GEOGRAFSKI OBZORNIK goge, ker je na vsej fakulteti le ena večja računalniš- ka učilnica, oddelek pa ima za svoje potrebe le sedem računalnikov. Le v okviru predavanj in vaj i z didakti- ke bi bilo mogoče izločiti del ur za ta namen, čeprav na račun drugih vsebin. A brez odgovora zaenkrat osta- ne vprašanje, kdo bi to vodil in kje. Na mariborski PF je to veliko bolje organizirano, ker imajo kadre, predvsem pa prostore in potrebno opremo. Ljubljan- ska FF bo morala ta problem čimprej rešiti na tak ali drugačen način, sicer bo prepozno. N i se mogoče eno- stavno zadovoljiti samo z ugotovitvijo, do ima skoraj vsak študent tako in tako nekaj osnovnega računalniške- ga znanja, ki ga bo lahko uporabil pozneje v poklicu, ampak ga je treba usposobiti za specifično didaktič- no uporabo računalnikov. Poleg tega sta absolventa upravičeno opozorila, da bi se bodoči učitelj moral uriti tudi v znanju jezi- kov in da bi mu prav prišlo še kakšno dodatno znanje ali usmeritev. Premalo skrbimo za splošno izboljšanje znanja in pripravljenost študentov za bodoči poklic, tudi s pomočjo njihovega sodelovanja pri raziskoval- nih projektih. Zavzela sta se tudi za aktivnejši mentor- ski sistem, ki bi omogočil tesnejše in pristnejše sodelovanje med učitelji na oddelku in študenti. Opo- zori la sta tudi, da bi morali bodisi fakulteta, oddelek ali posamezni učitelji bolj aktivno iskati oblike in mož- nosti za mednarodne povezave, od katerih bi imeli kori- sti tudi študenti geografije. heca in občudovali njegov optimizem glede kmetijs- va v prihodnosti. Diskusi jo smo nadaljevali v Bunča- nih. Kolegi mariborskega oddelka za geografijo so predstavili kratke prispevke: dr. Borut Belec »Komasa- cije«, dr. Igor Ziberna »Obremenjevanje agroekosiste- mov« in mag. Dimitrij Krajnc »Strukturne spremembe v kmetijstvu na izbranih primerih«. V pogovoru smo ugotovili, da se ponekod teore- tična spoznanja precej razlikujejo od praktičnih in da prihodnosti ni mogoče načrtovati brez natančnega poz- navanja sedanjosti in preteklosti ter da je nujno poz- nati tudi razmere v kmetijstvu v drugih državah, ki nam odsevajo določene primerjalne možnosti. Zupan obči- ne Veržej Drago Legen je kot poznavalec agronom- skih problemov pojasnil usmerjenost kmetijstva v dolini Sčavnice danes. Gospod Klemenčič pa je navedel nekaj neugodnih podatkov o kmetijskem gospodars- tvu svoje kmetije. Sledil je ogled farme bekonov v Noršincih. Sre- čanje smo zaključil i ob skupni mizi, kjer pa nam je zmanjkalo časa za še odprta vprašanja. Kljub začetnim orientacijskim težavam in številnim pogačam sem vesela, da so se ljubljanski kolegi geo- grafi množično odzvali na naše povabilo in prispevali k dobremu in uspešnemu vzdušju tistega septembrske- ga dneva. Vsi pa smo, morda po dolgem času, spet začutili čare živl jenja izven mesta. GEOGRAFI PEDAGOŠKE IN FILOZOFSKE FAKULTETE PO SEVEROVZHODNI SLOVENIJI ( 2 8 . 9 . 