Pregledni znanstveni clanek Prejeto 4. aprila 2024, sprejeto 8. avgusta 2024 doi: 10.51741/sd.2024.63.1-2.37-53 Matej Vukovic, Mitja Krajncan, Urša Rozman, Katja Vrhunc Pfeifer Nemški model pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami Za nemški model pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami je znacilen premik pozornosti z institucij na otroke ali mladostnike. Ustanova se mora prilagajati uporabnikovim težavam in po­trebam in ne uporabnik njej. Otrokova in mladostnikova pravica je, da glede na svoje težave in potrebe dobi ustrezno pomoc. Clanek ponuja pregled zakonskih podlag, konceptov in programov na podrocju pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami v Nemciji. Predstavi poglede raz­licnih avtorjev na zavodsko vzgojo in izobraževanje ter procese deinstitucionalizacije, zakonske in teoretske okvire ter terminološke koncepte. Avtorji se osredotocajo na pozitivne vidike nemškega modela in razmišljajo o možnosti implementacije posameznih delov v slovenski sistem pomoci. Kljucne besede: mladi, inkluzija, integracija, participacija, preventiva. Dr. Matej Vukovic je docent na Oddelku za socialno pedagogiko, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primor­skem v Kopru. Kontakt: matej.vukovic@pef.upr.si. Prof. dr. Mitja Krajncan je redni profesor na Pedagoški fakulteti, Univerza na Primorskem v Kopru. Kontakt: mitja.krajncan@pef.upr.si Mag. Urša Rozman je doktorska študentka in asistentka na Oddelku za socialno pedagogiko, Pedagoške fakultete, Univerze na Primorskem v Kopru. Kontakt: ursa.rozman@pef.upr.si Dr. Katja Vrhunc Pfeifer je asistentka na Oddelku za socialno pedagogiko, Pedagoške fakultete, Univerze na Primorskem v Kopru. Kontakt: katja.vrhuncpfeifer@pef.upr.si German model of assistance for children and adolescents with emotional and behavioral difficulties or disorders The German model of assistance for children and adolescents with emotional and behavioral difficultuis is characterised by a redirection of attendance from institutions to children or young persons. The institution must adapt to the user's problems and needs, not the user to the institution. Children and adolescents are entitled to receive appropriate help based on their problems and needs. The paper provides an overview of the legal bases, concepts and programmes in the field of assistance to children and adolescents with emotion­al and behavioral problems or disorders in Germany. It presents the views of various authors on institutional education and the processes of deinstitutionalization, legal and theoretical frameworks, and terminological concepts. The authors focus on the positiv e aspects of the German model and consider the possibility of im­plementing individual parts into the Slovenian model of assistance. Key words: youth, inclusion, integration, participation, prevention. Matej Vukovic, PhD, is assistant professor at the Department for Social Pedagogics, Faculty of Education, University of Primorska in Koper. Contact: matej.vukovic@pef.upr.si. Professor Mitja Krajncan teaches at Faculty of Education, University of Primorska in Koper. Contact: mitja.krajncan@pef.upr.si Urša Rozman is a doctoral student and assistant at Department for Social Pedagogics, Faculty of Education, University of Primorska in Koper. Contact: ursa.rozman@pef.upr.si Katja Vrhunc Pfeifer, PhD, is assistant at Department for Social Pedagogics, Faculty of Education, University of Primorska in Koper. Contact: katja.vrhuncpfeifer@pef.upr.si Matej Vukovic Mitja Krajncan 0009-0003-8890-2745 0009-0003-5869-3620 Urša Rozman Katja Vrhunc Pfeifer 0009-0007-4395-5914 0009-0001-5856-1770 Socialno delo, 63 (2024), 1-2:37–53 Uvod Kar zadeva obravnavo otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami, je Nemcija mogoce še najbolj primerljiva s Sloveni­jo, kljub številnim razlikam med državama, predvsem glede pristojnosti raz­licnih ministrstev in obcin. Nemcija je pogosto predstavljena kot država, ki ima razmeroma dobro razvit sistem na podrocju obravnave takšnih otrok in mladostnikov. Nemški sistem v grobem razlikuje med ambulantno (dnevno) obliko vzgojne pomoci, delno stacionarno pomocjo in stacionarno pomocjo (institucionalne oblike vzgojne pomoci). Oskrba za ogrožene je v pristojnosti Zveznega ministrstva za družino, starejše, ženske in mladino ter deželnih mi-nistrstev za družino, delo in socialne zadeve 16 nemških zveznih dežel. Leta 2022 je bilo v Nemciji v zunajdružinskih oblikah namestitve in oskr-be okoli 121.000 mladih, dodatnih 86.000 pa v rejniških družinah. Okoli 207.000 otrok, mladostnikov in mladih odraslih je vsaj zacasno odrašcalo zunaj svoje družine. To je bilo 1 % ali okoli 2.900 manj mladih kot leto prej. Vvsakem drugem primeru so bili starši samohranilci. Najpogostejša razloga za nove namestitve leta 2022 sta bila odsotnost skrbnikov in ogrožanje blaginje otrok ali mladostnikov (Statistisches Bundesamt, 2023)1. Pravno podlago za namestitve zagotavlja Zakon o socialni varnosti. Te-melj za obravnavanje otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi te­žavami in motnjami pa je Zakon o storitvah za otroke in mladostnike, ki je usmerjen na potrebe2 in težave otrok ali mladostnikov in njim namenjene razlicne oblike in programe pomoci. Vvseh nemških zveznih deželah obstajajo vzgojne ustanove za otroke in mladostnike s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami, ki jih z izje-mo kriminološko-pedagoških inštitutov vodijo država in zasebne organizaci­je. Vpreteklosti so bile te ustanove usmerjene na intervencije in separacijo. Sodobnemu pedagoškemu razmišljanju pa bolj ustreza izvajanje pomoci v integrativni obliki. VNemciji gre razvoj abolicijskih tendenc v smer odprave separacijskih in segregiranih oblik organizacij in v gradnjo vecstopenjskega sistema primarne, sekundarne in terciarne preventive. Te težnje so opazne na vseh podrocjih institucionalne organiziranosti (Myschker, 2018). 