko storili vse za čim večje blagostanje vsega našega naroda. Nekaj misli o konkurenčni borbi Pod tem naslovom piše neki slovenski dnevnik z dne* 7. maja t. 1. o na1 sprotstvu čevljarjev vse srednje Evrope proti čehoslovaški tvrdki »Bafa«. Navaja, da so bile že nekdaj v naših krajih razne inozemske tvrdke kakor Popper, Salamander, Del-Ka itd., da pa se nihče ni brigal, kje te tvrdke izdelujejo svoje čevlje. Če dobro pogledamo med te vrstice, najdemo tam nekak migljaj, kakor da bi bili naši jugoslo-venski čevljarji sami nemčurji ter da nasprotujejo tvrdki »Bat’a« le iz razloga, ker je ta baš iz Čehoslovaške. Ob si enake namigljaje pustimo dopa-sti, bomo doživeli še kaj hujšega. Naenkrat nas bodo proglasili kot komuniste, spravili čevljarje na ta način v zapore ali celo pred strojne puške, Bat’i pa napravili gladko pot za njegov razmah. Gospodje, ki tako pišejo, naj to brzo napravijo. Kajti raje se postavimo pred strojnice, kakor pa da se nas na ta način vsak teden enkrat vščipne z žarečimi kleščami v zdravo meso. Povemo vam pa, da smo mi jugoslovenski državljani ter nas bo v primeru nevarnosti klicala država v obrambo nažih meja, za kar smo tudi rade volje pripravljeni, dočim bo postal Bat’a vojni dobavitelj, kakor je bil za časa svetovne vojne c. kr. dvorni dobavitelj v Avstriji, ker se je znal Habsburžanom dobro laskati. Dobro vemo, da mu je šlo za kruh, za obstoj in razmah ter mu tega ne očitamo. Zato si tudi prepovemo, da bi on nas na tak način zafrkaval, ker smo ravno tako upravičeni, da živimo in zaslužimo vsaj v lastni državi. Kar pa se tiče tvrdk Popper, 'Salamander itd., vara povemo le to, da so se te tvrdke naselile le v velemestih, a ne v vsakem gnezdu. Imele so dobro blago ter niso delale nikake konkuren ce. Kar pa je glavno, one se niso potegovale za naša popravila. Edino, kar bi v članku bilo pravilno je to, ko pravi pisec, da je operiranje 3 carinskimi in obrtniškimi paragrafi odveč. To smo tudi mi občutili, ko smo žrtvovali . težke tisočake, a nele samo nu čevljarji, temveč tudi naše vrle slovenske in jugoslovenske usnjarske in čevljarske industrije, pa na žalost zastonj. Ni pa s tem rečeno, da smo se ustrašili pišče-vih nasvetov ter vrgli puško za vselej v koruzo. Piscu tega članka bi bili tudi hvaležni če nam pojaisni, kako je to mogoče, da plavaje Bat’a za vsak uvožen par čevljev 55 Din carine, da pa potem prodaja otroške čevlje po 29 do 90 I)in. Kar so tiče poudarka, da vse obrtniške panoge pri nas silno dobro napredujejo, ne bom dajal odgovora. Kar se pa tiče očitka, da ravno čevljarsko/ obrt danes saostaja, bi bili cevljerji ni seti zelo hvaležni, če bi se bil prej oglasil in čevljarje poučil, da bi na bili. tako ne bN« treba fe- gn očitati. Sedaj se je pa treba dotakniti pišče-' ve kalkulacije, kjer trdi, da stane material za par večjih čovljav 10® Dim Ali je to1 svinjsko usnje ati kakšno, ter ga sicer ue pove, vsekakor pa bi pro-> sili gospoda pisca, da nam preskrbi lak o po«; ni materija!, ker'smo pripravljeni dati mu povrh it še napitnino. Poleg tega hoče zagovarjati pomočniške plače, češ da morajo čevljarji dvigniti pomočniško piaoo od 40 na 70 dina^j^v od para, ker baje Bat’a tudi eelo dobro plačuje svoje delavce. Mojstrom'pa privošči samo i&Si i/MtiuikuL, madimu. im. bi delavec imel z 70 dinaiji preko "37 odstotkov za svoj zaslužek. Mojster naj plača od teh 15% 1% na poslovnem, 6 odstotkov na pridobninskem, 2% na dopolnilnem davku, posebej še kuluk ter mu ostane od njegovega zaslužka še 5% za hrano in obleko in za njegovo družino. Ali misli ta gospod, da mi ne znamo računati in da ne uganemo, da pisec tega članka ni nikak čevljar, temveč diši po Bafinem agentstvu. Jaz, podpisani, pa bi gospoda pisca še posebej prosil, da izda svoje ime, ne pa da se poslužuje mojih začetnih črk A. K., ker bi ga mogel drugič poklicati na