W.//S3
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI-ŠT. II DECEMBER 98
BREZPLAČNI IZVOD
:
IZ VSE3IME
- NOVI ČLANI SVETA KS Str. 2
- O PLUŽENJU IN POSIPAVANJU CEST str. 4
- FRANC PEŠIČ, NAJSTAREJŠI KRAJAN str. 5
- 70 LET LADA SMREKARJA str. 6
- NAŠEVASI: OREHOVEC str. 7
- OBVESTILA str. 8
POVABILO
Vse občane, društva, zavode, organizacije vabimo,da pošljejo svoje predloge,pobude in zamisli za sooblikovanje prireditev ob 750-letnici mesta Kostanjevica na Krki do 31. januarja 1999 na Krajevno skupnost Kostanjevica. Z vašim sodelovanjem želimo pripraviti kar najbolj dostojno počastitev jubileja.
Želimo Vam prijetne božične in novoletne praznike ih veliko uspeha v letu 1999*
Uredništvo Novic.
LET€ 2CC2
75C-LCINICA MESTA rOSTANJEVICA NA I II I
IZVOLJENO NOVO VODSTVO KRAJEVNE SKUPNOSTI
Na volitvah 22. novembra 1998 so bili izvoljeni naslednji člani Sveta KS:
1. Ivan Olovec, Oštrc 9
2. Anton Zulič, Črneča vas 44 3.Sandi Tršinar, Gor. Prekopa 8
4. Alojz Jordan, Dobrava 8
5. Anica Zugič, Dobe 21
6.Jože Cernoša, Ljubljanska 29
7. Milan Herakovič, Oražnova 1 I
8. Franc Curhalek, Resljeva 9
9. Franc Jordan, Malence 12 10. Franc Štokar, Orehovec 4
I I. Silvester Miklavž,Velike Vodenice 4 12, Anton Palčič, Kočarija 2
1	3. Marjan Jelenič, Globočice I 1
V	Občinski svet pa so bili v naši volilni enoti izvoljeni:
1. Franc Štokar, Orehovec 4
2. Franc Pibernik, Orehovec 4
3. Andrej Božič, Ljubljanska 6
4. Martin Kodrič, Mladje 4
5. Franc Glinšek, Podbočje 2
Novice - glasilo Krajevne skupnosti Kostanjevica izdaja KS Kostanjevica.
Naklada 1000 izvodov. Uredniški odbor; Milan Kuplenik, Anica Žugič,Tanja Gazvoda, Marjana Krhin, Lea Colarič.
Naslov uredništva: KS Kostanjevica. Ljubljanska 7, Kostanjevica.Telefon: 87-275.
Oblikovanje in grafika: Dlan Design, tisk: Grafit Senovo.
Po mnenju Urada za informiranje pri Vladi republike Slovenije spada glasilo Novice med proizvode, od katerih se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
&
i
S
Končno dolgo pričakovana nova podoba tercialskega mostu v Kostanjevici na Krki
Tudi letošnje praznovanje praznika KS Kostanjevica na Krki je povezano z mnogimi novimi pridobitvami, ki bodo izjemnega pomena za življenje ljudi v tej krajevni skupnosti. Otvoritev novega vodovoda, ceste na Orehovec, pričetek prenove starega mestnega jedra, prenovljena Gorjupova zbirka v prostorih osnovne šole so prav gotovo dogodki, ki zaslužijo veliko pozornost.Tudi otvoritev peš mostu čez reko Krko 6. novembra ob 16. uri je bil dogodek, ki bo prav gotovo močno zaznamoval utrip življenja prebivalcev.To je pridobitev, ki se je Kostanjevičani ne zavedajo še prav dobro.
Tercialski most, kot ga domačini radi imenujejo, ima pravzaprav zanimivo zgodovino, idejn o izgradnji mostu je nastala v razmišljanju magistre Emilije Fon, ki v zgodovini Kostanjcvicc prav gotovo zaseda pomembno mesto, čeprav v sami Kostanjevici ni imela veliko somišljenikov in ni uživala velikih simpatij. Magistra Fonova je bila izredno dobra prijateljica z znamenitim,svetovno znanim slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom. Idejno zasnovo prvega peš mostu čez reko Krko je napravil prav mojster Plečnik sam. Kostanjevica se je Plečniku izredno priljubila in za časa prijateljevanja z magistro Fonovo je izdelal cel kup idejnih rešitev, kako naj bi Kostanjevica izgledala. Nekatere od teh zapisov hrani tudi Arhitekturni muzej Slovenije. Lokacijo novega mostu so skupaj izbrali mojster Plečnik, magistra Fonova in domačin Martin Cvitko. mojster tesar, ki skupaj s svojim sinomVilijem tudi vodi izgradnjo novega mostu. Za izgradnjo so porabili les nosilcev zapuščene gozdarske vlečnice, ki so jo gozdarji uporabljali za transport lesa iz Gorjancev v dolino. Gradnja prvotnega mostu se je odvijala v zimskem času leta 1955/56. Most je več kot dvajset let služil svojemu namenu, saj so ga krajani radi uporabljali kot bližnjico na otok in obratno, služil je kot sprehajalna pot in bil hkrati tudi priljubljeno zbirališče mladih. Marsikateri starejši Kostanjevičan zna hudomušno pripomniti, da bi znal most. če bi seveda spregovoril, povedati marsikatero zanimivo
Po dvajsetih letih je most počasi pričel načenjati zob časa. Nekajkrat so ga tudi delno popravili, vendar po letu 1978 ni več služil svojemu namenu in je čez nekaj let popolnoma razpadel.