1 V devetih slovenskih strokovnih centrih za podporo otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami je trenutno (poleti 2024) namešcenih približno 600 otrok in mladostnikov, decem-bra 2021 jih je bilo 460. 2 S tem ni mišljen pedocentrizem (zadovoljevanje prav vseh otrokovih potreb), ampak kom­penzacija tistih razvojnih nalog, ki jih otrok ali mladostnik še ni opravil. Shema 1: Nemški stopenjski model institucij za prevencijo, integracijo in rehabilitacijo ve­denjskih motenj. Vir: Myschker (2018, str. 294). Metoda Uporabili smo kombinacijo deskriptivne in interpretativne metode. Raziskali smo pravne podlage in konceptualne osnove na podrocju pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami v Nemciji. Namen clanka je pregled zakonskih podlag, konceptov in programov na po­drocju pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi teža­vami ali motnjami v Nemciji. Teoretsko in prakticno se proces deinstitucionalizacije3slovenskih vzgoj­nih zavodov opira tudi na nemški model pomoci otrokom in mladostnikom Obcuten premik na tem podrocju se je zgodil leta 2017 s projektom »Celostna obravnava otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami« na celotnem kon­tinuumu pomoci v strokovnih centrih, ki je bil financiran iz sredstev kohezijske politike EU. Projekt je omogocil vzpostavitev strokovnih centrov za delo z otroki in mladostniki s custve­nimi in vedenjskimi motnjami. Posledica tega je bila tudi priprava nove zakonodaje in novega vzgojnega programa na tem podrocju. Zavodi so se transformirali v strokovne centre z razlic­nimi programi, ki regijsko pokrivajo težave in potrebe otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami na celotnem kontinuumu pomoci od preventive, zgodnje in evalvacije projektov nemške organizacije IGFH (Internationale Gesell­schaft für erzieherische Hilfen)4, programov projekta INTEGRA5 in koopera­cije Kita– HzE-ASD6, ki so v nekaterih nemških deželah pomenili spremembe v delovanju pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. Namen clanka je predstaviti nemški sistem pomoci otrokom in mladost­nikom, poglede razlicnih avtorjev, ki v Nemciji raziskujejo podrocje in pro-blematiko dela z otroki in mladostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami, zavodsko vzgojo in izobraževanje terprocese deinstitucionali­zacije, zakonski in teoretski okvir ter terminološke koncepte. Nemški zvezni zakon o pomoci otrokom in mladostnikom Glavna pravna podlaga za podrocje vzgojne pomoci je Zakon o pomoci otro­kom in mladostnikom. Zakon zavezuje lokalne skupnosti (mesta in okrožja), da ustanovijo urade za mladino in podpirajo ustanovitev lokalnih oblik po­moci otrokom in mladostnikom. Urad za mlade je socialnopedagoški stro­kovni organ (Peters, 2006). Shema 2: Pomoc za otroke in mladostnike v Nemciji. • Mladinsko delo • Mladinsko socialno delo • Vzgojna zašcita otrok in mladostnikov • Vzgojna podpora v družini • Podpora otrok v dnevnih oblikah oskrbe in otroško dnevno varstvo • Pomoc pri vzgoji • Pomoc pri integraciji otrok in mladostnikov z duševno prizadetostjo • Pomoc mlajšim polnoletnim • Mednarodno mladinsko delo • Spodbujanje in podpora mladinskih združenj • Gradnja družine • Družinsko svetovanje • Družinska rekreacija • Svetovanje ob razhodih in locitvah • Jasli • Vrtci • Horte (dnevni centri za pošolsko varstvo) • Samoorganizirane skupine • Ambulantna vzgojna pomoc • Rejniške družine • Zavodska vzgoja Vir: IJAB (2021, str. 40). detekcije in identifikacije do najhujših primerov. Programi so poleg stanovanjskih in vzgojnih skupin v vecini strokovnih centrov: mladinska stanovanja, intenzivne skupine, poldnevni pro-grami, mobilne službe, interne osnovne ali srednje šole, produkcijski šoli, kmetije … 4 Gre za nemško sekcijo mednarodne mreže organizacij in strokovnjakov FICE (Fédération In­ternationale des Communautés Educatives), ki delujejo na podrocju skrbi za otroke in mladi-no. Podrocja delovanja FICE so: otroci v zunajdružinski vzgoji, otroci s posebnimi potrebami in ogroženi otroci. 5 INTEGRA je okrajšava za koncept integriranih, fleksibilnih, regionaliziranih (usmerjenih v živ­ljenjski svet oz. vsak dan) trajnostnih ponudb pomoci pri vzgoji, ki je bil razvit v sklopu IGFH in so ga kot modelski projekt v petih razlicnih nemških regijah izvajali med letoma 1998 in 2003. Rezultati projekta INTEGRA pomenijo dobre temelje za njegovo nadaljnje izvajanje. 