odgovornost. Končno pripomnim še to, da je ta članek navadna izmišljotina brez vsake podlage, je pa dobro prefrigana reklama za tvrdok Bat’a, katera se utegne kvalificirati tudi za delikt po pobijanju nelojalne konkurence. Anton Krajcer. Konfekcijska konkurenca Dan za dnevom se ouije, kako slabo se godli 'Obrtnikom. Peki tožliljo, da me morejo vele iizhaljati, čevljarji se pritožujejo prolti Balt’i ittld. Pa tudi mi krojači imaimo težke čase. iV Varaždinu ije nelka tovarna za Obleke »Tivar«, ki pomeni iza mas krojače (to, kar za čavtljar-je :Bat’a, aili pa ga celo pušča za*seboj. Ker so časi Itako težkii in gospodarska kriza vsesplošna, moramo /takim pojavom posvelčaiti posebno (pozornost. Zato hočem v naslednjem opozorliti na konkurenco, Ikii nam jo povzroča omenjena konfekcijska bvom-ica. Neikje v Mižlini sem imel .priliko ogledati isš zalogo obleke ter ;se prepričati o delu in cenah »Tivarja«. To velja seveda ,za podeželske razmere. Obleka liz polnega blaga prsne išiirine 50 cm istane 290 Dtiin. Zraven ije še ko® blaga 20 — 25 cm iza poznejše krpanje. Isto blago Stane tu v 'trgovini po 75 Din meiter. Za obleko potrebujem 3 m, t. j. skupaj Din 225.— Podloga, lin Sicer najcenejša, 'kar se da dobiti » 120.— Skupalj blago in podloga brez dda Din 345.— Pri' tovamitski zalogi ipa sltarne kompletna Obleka z blagom in deilom Din 290,— torej razlika Dtin 55.— Alko ibi krojač delal obleko iz istega blaga in iste mere, pa brez vsakega plačila za delo. Kako sedaij ip»deželski krojač vzdrži in živli pri taki konkurenci? Zadniji čas je, da se nam pomaga, ker bodemo sicer uničeni. Slavko Hudabivnik, krojaški mojster Osilnica pri Kolpi. (Dopisu Laško. Te dni se je vršil tudi pri nas zaključek obrtne nadaljevalne šole. Žal se pa kar načuditi nismo mogli, da se je izvršil zaključek povsem nevidno in skoraj bi mogli trditi, žalostno. V času, ko se obrtniški mojstri žrtvujejo kar morejo, da bi dvignili ugled in organizacijski pokret itak vsestransko tepenega obrtnika. Druga leta se je izvršil tak šolski zaključek prav svečano. Lani n. pr. se je pridna mladina javno pohvalila in odličnjaki prav lepo obdarili. Letos ni vedel nikdo o šolskem zaključku ter so se med mladino brez posebnega ofieijelnega zaključka razdelila tiho in neopaženo samo spričevala. Imamo agilno Obrtno društvo, pa ni bil nik-do vabljen. Seveda se ne sme nikdo čuditi, če bo v l>odoče tudi pri mojstrih manj zanimanja za šoTo. Al! se mojstrav res ne bode več upoštevalo? o Ste že poravnali naročnino? <0$ organizacij. Obrtno društvo v Zagorju priredi z vodstvom Obitoo-madaljevatoe Sole vajeniški SIzM 'dme 18. it. m. >v Celje. Vajencem je postreženo z brezplačno vožnjo in kosilom. Občni zbor Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Železnikih Dne 26. p. m. se je vršil v Železnikih občini, zibor Zadruge rokodelskih in sorodnih Obrtov v Železnikih, katerega se je udeležilo 30 Slanov iz vse selske doline. Zlbor je d tvoril načeMk g. Primožič Jakob, ki ije pozdravili navzočega zastopnika Zveze Obrtnih zadrug 'iz Ljubljane g. Milka Krapelža in g. Josipa Primožiča, šolskega upravitelja iz Železnikov kot vodjo obrtne nadaljevalne šOle. Nalto je podali poročilo načelstva, iz katerega je razvfidno sledeče: V zadrugi ije včlanjenih 70 mojstrov. Vsled ustanovitve iStnokoivne zadruge usnjarjev v Ljubljani sta odpadla dva člana. Odbor je imel v času od zadnjega občnega zbora 6 sej, na katerih so se razpravljale tekoče zadeve zadruge. pomočniške preizkušnje so se vršile visake itri mesece in se jih je udefležilo 11 izpraševalcev. Vložni zapiisik izkazuje 178 Vlog, od teh odposlanih 114, prejetih pa 64. Zadruga je v prošlam latu pristopila tudi k čekovnemu prometu s poštno hranilnico in ima račun št. 15.770. Po-skrlbeda je tudi, da so imeli vajenci pod vodstvom g. šolskega upravitelja Primožiča v Železnikih