Več kot petnajst let je bila želja mnogih Kostanjevičanov. da bi sc most obnovil, vendar so se vsi poskusi nekako izjalovili.V lanskem letu pa je ideja o obnovi mostu ponovno močno zažarela. Za obnovo je bilo potrebno zbrati več kot 85 m3 hrastovega lesa in v slabem letu je odboru uspelo pripraviti dovolj žaganega lesa za pričetek izgradnje. Les kakor tudi denarne prispevke so prispevali domačini. Celotno gradbeno dokumentacijo za izgradnjo mostu je izdelalo podjetje Savaprojekt Krško in je hkrati tudi vršilo nadzor nad gradnjo, velika zasluga za odprtje pa gre tudi Občini Krško - oddelku za gospodarsko infrastrukturo in seveda domačinom samim.
Vendar celoten projekt obnove mostu še ni zaključen, saj v ta sklop sodi tudi ureditev dostopa z levega in desnega brega reke Krke. Ponagajalo je namreč vreme, tako da ob sami slovesni otvoritvi mostu podoba objekta še ni bila dokončna.Toda tudi to je velika pridobitev za Kostanjevico na Krki, ki je še vedno v fazi ureditve infrasturture starega mestnega jedra, zato je v teh dneh otok Kostanjevice zaprt za ves promet, urejen pa je obvoz. (L.C.)
V ,
* •'v .
KRAJEVNA PRIZNANJA
V	počastitev krajevnega praznika Kostanjevica na Krki na slavnostni seji podelijo tudi priznanja najuspešnejšim krajanom, društvom. Letos so bili dobitniki priznanj naslednji:
Plaketo za leto 1998 je prejel zdravnik v Kostanjevici na Krki dr. Ivo Nemeth. Posebno priznanje so prejeli direktor Galerije Božidar Jakac Bojan Božič, KO Rdečega križa, Lovska družina in Vili Cvitko, ki je vodil izgradnjo mostu.
Priznanja so prejeli Milan Haralovič -predlagalo ga je OOZZBNOV Kostanjevica, Antonija Čuk - predlagal jo je Klub jamarjev, Andrej Unetič, ki je tudi zaslužen po jamarski poti, Milan Kuplenik - pobudnik pri Kostanjeviških Novicah, Turistično društvo. Društvo vinogradnikov, Aktiv kmečkih žena pod Gorjanci, Milan Vodopivec - predlagala ga je LD Kostanjevica.Savaprojekt Krško in Petrol Ljubljana.
Dobitnik plakete KS Kostanjevica za leto I 998
DR. IVO NEMETH
Dr Ivo Nemeth je bil rojen 9. julija 1932 v Zagrebu. Njegova mama je bila Slovenka, doma z Rake,zato je bila s Slovenijo povezan še pred službovanjem pri nas.
Po osnovni šoli se je najprej vpisal na študij veterine, vendar se je že po prvem letniku preusmeril na medicino in diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu, leta 1961.
Leta 1962 je nastopil delo stažista Brežiške bolnice in nato čez eno leto sprejel službo v ZD Brežice. V letih 1968 - 69, se je vpisal na podiplomski študij izjavnega zdravstva in nato leta 1974 specializiral nevropsihiatrijo. Oktobra 1982 se je zaposlil v Zdravstvenem domu v Krškem in prevzel mesto vodje v Zdravstvenem domu v Kostanjevici na Krki. Polog nalog splošnega zdravnika v našem zdravstvenem domu, je od leta 1985 dvakrat tedensko vodil tudi specialistično ambulanto in Klub zdravljenih alkoholikov v Krškem.
Ob koncu leta 1997 se je upokojil, vendar še vedno vodi specialistično ambulanto in e rad nadomešča tudi zaradi specializacije odsotno zdravnico v našem zdravstvenem domu.
Ker je velik ljubitelj umetnosti, mu je bilo službovanje v Kostanjevici v zadovoljstvo.V naši krajevni skupnosti je služboval petnajst let in zaradi specifičnosti svojega poklica poznal
a j e v
B^ganizacija
n a RK
Kostanjevica na Krki
\ \
vsako vas, vsak zaselek. Ljudje so ga sprejeli in cenili, saj jim je znal poleg zdravstvenih težav lajšati tudi mnoge osebnostne stiske in dajati občutek varnosti.