6 Kita je v Nemciji splošen izraz za jasli, vrtce in varstvo po šoli. Zakon temelji na vec nacelih, ki jih v Nemciji upoštevajo že od sredine osem­desetih let 20. stoletja (Helming, Blüml in Schattner, 2005, str. 22), kot so kombinacija primarne in sekundarne preventive za preprecevanje kriz, usmerjenost v vsakdan oz. življenjski prostor, prostovoljnost, sodelovanje uporabnikov7 pri izbiri in oblikovanju pomoci, razvoj novih ponudb. Posamezni predpisi v zakonu izhajajo iz temeljnih pravic do varstva clo­vekovega dostojanstva, samostojnosti in osebne odgovornosti ter informacij­skega samoodlocanja. Nacrtovanje pomoci otrokom in mladostnikom Nacrtovanje pomoci otrokom ali mladostnikom je dogovor o socialno-prav­nih pravicah do pomoci. Je predvsem socialnopedagoški proces pogajanja in odlocanja med javnimi in zasebnimi ponudniki ter uporabniki (otroci ali mladostniki, zakoniti skrbniki). Pravne zahteve v procesu nacrtovanja pomo-ci so (IJAB, 2021, str. 52): • sodelovanje staršev, otrok, mladostnikov in skrbnikov, • sodelovanje vec strokovnjakov, • vzpostavitev nacrta pomoci, • redna (odlocevalska) preverjanja. VNemciji imajo uporabniki pravico do soodlocanja pri vzgojni pomoci. Ko starši, dekleta ali fantje dobijo pomoc, morajo strokovnjaki Urada za mlade upoštevati njihove želje. Osnova za nacrtovanje in nadzor pomoci je nacrt po­moci (Hilfeplan), ki ga skupaj razvijajo in posodabljajo strokovnjaki skupaj z otroki, mladostniki in starši. Urad za mlade mora sodelovati s starši. Boljši ko je dogovor med Uradom za mlade, zavodom, starši in otroki ali mladostniki, vecja je verjetnost, da bo pomoc res pomagala pri premagovanju krize (Bun­desministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend, 2020). Osnovna razdelitev ponudb in oblik pomoci Pomembno je zagotoviti, da je pomoc otrokom in mladostnikom (Bundesmi­nisterium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend ReferatÖffentlichkeits­arbeit, 2020, str. 56):• okrepljena v svoji preventivni ponudbi, • da povecuje njihovo ucinkovitost s sodelovanjem in povezovanjem, • fleksibilno reagira na konkretne vsakdanje probleme otrok, mladostnikov in družin, • podpira in krepi samopomoc, • upošteva in podpira razlicne življenjske situacije deklet in fantov in spod­buja enakost, • upošteva razlicne življenjske situacije (npr. možne slabosti), pri svojih de­javnostih upošteva kulturne potrebe. Kot uporabnike mislimo otroke in mladostnike ali njihove družine. Shema 3: Oblike pomoci za zašcito otrok in mladostnikov v Nemciji. Vir: Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend (2020, str. 40). Vzgojna pomoc obsega veliko konkretnih oblik in ponudb, pri tem pa Zakon o storitvah za otroke in mladostnike izrecno dopušca in omogoca razvojnovih oblik in ponudb pomoci. Pomoc je tako zagotovljena kot (IJAB, 2021,str. 53): • ambulantna8 ali delno stacionarna oblika pomoci: -pomoc, ki se usmerja predvsem na starše in družine (svetovanje pri vzgoji, socialnopedagoška pomoc družini), -namenjena je predvsem mladim (socialno skupinsko delo, vzgojni sve­tovalci, dnevne skupine), • stacionarna9 oblika pomoci (zunajdružinska namestitev): -poteka v drugi družini (rejniška družina), -v sklopu zunaj družinske domske vzgoje ali drugih oblik oskrbovanih oblik nastanitev, • fleksibilne oblike ponudbe: lahko vsebujejo elemente ambulantne in sta­cionarne pomoci. Možna je tudi kombinacija razlicnih oblik pomoci.Tako k uveljavljenim ambulantnim ali delno stacionarnim oblikam vzgoj­nih pomoci spadajo (Peters, 2006, str. 139–140): • Ambulantne oblike pomoci vkljucujejo: -Vzgojno svetovanje; delo multidisciplinarnega tima (na katero zelo vplivajo predvsem psihologija in terapevtski pristopi), ki se ukvarja z otroki, mladostniki, starši in drugimi za otroka ali mladostnika po­membnimi osebami. -Socialno skupinsko delo; mora izhajati iz skupinsko pedagoškega kon­cepta pomoci starejšim otrokom in mladostnikom pri premagovanju težav pri odrašcanju in vedenjskih težavah. -Vzgojna podpora, pomocnica/skrbnica za vzgojo; oseba, ki mladostni­ku zagotavlja podporo. 8 Mobilne oblike pomoci. Otrok ali mladostnik se vsak dan vraca v domace okolje, kjer živi. 9 Stalna oblika pomoci – otrok ali mladostnik je namešcen zunaj svoje izvorne družine. -Socialnopedagoška podpora družini; pojavlja se v razlicnih oblikah in razlicicah, ki se razlikujejo po konceptih in intenzivnosti. Vprimeru ambulantne oblike pomoci se stroški uporabnikom ne zaracunavajo. • Delno stacionarna pomoc pri vzgoji vkljucuje: -Vzgojo v dnevni skupini; dnevna skupina je poleg družine in šole rea­len življenjski prostor vecinoma starejših otrok, ki ga redno obiskujejo vsak dan. -Druge ustrezne obliki družinske oskrbe. Pri delno stacionarni obliki pomoc se denarni prispevki uporabnikom lahko zaracunajo. Poleg navedenih stacionarnih (stalnih) oblik pomoci poznamo še (Peters, 2006, str. 140–141) intenzivno individualno socialnopedagoško svetovanje in oskrba, ki je zelo fleksibilna oblika, razvila pa se je iz zavodske vzgoje in je nacelno lahko v katerikoli obliki. VNemciji imajo v sklopu pomoci otrokom in mladostnikom razlicne obli­ke nastanitev. Urad za mladino posamezne zvezne dežele podeljuje t. i. ope-rativno licenco in nadzoruje ponudbe pomoci in objekte, ki jih otroci ali mla­dostniki obiskujejo ali v njih bivajo (Addow, 2020, str. 15): • Oblike ponudb vzgojnih pomoci: stacionarna