redno vsako nedeljo od 8—<10 ure poiuk v Obrtno nada-daljevalni šoli, za katero je kr. banska uprava naklonila Din ilOOO podpore. Zadruga je tudi posredovala in pomagala članom v vseh stanovskih vprašanjih, za katetra je bila pozvana, da posreduje in Vlaga mnenje v svojem delokrogu. Ugotoviti se mora , da se je stanje zaposlenosti v vseh obrtih v preteklem letu znaitno poslabšalo. V okolišu zadruge se čuti prav zelo zastoj promelta v lasnli industriji od katere zasluži kmet in delavec, da iši more potem naročalti Obrtne izdelke. Pri posameznih Obrtih, posebno v kovaški in kolarski se čuti zmanjšan promet s konljsko vprego vsled avto vožnje. Cev4iarškii obrti od-jemlje zaslužek tovarniški izdelek. Mizarske obriti je za krajevne razmere preveč, ker ni veliko stavbne delavnosti in ni tako zaposlena, kakor bi bila lahko, če bi bilo vsaj nekaj več gradbe-nlih del. Pekovska obrt trpi naljveč všled šušmarsltva, ki je tndj v vseh drugih Obritih raaširfjeno. Priilijoroča se, da naj bi gledal vsak obrtnik, da bodetfo njegovi izdelki dobri in kolikor mogoče po zmerni centi, da bode izhajal. O. Milko Kraipetš kot zastopnik msze Obrtn. zadrug je v jedrnatem govoru priporočali dobro vzgojo vajencev, ter opozarjal na koristi ofortiriške »Samopomoči«. iNato dobi besedo gosp. 'vodja obrtne šole Jošip Piriimolžšč, kii poroča o stanju pouka in razmerah na šoli. Vajenci se še dosti dobro Obnašajo in sledijo pouku. 'Seveda je samo 2 tedenski mri pouka premalo. Pripomni, da se bode zavzel za tto, da se pouk raizšiiri. Izreče se mu pohvala in prošnja za nadaljnje delovanje v prid obrtništva. (Računski zaključek, tki izkazuje do-hodikov Dlin 3731 in izdatkov Dan 1914 prebitka Din 1817 se je po poročilu ra-čuniskiih preglednlikov soglasno odobril. Doklada za leto !<53! se je doloSfa na Din 25. Kot ddegalta za zvezni 'občni zbor se določita gg. Jensterle Martin >iui Milakatr Ignadi. SMane se nadalje preskrbeti, da se bodejo mogli vaii^aei udeležiti velesaj-ma v ?jjul>Man.i. Strokovna zadmga zidarskih moj-stTboru v Mariboru, Koroška c. 26/11-(Oglas je na vpogled v pisarni Zbor* nice za TOI v Ljubljani, načrt, prora= čun in pogoji pa pri omenjenem odboru.) KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Ali ste že poravnali naročnino? DNEVNO SVEŽE PRAŽENA *. KAVA* r. j, L3UBU3 ANA -VODNIKOV TRS ST.*.— Ant. Krisper Ljubljana Mestni trg St. 26, Stritarjeva ulica l/III Telefon 2229. Zaloga čevljev, otroških vozičkov in galanterijskega blaga Na drobno! Na debelo! Strojno podjetje R. Willmann LJUBLJANA Slomškova ul. 3. Telef. 2055 Beneški jaremniki, clrkularke, nihalne žage najnovejSe konstrukcije, brusilni stroji. Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvomice. Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom. Elektro-tovoma in Jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk. PILARNA TURPIJARNA IVAN FIGAR LJUBLJANA Gosposvetska c. - Vošnjakova ul. 3. (v bližini restavracije »Novi svet“) Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust. Plačam enostranskotovornino. Tvornica ZA DUŠIK D. D. in AGA-RUŠE ndrntene ) n gos lov. tvornice acetiiena in okiigena d. d. ■»dovoljujeta ■ svojimi prvovrstni ml prolavoiil: KARBIDOM-DISSOUS-PUNOM in KISIKOM lir »m Tie Jaroslavi)« na stotine avtogenskih varilcev In nndlta tisoCerim mirne, lepe in eolnCnebele acetilensko luč InkerIMajte tadl Vi te njihove preicvode ▼ •▼oje kori«*! OBRTNA BAMKAV LJUBLJANI CE1MTRAIA: KONGRESNI TRG 4 PODRUŽNICA: LJUTOMER Telefon it. 2508 ' Račun prt poitni hranilnici v Ljubljani It. 12.051 Telefon It 2508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih In industrijskih podjetij, Izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više rrijnfr tun Yfiirth>r 7t Im—iirnlj iTTtittiiife tr>n MBirtrif TfiVs ffumitns tlririnn ’~rtrrtitr-riJtr Ftmn Jezeri ek. — VW ▼ Ljubljani