1 9 9 9 ) Ana Vovk Korže Vsakoletno potrditev uspešnega sodelovanja med mariborskimi in ljubljanskimi geografi smo tokrat pri- pravili na terenu. Izbrali smo Severovzhodno Slove- nijo, ki jo v raziskavah najpogosteje obravnavamo. Pri izbiri tematike in območja našega srečanja smo žele- li, da bi ljubljanskim kolegom z oddelka za geogra- fijo predstavili nekaj rezultatov raziskovanj neposredno na terenu. Pomemben vpliv pri pripravi geografskega srečanja je imel dr. Borut Belec, ki to območje najbo- lje pozna, saj ga proučuje že več desetletij. Ker je to njegova rodna pokrajina, je v njegovem raziskovanju čutiti ljubezen do tega dela Slovenije.^ Ljubljanske kolege smo popeljali v Sčavniško doli- no in se ustavili v naseljih Bolehnečici, Bunčani in Nor- šinci. Povezali smo se tudi z domačini in županom občine Veržej ter od njih dobili informacije o aktual- nih problemih v kmetijstvu. Izbrana tematika našega srečanja je bila precej raznovrstna, saj je zajemala naravne, ekološke in ekonomske vidike kmetijstva. Pogovor z domačini se je pričel v Bolehnečicih, kjer smo ob domačih pogačah poslušali gospoda Stu- LEKSIKON GEOGRAFIJE PODEŽEUA Irena Rejec Brancelj Mag. Drago Kladnik je napisal Leksikon geogra- fije podeželja, ki ga je konec leta 1 9 9 9 izdal Inštitut za geografijo. Knjiga je plod avtorjevega dolgoletne- ga delovanja na tem področju, saj je član vladne komisije za zemljepisna imena in član komisije za zem- ljepisno imenoslovje in geografsko terminologijo pri Zvezi geografskih društev Slovenije. V predstavljenem delu so objavljeni tudi rezultati njegove magistrske nalo- ge. Knjigo je izdal in založi l Inštitut za geografijo, tisk pa sta denarno podprli še Ministrstvo za okolje in pro- stor Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Knjiga po obsegu in vsebini nedvomno predstavlja pomemben prispevek k razvoju geografije podeželja. Vsebina ruralnih raziskav se je v zadnjih dveh desetletjih spremenila, saj se je težišče preučevanj pre- neslo od kmetijstva k razvoju in planiranju podeželja, poselitve in prebivalstva. To kaže tudi leksikon, kate- rega namen je bil na enem mestu zbrati in na kratko predstaviti izraze, pojave in metode, s katerimi se pri proučevanju srečujemo geografi, pa tudi nekatere dru- ge vede. Priročnik je namenjen tako raziskovalcem in preučevalcem podeželja kot tudi njegovim načrtoval- cem. 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK V uvodnem delu knjige ovtor na kratko predstavi znanstveno disciplino - geografijo podeželja. Poda namen leksikona, terminologijo, zasnovo opisa gesel, pomen gnezd, etimologijo, jezikovno obdelavo in sez- nam gesel. Med vsebinskimi izhodišči za pripravo lek- sikona raz lož i pojmovanje podeželja, prostorskega in ruralnega planiranja, našteje upoštevane vede (25) in njihove discipline, pojasni načela in merila zajemanja gesel ter predstavi glavne zajete vsebinske sklope (58). 3 6 5 0 gesel je predstavljenih na 2 7 6 straneh. Geslo je opisano ob upoštevanju naslednjih ključnih vsebin: opredelitev temeljne vsebine pojma, pr ikaz njegove prostorske, socialne in gospodarske vloge, opredeli- tev morebitnih pojavnih oblik oz i roma notranja členi- tev, or i s glavnih značilnosti pojava z navedbo glavne problematike, prikaz razprostranjenosti pojava po sve- tu in pri nas, etimološka razlaga s pojasnil i pomenske- ga izvora i z raza, navedba morebitnih sopomenk in razvrstitev pojma v določeno znanstveno disciplino ozi- roma več ustreznih ved. Na koncu je podan abecedni seznam gesel