in polstacionarna pomoc pri vzgoji z diferencirano ponudbo; stanovanjske skupine, oskrbovana stano­vanja za mlade, mladinska bivalna skupnost, izobraževalna središca, dru­žinske bivalne skupine in dnevne skupine. • Oblike integriranih pomoci: stacionarna in delno stacionarna integrirana pomoc za otroke in mladostnike z motnjami v duševnem razvoju so pra­viloma integrirane v ponujene oblike vzgojnih pomoci. • Skupna stanovanja za matere, ocete in njihove otroke. Takšne ponudbe so po navadi oblikovane v stacionarnih stanovanjskih skupinah in v oskrbo­vanih oblikah bivanja, kot je stanovanjska skupnost. • Oblike socialnega dela z mladimi: na podrocju šolstva in poklicnega uspo­sabljanja delujejo mladinski domovi, študentski domovi in internati. • Oblike integriranih pomoci: stanovanjske skupine za invalidne otroke in mladino. Zavodska vzgoja in druge oskrbovane vrste stanovanj pomenijo razlicne ob-like institucionalne zunajdružinske oskrbe (od klasicne nastavitve za vec skupin, otroških vasi – Kinderdorf, samostojne stanovanjske skupine, otro­ške hiše do oskrbovanega individualnega stanovanja). Namestitev otroka ali mladostnika ima lahko tri razlicne cilje (IJAB, 2021, str. 56): vrnitev v dru­žino, pripravo na življenje v drugi družini ali dolgotrajno oblika bivanja, ki mora pripraviti posameznika na samostojno življenje. Dnevne oblike pomoci za otroke in mladostnike VNemciji dnevne skupine (Tagesgruppen) kot polstacionarne10, vecinoma so-cialnopedagoške in vcasih tudi specialnopedagoško usmerjene ponudbe po­moci otrokom in mladostnikom spadajo k ambulantnim oblikam pomoci. Polegdružine in šole so realno mesto življenja, vecinoma starejših otrok, ki dnevneskupine obiskujejo redno vsak dan. Vecina dnevnih skupin pripisuje posebenpomen socialnemu ucenju, šolski podpori in delu s starši. So nekoliko (nezaže­lena) konkurenca (šolskimi) hortam11, kot ponudba popoldanskega varstva za»posebej težavne« otroke, ki jih šolske horte z veseljem predajo, ceprav dnev­nih skupin ne vidijo kot takih, ampak kot samostojno ponudbo (Peter, 2006). Konec leta 2015 je bilo v Nemciji okoli 71.500 družin, ki so bile deležne socialnopedagoške pomoci. Kar 67 odstotkov teh družin je prejemalo nado­mestilo za brezposelnost, socialno pomoc ali druga nadomestila. Približno 16.200 otrok in mladostnikov je obiskovalo dnevne skupine. Ponudbe skrbi za otroke so na voljo ves dan ali del dneva (Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend, 2020, str. 21): • v dnevnih namestitvah (od 0 do 3 let in od 3 do 6 let), • v otroških hortah (od 6 do 12 let), • v starostno mešanih skupinah, • v obliki z varuško ali varuhom. VNemciji zaznamujejo dnevne (ambulantne) oblike vzgojnih pomoci nasled­nje znacilnosti (Blüml in Schattner, 2005, str. 36): • Otrokovo ali mladostnikovo dosedanje središce življenja ostaja enako. • Vpomoc otroku ali mladostniku sta vkljucena družina in ožje socialno okolje. • Dodelitev pomoci temelji na odlocitvi za vsak primer posebej. • Pomoc po navadi zagotavljajo usposobljeni strokovnjaki. Tako npr. v podeželskem okrožju Demmin v deželi Mecklenburg-Predpomor­janska Center za pomoc mladim (Jugendhilfestation) deluje skupaj z drugimi organizacijami. Center ponuja naslednje oblike pomoci (Helming, Blüml in Schattner, 2005, str. 466–467): • pomoc družini; • vzgojno pomoc; • nadzorovano bivanje (najeta hiša za pet mladostnikov v starosti od 16. do 21. leta); • druge nadzorovane oblike bivanja v zunanji stanovanjski skupini, za ka­tero je treba najeti stanovanje (ta oblika oskrbe in nadzora se lahko pre­oblikujejo v vzgojno pomoc); 10 Otrok ali mladostnik se vsak dan vraca domov. Otrok ali mladostnik ostane v svoji družini. Pomoc se lahko zagotovi tudi v drugih ustreznih oblikah družinskega varstva. 11 Hort – dnevni centri za pošolsko varstvo – so prostori za dnevno varstvo za šoloobvezne otro­ke do 14. leta, je socialnopedagoški program za šolske otroke, v Nemciji ima dolgo tradicijo. • dnevna skupina v hiši centra (najvec sedem mest za otroke od 4. do 12.leta) – tu gre za specialnopedagoško delo z otroki, da se izognejo spre­jemu v dom, ko so starši preobremenjeni; • majhen dom; • socialno skupinsko delo; • vzgojno svetovanje; • center na lokalnem obmocju, ki se razvija v žarišce socialnih problemov. Skupinsko delo za podporo družinam poteka v najetem stanovanju. Obstajajopopoldanske ponudbe za matere in ponudbe za otroke iz družin, za katere skrbidružinska pomoc. Tudi med pocitnicami zagotavljajo razlicne dejavnosti. Dnev­na skupina, pomoc in podpora družini in pomoc pri vzgoji imajo svoje mesto vstavbi centra za pomoc mladim, preostala ponudba je prostorsko locena. Socialno skupinsko delo (Sozial Gruppenarbeit) je v Nemciji še ena od ob-lik pomoci otrokom in mladostnikom. Na podlagi skupinskega pedagoškega koncepta pomaga starejšim otrokom in mladostnikom pri premagovanju ra­zvojnih in vedenjskih težav. Dekletom in fantom omogoca socialno ucenje v skupini. Casovni okvirje po navadi razmeroma kratek, lahko gre na primerza eno popoldne na teden, v katerem socialne delavke in socialni pedagogi dajejo predloge in ponudbe razmeroma zavezujoci skupini mladih. Vsebina predlogov in ponudb je izrecno socialno ucenje ali to išcejo prek razlicnih krožkov ali drugih skupin (Peters, 2006). Mladinska stanovanja Vnemški zvezni deželi Bavarska so v alternativne oblike nastanitev vkljuce­ne naslednje skupine (Zentrum Bayern Familie und Soziales, 1999): • mladostniki (med 16. in 21. letom), ki se pripravljajo na samostojno živ­ljenje v sklopu domske (zunajdružinske) oblike vzgojne pomoci ali so že »izpušceni« v samostojno življenje (svetovanje, delna oskrba), • mladostniki, ki so obravnavi v sklopu intenzivne socialnopedagoške indi­vidualne pomoci in morajo biti tu tudi nastanjeni, • matere ali ocetje, ki morajo sami skrbeti za otroka, mlajšega od šest let, in jim je treba zagotoviti ustrezen življenjski prostor, • mladostniki, ki morajo biti med šolanjem ali poklicnim usposabljanjem nastanjeni v primerni, socialnopedagoško spremljani obliki nastanitve, • v posameznih primerih, ko nastanejo težave z namestitvijo, v drugih obli­kah vzgojnih pomoci. Konceptualne vidike projekta alternativnih oblik nastanitev je s pomocjo vmesne analize mogoce na kratko opisati takole (Zentrum Bayern Familie und Soziales, 1999)12. Sprejemajo mlade od 16. leta. Vstop je lahko zelo raz-licen; mladi prihajajo iz ukrepov intenzivne socialnopedagoške obravnave 12 Ugotovitve analize so kljub casovni oddaljenosti še vedno merodajne. posameznika ali podrocja sodne pomoci za mladoletnike ali jih posreduje okrožni center za socialno delo. Intenzivnejšo oskrbo ukrepov intenzivne socialnopedagoške obravnave posameznika (predvsem naknadno podporo) izvaja nevladna organizacija. Podpora obsega približno 10 ur na teden. To je skupen cas za skrb in svetovanje, tudi za vožnjo, pripravo, birokracijo in nad­zor. Približno šest urna teden je predvidenega neposrednega dela z mladi-mi. Socialnopedagoško spremljanje, ki zahteva manj svetovanja in podpore, zagotavljajo zaposleni v okrožnem uradu za mladino. Ce v eno stanovanje prihaja vec razlicnih skrbnikov/svetovalcev, mora biti kontakt med svetoval­ci intenziven. Urad za mladino placuje najemnino, druge stroške, delež tele­fonskih stroškov; mladostniki s tem niso obremenjeni. Telefoni so prijavljeni na uradu za mladino, vendar morajo mladi sami placati telefonske stroške v gotovini na banki. Z uradom za mladino se sklene obicajna najemna pogodba. Urad za mladino je sogovornik z obcinskim stanovanjskim podjetjem. Zato se pri reševanju problemov z mladostniki vmešava kot dodatna instanca. Dol­gotrajnejše težave se odpravljajo z najemno pravno zakonodajo. Tako kot v resnicnem svetu morajo mladostniki opravljati gospodinjska opravila, upoštevati hišni red in se nauciti obzirno živeti s sosedi. Zlasti na ta vidik mladi gledajo pozitivno. Za pozitivno se je pokazala izbira primerne kombinacije stanovalcev in z mladimi naseljeno le eno stanovanje na hišo. Stanovanja po koncu pomoci mladim niso predana v nadaljnjo uporabo. Na uradu za mladino se ne želijo odpovedati stanovanjem, ki jih je obcasno treba obnavljati, da jim ne bi bilo treba iskati in urejati novih stanovanj za ukrepe z drugimi mladimi. V casu dokoncne osamosvojitve lahko mladi posežejo po najemniških ponudbah iz portfelja obcinskega stanovanjskega podjetja in tako najamejo svoje stanovanje. Vprehodnem obdobju je še vedno možna oskrba/svetova­nje urada za mladino. Cilji posameznega ukrepa so doloceni v nacrtu pomoci za posameznika. Starši ali skrbniki so zaradi spremembe lokacije, ki je povezana znjiho­vo poklicno dejavnostjo, upraviceni do svetovanja in podpore pri namestitvi njihovih otrok ali mladostnikov za dokoncanje obveznega šolanja. Otroci in mladostniki so v tem primeru upraviceni do alternativnih oblik namestitve (hiše ali stanovanja, primernega za mlade). Taka oblika pomoci je lahko na voljo do dokoncanja šolanja, a ne dlje kot do 21. leta starosti (Bundesminis­terium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend, 2020). Delo z družino VNemciji poznajo tako imenovano socialnopedagoško pomoc družinam. Za spopadanje in premagovanje težav in kriz lahko starši v korist otroka ali mla­dostnika zahtevajo svetovanje. Svetovalnice za otroke, mladostnike in starše so dosegljive v vecini skupnosti in mest. Nosilci teh svetovalnih središc so lahko uradi za mlade ali neodvisni nosilci. Starše se spodbuja, da izkoristijo možnost za svetovanje že v zgodnji fazi. Zlasti v primeru locitve staršev je za vse vpletene zelo pomembno, da poišcejo nasvete pri zunanjih strokovnjakih (Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend, 2020). Pomoc pri vzgoji v obliki socialnopedagoške družinske pomoci je posebej intenzivna oblika pomoci z visoko stopnjo oskrbe, ki po eni strani sega globo­ko v zasebni prostor družine in na drugi izpolnjuje »merilo uspešnosti glede na pricakovano trajanje pomoci«. Te okolišcine zavezujejo nosilca pomoci za otroke in mladostnike, da zacne postopek nacrtovanja pomoci še pred od­locitvijo, ali socialnopedagoška pomoc družinam sploh pride v poštev (Hel­ming, Blüml in Schattner, 2005). Shema 4: Vrste podpornih storitev za starše, dekleta in fante ter mlajše odrasle v kriznih situacijah. Vir: Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend (2020, str. 37). Celostno varstvo/oskrba lahko v dolocenih primerih pomeni tudi namesti­tev otroka ali mladostnika v drugo družino. Lahko je zacasna ali