z ozna- ko vodilnih gesel, okoli katerih so nastala t. i. gnezda (npr. antropogen in a. terasa, a. vegetacija, a. zgornja gozdna meja, a. prsti, itd.). O b geslih so navedene še zaporedne številke uporabljene literature. Sledi seznam upoštevane literature, skupaj 2 0 9 citatov. N a 3 3 8 straneh, kolikor j ih obsega leksikon, so nedvomno pr ikazani rezultati zahtevnega in natanč- nega dela. I z njega veje avtorjeva skrb za jez ik, kot tudi žel ja z a boljše sporazumevanje med predstavni- ki razl ičnih strok pri proučevanju podeželja. Leksikon je koristen in uporaben za geografe, pa tudi z a š i r šo javnost, zlasti tisto, ki je povezana s problematiko pode- žel ja. Obsežnost predstavljene tematike nam kaže na to, da je podeželje vsebinsko izjemno raznoliko in pro- storsko ze lo razprostranjeno. O b listanju in prebira- nju Leksikona geografije podeželja se boste o tem prepričali tudi sami. VELIKI ATLAS SVETOVNE ZGODOVINE Drago Kladnik Konec prejšnjega leta je pri založbi D Z S izšel Veli- ki atlas svetovne zgodovine, knjiga formata 3 7 x 2 7 cm, ki izpopolnjuje dozdajšnjo razmeroma bogato zbir- ko atlasov in leksikonov (Veliki atlas sveta, Krajevni lek- sikon Slovenije, Geografski atlas Slovenije) te založbe. Zgodovinski atlas je nastal kot plod skoraj desetletje trajajočega sodelovanja z italijanskim založnikom Isti- tuto Geografico de Agostini i z Novare. Zanimivo in obenem pohvalno je dejstvo, da je slovenska verz i ja zgodovinskega atlasa izš la le eno leto po izdaj i izvir- nika. Slovensko verzi jo je uredil mag. Aleš Pogačnik, eno od strokovno najbolj zahtevnih del, prevod zemljevi- dov, pa je ob pomoči Ane Starešinič opravil Zmago Drole. Ob tem je potrebno omeniti, da je antično ime- noslovje, še zlasti grška imena, prvič dosledno zapi- sano po pravopisnih pravilih, kar odpravlja dozdajšnjo, deloma tudi s samovoljo povzročeno zmedo. Knj iga z 2 6 8 stranmi je razdeljena na pet velikih obdobij svetovne zgodovine (Prazgodovina in stari vek, Srednj i vek, Novi vek, Spremembe v sodobnem svetu in 2 0 . stoletje), ki zajemajo vse ključne dogodke od prvih civilizacij do današnjih dni. Vsebina je predstavlje- na v devetdesetih poglavjih (primeri značilnih naslovov so Stare civi l izaci je v Mezopotamij i , Helenistična kraljestva, Barbarski vdori in države, Angl i ja od Nor- manov do Tudorjev, Trgovski imperi j Beneške republi- ke, Reformacija in protireformacija, Ljudstva in kulture v Afr ik i , Začetki industrijske revolucije, Osamosvojitev Latinske Amerike, Finančni z lom na W a l l Streetu leta 1 9 2 9 , Železna zavesa v Evropi, Novi gospodar- ski scenariji), opremljenih s številnimi zemljevidi in foto- grafijami ter z izčrpnimi besedili. Z informacijami bogati in vsebinsko jedrnati zemljevidi so zasnovani kot celosten pregled ali kot podrobnejša razčlenitev dolo- čene teme. S o razločnih barv in zato nazorni , kar je nasploh ena od največjih odlik kartografov i z Nova- re. Druga odlika italijanskega za ložn ika je razgiba- no, nekonvencionalno oblikovanje, tako da uporabnika privablja k prelistavanju že videz sam. Atlas je zaradi doslednega opiranja na izv i rn ik razuml j ivo precej itali janocentrično obarvan, pri T Drago Kladnik 27