dolgotrajna. Ciljtakšne pomoci je omogociti otrokom ali mladostnikom, ki ne morejo ži­veti s svojimi starši, odrašcanje v družinskem okolju. Polno varstvo/oskrba upošteva »odprt koncept družine«, ki vkljucuje razlicna družinska razmerja. Da bi starši zagotovili ohranjanje družinskih vezi, imajo pravico do svetova­nja, podpore in zahteve do odnosa z otrokom ali mladostnikom. Rejniki so prav tako upraviceni do nasvetov in podpore (IJAB, 2021, str. 55). Zunajdružinska namestitev otroka ali mladostnika V Nemciji je zavodska vzgoja klasicna oblika institucionalne namestitve otrok in mladostnikov zunaj družine. Od sedemdesetih let 20. stoletja se je zelo spremenila in diferencirala. Domovi so postali manjši, bolj podobni dru­žinskim oblikam domov in so bolj liberalni. Tako poznajo neodvisne stano­vanjske skupine, skupna stanovanja, individualna stanovanja z oskrbo, niz­kopražne nastanitve in »krizne postelje«. Delo se je profesionaliziralo, delež visoko izobraženega kadra se je povecal (Peters, 2006). Na trenutne razmere v zavodih in zavodskih šolah v Nemciji je treba gledati v povezavi zzavodsko kampanjo (Heimkampagne) v šestdesetih le­tih 20. stoletja. Izraz zavodska kampanja oznacuje obdobje radikalne kri­tike domov, ceš da producirajo nesamostojne mlade ljudi. »Spraviti otroke iz domov!« je bil moto takratne kampanje. Razvil se je t. i. ucno-skupinski program, ki izhaja iz tega, da se morajo otroci in mladostniki zvedenjskimi težavami »odvaditi« dolocenih vedenj in se nauciti drugih (Myschker, 2018). Med reformami so zavodske skupine zaceli ustanavljati zunaj velikih zavodov v drugih hišah in okoliših, ustanavljali so zunanje bivalne skupine in samostojne stanovanjske skupnosti, nekoliko pozneje pa so se pojavile predhodnice oskrbovanih stanovanj. Diferencirano in specializirano polje stacionarnih oblik vzgojne pomoci sega vse do vzgojno-izobraževalnih sre­dišc– posebne oblike zavodske namestitve znotraj poklicnih rejniških družin (Günder, 2011). Poglavitne znacilnosti so: en vzgojitelj živi skupaj s šestimi mladoletniki, podpira pa ga drug vzgojitelj, ki v skupini dela 40 urna teden. Stanovanjska skupina je umešcena v lokalno okolje, da socializacija lahko izhaja izživljenj­skega okolja. Vzgojni cilji se operacionalizirajo in predstavijo mladostnikom. Razmerje med vzgojnimi cilji in organizacijskimi oblikami jasno kaže, da so za stanovanjske skupine primerne le namestitve otrok in mladostnikov v majhne skupine, ki omogocajo cloveško bližino, individualno podporo in obravnavo terupoštevajo zahteve resnicnega življenja. To pomeni, da otroci ali mladostniki niso izvzeti iz svojega domacega okolja. Vzpostavljenih je ce-dalje vec stanovanjskih skupin, ki so povezane z izvornim okoljem, samostoj­ne ali delujejo v združenjih (Myschker, 2018). VNemciji uradi za mladino otroke in mlade cedalje pogosteje usmerjajo tudi v oblike bivanj, ki zahtevajo vecjo samostojnost, kot so socialnopedago­ške skupne nastanitve ali oskrbovana stanovanja. Povecalse je delež mladih in mladostnikov, ki prejemajo socialnopedagoško pomoc v lastnem stanova­nju. Obstaja pa bojazen, da razlogi za to niso pedagoški, ampakfinancni – zmanjševanje stroškov (Tischner, 2002). Intenzivna individualna obravnava otrok in mladostnikov VNemciji poznajo tudi intenzivno socialnopedagoško individualno oskrbo/obravnavo. To je zelo prilagodljiva oblika obravnave otrok in mladostni­kov, ki se je razvila izdomske vzgoje. Lahko jo izvajajo v razlicnih oblikah, od nizkopražnih podpornih in svetovalnih ponudb z možnostjo prenocitve (vsvojem bivalnem prostoru) ali breznje do zelo intenzivnih oblik oskrbe, ki vkljucuje tudi popotniške oziroma doživljajsko pedagoške projekte doma in v tujini, v katerih se mladi srecajo z drugo kulturo in tujimi regijami (Peters, 2006). Namenjena je mladim, ki potrebujejo intenzivno podporo pri socialni integraciji in ucenju odgovornosti v življenju. Nacrtovana je za daljše obdob­je tako, da upošteva in zadovoljuje individualne potrebe mladostnika (Bun­desministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend, 2020). Intenzivna stanovanjska skupina organizacije Waldhaus je npr. alternati­va kaznim zapora. V intenzivni bivalni skupini je cilj »ujeti« mlade, ki so že zašli na stranpoti ali so v hudi nevarnosti, da bodo zašli. To so mladostniki, ki na primerzelo hitro postanejo agresivni, trdovratno zavracajo šolo ali službo ali pa zaradi pogostih prekinitev zvez ne zaupajo nikomur. Intenzivna bivalna skupina je alternativa zaprti namestitvi – brez ograj in zidov, mladostniki se sami ucijo prepoznavati meje. Mladostniki so stari 14 let in vec, namešceni v enoposteljne sobe. Zanje so na voljo 8 mest, 8 strokovnih delavcev in 24-urna oskrba. Koncept intenzivne stanovanjske skupine obsega vec elementov (Waldhaus, 2022): • Jasne in zavezujoce strukture skupine kot ucnega in življenjskega okolja13. • Konfrontacija kot metodicno orodje. • Strukturirane dnevne rutine. • Dnevno strukturirano šolanje in zaposlitveni program zmožnostjo prido­bitve zakljucnega spricevala. • Zavezujoce dnevno in tedensko nacrtovanje. • Spremljevalna doživljajska in prostocasna pedagogika. • Ukvarjanje s starši na terenu. • Aktivno mreženje z zunanjimi specialisticnimi ponudbami (terapevti in svetovalnice). • Spolna vzgoja (preventivno izobraževanje in intervencije pri spolnih zlorabah). • Preprecevanje uživanja drog. 13 Z jasnimi in zavezujocimi skupinskimi strukturami ustvariti urejeno ucno in življenjsko okolje ter tako ponovno vkljuciti otroke in mladostnike v obicajno vsakdanje življenje in družbo. To pomeni tudi pomoc pri ucenju samostojnega vodenja življenja in dolgorocno tudi pomoc pri vracanju v izvorno družino. VNemciji so posebej problematicni mladostniki v presecišcu oziroma na meji med vzgojno pomocjo, kazensko pravosodno vejo in psihiatrijo. Zaradi raz­licnih sistemov pomoci in sankcij jih spremenimo v nemogoce posamezni­ke s hudimi težavami. Tu niso samo težave pri sodelovanju treh, med seboj neodvisnih organizacijskih podrocij, ki delujejo vsako po svoji logiki. Gre za vprašanje, kdo ima za prekrivajoca se podrocja težav mladih moc definiranja, kdo doloci, katere težave so se pojavile, kdaj in s katerimi odzivi jih reševati. Trije sistemi delujejo vsak po svoji logiki, vsakje pod vplivom druge znan­stvene discipline: vzgojna pomoc pod vplivom socialne pedagogike, otroška in mladostniška psihiatrija pod vplivom medicine in sodstvo pod vplivom prava (Peters 2014, str. 135). Vzvezni deželi Bavarska so v alternativne oblike nastanitev vkljucene te skupine (Zentrum Bayern Familie und Soziales, 1999): • mladostniki med 16. in 21. letom, ki se pripravljajo na samostojno živ­ljenje v sklopu domske (zunajdružinske) oblike vzgojne pomoci ali so že »izpušceni« v samostojno življenje (svetovanje, delna skrb), • mladostniki, ki so obravnavi v sklopu intenzivne socialnopedagoške indi­vidualne pomoci in morajo biti tu tudi nastanjeni, • matere ali ocetje, ki morajo sami skrbeti za otroka, mlajšega od šest let, in jim je treba zagotoviti ustrezen življenjski prostor, • mladostniki, ki morajo biti med šolanjem ali poklicnim usposabljanjem nastanjeni v primerni, socialnopedagoško spremljani obliki nastanitve, • mladostniki, ki imajo težave z namestitvijo v drugih oblikah vzgojnih pomoci. Sodelovanje med institucijami je še dodatno zapleteno, kersistemi težijo k temu, da bi stroške prepustili drugemu sistemu. Sistemi si mlade nenehno podajajo. Manj ko so meje med sistemi jasne, lažje in pogosteje osebe neod­visno od njihovih dejanskih težav prehajajo med sistemi. Najveckratse to do-gaja med vzgojno pomocjo in psihiatrijo, vcasih tudi pravosodjem. Vresnici se nihce ne pociti popolnoma pristojen in vsakdo misli, da bi mladi bolje us-pevali v drugem sistemu, ne v njihovem. Vpraksi obstajajo konkretni primeri otrok in mladostnikov, ki jih nihce ne želi (Peters, 2014). Sklep Nemški sistem pomoci otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam ni idealen, nam je pa lahko dobra orientacija v nadaljnjem procesu deinstitu­cionalizacije slovenskih vzgojnih zavodov v strokovne centre in pri delu z otroki in mladostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami. Vclanku smo se osredotocili bolj na predstavitev nemškega modela in na nje­gove pozitivne vidike ters tem možnost implementacije posameznih delov v naš sistem pomoci kot pa na kriticno analizo nemškega sistema. VNemciji je na splošno opazna zelo izrazita težnja po nadaljnjem razvoju vzgojne pomoci otrokom in mladostnikom. Vodilna nacela lahko strnemo v tri alineje: • usmerjenost v socialni prostor otroka, mladostnika ali družine, • inkluzija in fleksibilnost, • usmerjenost v vire/moci (posameznika, družine, kraja). Kiehn je že leta 1997 menil, da so za nadaljnji razvoj razlicnih oblik mla­dinskega bivanja pomembni: fleksibilnost, normalnost in bližina. Fleksibil­nost pomeni, da se razlicne oblike mladinskega bivanja prilagajajo potrebam mladih. Normalnost pomeni, da delujemo cim bolj v povezavi z družino in jo podpiramo. Bližina pa pomeni, da pomoc, ce je le mogoce, zagotavljamo v domacem okolju (Kiehn, 1997). Naj v razmislek navedemo korake, ki jih je že leta 1996 predlagala Nem­ška sekcija mednarodne mreže organizacij in strokovnjakov, ki delujejo na podrocju skrbi za otroke in mladino, in vodijo v socialnopedagoško pomoc, usmerjeno v življenjski svet otroka ali mladostnika (IGFH, 1996, str. 35): • Ustaviti gradnjo novih domov z vec skupinami na isti lokaciji. Obstojece centralne komplekse preurediti ali prodati. • Zmanjšati odvisnost od medregionalnih (državnih) struktur ter uporabiti energijo, cas in denar za vzpostavitev regionalnih struktur pomoci. • Že na zacetku vzpostaviti nova delovna podrocja v sodelovanju z obstoje-co ponudbo ali, še bolje, jih integrirati z drugimi oblikami pomoci. • Notranjo organizacijo pisarn, prostorov in služb strukturirati po regional-nih merilih. • Ustaviti zaposlovanje novih sodelavcev za specializirana podrocja in se raje dogovarjati za fleksibilno delovanje. • Zagotoviti stalno izobraževanje za spodbujanje profesionalnosti. • Zgraditi mrežo kooperacij, svetovalnih in podpornih služb, da otrok ali mladostnik prebrodi morebitno krizo brez izkljucitve. • Institucije morajo resno jemati participacijo uporabnikov. Pravica do par-ticipacije mora biti zavezujoca. • Skupaj oblikovati politiko pomoci mladim (urad za mladino, neodvisni iz­vajalci): partnerski dogovori, katere storitve, s kakšnimi sredstvi. • Mocneje se zasidrati v lokalno politiko, podpirati socialnopoliticna gibanja. Za spogledovanje s prihodnostjo bi bil lahko zanimiv nemški projekt preven­tivnih verig. Gre za skupna omrežja, katerih cilj je od rojstva do mladostni­štva povezati obstojece storitve in ugotoviti vrzeli v oskrbi, da bi omilili splo­šne družbene neenakosti. Pri vzpostavljanju preventivnih verig v skupnosti je osrednji cilj zagotoviti, da potrebna podpora hitreje in ucinkoviteje doseže otroke in njihove družine. Dejavnosti in strokovna podpora se osredotocajo na družine in majhne otroke. Iz raziskav o uporabi družinskih preventivnih storitev je mogoce ugotoviti, da so družine v tveganih situacijah in akutnih stresnih situacijah lažje premagale krize in se ucinkoviteje spopadale z vsak­danjimi težavami, bolje so funkcionirale, otroci so se lažje in kakovostneje vkljucevali in spoprijemali s šolskimi zahtevami. Preventive zato ne smemo razumeti kot strategije za preprecevanje primanjkljajev, ampakkot strategijo za spodbujanje posameznikovih virov, usmerjeno v njegove vire moci (Icking in Deinet, 2017).VNemciji menijo, da je dobra in ucinkovita pomoc otrokom in mladostni­ kom zelo dobra »naložba14« v prihodnost. Treba jim je zagotoviti celovito in na podlagi potreb in težav utemeljeno pomoc. Viri Addow, G. (2020). Angebotsformen von Einrichtungen. V G. Addow (ur.), Heimerziehung modern und differenziert (str. 15). Stuttgart: Kommunalverband für Jugend und Sozia­les Baden-Württemberg. Pridobljeno 28. 6 2022 s https://www.kvjs.de/fileadmin/publi­ kationen/spezial/KVJS-Spezial-Heimerziehung-R9-Barrierefrei.pdf Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend (2020). Kinder- und Jugend­hilfe Achtes Buch Sozialgesetzbuch. Pridobljeno 17. 1. 2021 s https://www.bmfsfj.de/ bmfsfj/service/publikationen/kinder-und-jugendhilfe-90470. Günder, R. (2011). Praxis und Methoden der Heimerziehung. Entwicklung, Veränderungen und perspektiven der stationären Erziehunghilfen. 4. Auflage. Freiburg im Breisgau: Lambertus – Verlag. Helming, E., Blüml, H., & Schattner, H. (2005). Sozialpädagogische Familienhilfe (SPFH) in der Bundesrepublik Deutschland. Band 182. Berlin: Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend Schriftenreihe. Pridobljeno 12. 2. 2022 s https://www. bmfsfj.de/resource/blob/95350/956842b20540cd9b89cf5c8bea32200e/sr-band­182-sozialpaedagogische-fh-data.pdf IGFH (1996). Lebensweltorientierung konkret – Erziehungshilfen neu gestalten! Positions-papier des IGFH-Vorstandes zur Dresdener Jahrestagung 1996. V S. Lenz, & F. Peters (ur.), Kompendium Integrierte flexible Hilfen Bausteine einer lebenswelt- und sozial­raumorientierten Reform der Kinder- und Jugendhilfe. 1. Auflage (str. 32–36). Weinheim Basel: Beltz Juventa. IJAB (2021). Fachstelle für Internationale Jugendarbeit der Bundesrepublik Deutsch-land e.V. Kinder- und Jugendhilfe in Deutschland. Bonn: IJAB. Pridobljeno 4. 6. 2022 s https://www.kinder-jugendhilfe.info/fileadmin/PDF/DE_Infosystem_KJH_Deutsch­ land_2021_PPT_FINAL.pdf Icking, U., & Deinet, U. (2017). Offene Kinder- und Jugendarbeit und Prävention. Möglichkei-ten und Grenzen. FGW Studie. Forschungsbericht / research report. Düsseldorf: FGW – Forschungsinstitut für gesellschaftliche Weiterentwicklung e. V. Pridobljeno 11. 4. 2022 s https://www.ssoar.info/ssoar/bitstream/handle/document/66344/ssoar-2017-icking_ et_al-Offene_Kinder-_und_Jugendarbeit_und.pdf?sequence=1&isAllowed=y&lnkna­ me=ssoar-2017-icking_et_al-Offene_Kinder-_und_Jugendarbeit_und.pdf Kiehn, E. (1997). Socialnopedagoška oskrba otrok in mladostnikov v stanovanjskih skupi­nah. Ljubljana: Samozaložba Ucakar, Krajncan. Myschker, N. (2018). Verhaltensstörungen bei Kindern und Jugendlichen: Erscheinungs­formen – Ursachen – Hilfreiche Maßnahmen. 8. Auflage. Stuttgart:Kohlhammer. Peters, F. (2006). Versuch das deutsche System erzieherischer Hilfen in seinen Grundsät-zen und Verfahren ausländischen KollegInnen darzustellen. V M. Hamberger, J. Koch, F. Peters, & R. Treptow (ur.), Children at risk – Kinder- und Jugendhilfe in Mittel- und Ost­europa (str. 129-149). Frankfurt am Main: IGfH. 14 Državljan ni vec »strošek« za državo, postane davkoplacevalec. Peters, F. (2014). Was passiert mit »schwierigen Fällen«? V H. U., Krause, H. in F., Peters, (ur.), Grundwissen Erzieherische Hilfen (str. 135–152). Weinheim und Basel: Juventa Verlag. Tischner, W. (2002). Heimerziehung. V I. Becker – Textor in M. Textor (ur.), SGB VIII Online-Handbuch (str. 2–7). Pridobljeno 13. 6. 2022 s https://www.th-nuernberg.de/fileadmin/ fakultaeten/sw/sw_docs/Emeriti/Tischner/Hdbb_Heimerziehung.pdf Statistisches Bundesamt (2023). Pressemitteilung Nr. 493 vom 21. Dezember 2023. Prido­bljeno 1. 8. 2024 s https://www.destatis.de/DE/Presse/Pressemitteilungen/2023/12/ PD23_493_225.html Waldhaus (2022). Sozialpädagogische Einrichtungen der Jugendhilfe. Intensiv-wohn­gruppe. Eine Alternative zu freiheitsentziehenden Maßnahmen. Pridobljeno 15. 6. 2022 s https://www.waldhaus-jugendhilfe.de/my-product/intensiv-wohngruppe. Zentrum Bayern Familie und Soziales (1999). Bayerisches Landesjugendamt. Neue Wohn­formen in der Jugendhilfe. Pridobljeno 10. 9. 2023 s https://www.blja.bayern.de/ser­ vice/bibliothek/fachbeitraege/neuewohnformen.php