Svet KS Kostanjevica na Krki mu s plaketo mesta izreka iskreno zahvalo za opravljeno delo in čas, ki ga je delil z nami. Priznanje pa naj velja tudi kot povabilo, da bi se rad vračal v Kostanjevico in v tretjem življenjskem obdobju bogatil svoje dni tudi s ponudbo kulture in umetnosti v našem mestu.
Letos je KS Kostanjevica na Krki podelila priznanje ob krajevnem prazniku med drugim tudi Krajevni organizaciji RK Kostanjevica na Krki za aktivno delo in organizacijske uspehe v krajevni skupnosti. V četrtek, 12. novembra so imele aktivistke RK Kostanjevice na Krki, ki je tu zaživelo pred osmimi leti, delovno srečanje, na katerem so se pogovorile o delovanju pred novim letom in v bodoče. Ponovno bodo obisl^ale svoje občane nad 75 let v domovih po vaseh in po domovih za ostarele, kjer se bodo z njimi pogovorile in in jih presenetile s skromnimi darili in voščilnicami, ki jih posebej zanje izdelajo učenci v osnovni šoli, nekaterim starostnikom pa pripravijo tudi posebno srečanje. Prostovoljnih delavk v tej krajevni skupnosti je 28; vse so kot ena, ena kot vse in ravno zato je to humano poslanstvo tako prijetno ih zavest, da pomagajo ljudem, jih vodi pri njihovem delu naprej. Njihovi cilji so: delati dobro - delati v korist ljudi,zaščititi življenje in zdravje ljudi, krepiti gibanje za zdravo življenje, varovati in spoštovati človekove pravice, preprečevati in lajšati trpljenje ljudi.
Kakor je dejala predsednka RK Kostanjevica na Krki, Stanka Černoša, ki je bila pobudnica RK v Kostanjevici, so se v naše kraje zatekli ljudje iz sosednjih držav, ki so bili pregnani iz svojih domov, da si rešijo gola življenja - begunci. Potrebno jim je bilo pomagati, da so preživeli; zbirali so hrano, oblačila, pohištvo. Z vsem potrebnim je bilo potrebno oskrbeti tudi njihove novorojenčke. Skupaj z republiškim RK pomagajo ljudem v njihovi stiski in socialno ogroženim družinam ter s posebnimi paketi Nikoli sami, ki res niso veliki po vsebini, so pa zato veliki po srcu. S tem vedo, da v človekovi stiski niso pozabljeni, saj se to lahko pripeti vsakemu izmed nas, je dejala Černošatova.
Spomnijo se tudi bolnih in invalidnih krajanov, posebej obiščejo krajane ob častitljivem jubileju (90-letnici).Z lepo napisano mislijo in skromnimi darili ne pozabijo tudi na novorojenčke v krajevni skupnosti.
S prispevki za Zidak dobre volje in nakupom božično-novoletnih voščilnic pa lahko pomagate tudi vi, spoštovane poslušalke in poslušalci, pri obnovi Mladinskega zdravilišča in letovišča Debeli rtič, ki je namenjeno zdraviliškemu zdravljenju, obnovitveni rehabilitaciji, vrtcem in šolam v naravi, letovanju otrok in mladine, za mlajše od treh let tudi v spremstvu staršev. Zaradi ugodne obmorske lege je Debeli rtič primeren za zdravljenje in rehabilitacijo otrok in mladine z različnimi kroničnimi obolenji ter po nekaterih težjih akutnih obolenjih in poškodbah.
O PLUŽENJU IN POSIPAVANJU CEST
Komunalno stavbeno poodjetje KOSTAK d.d., s sedežem v Krškem, v okviru Sektorja Nizke gradnje izvaja poleg rednega vzdržeyanja in obnavljanja cest tudi zimsko pluženje na vseh komunalnih cestah, ulicah in trgih, ki so po Odloku
o	komunalnih dejavnostih (Ur. list št. 30 z dne 16.06.1988) razvrščene v to kategorijo.
Izvajanje zimskega pluženja in posipavanja je opredeljeno:
- z že omenjenim odlokom, ki navaja krajevne poti, ki so razvrščene kot komunalne poti, na katerih se vrši zimsko posipavanje in pluženje, navaja pa tudi ulice in trge v krajih Senovo, Brestanica, Krško - Videm, Leskovec in Kostanjevica, kjer poleg pluženja in posipavanja ulic, vrši tudi pluženje in posipavanje pločnikov ter eventuelni odvoz snega,
- samo izvajanje in organiziranje zimskega pluženja in posipavanja pa se izvaja po Odloku o ureditvi zimske službe v občini Krško (Ur. list št. 7 z dne 27.2.1988) in po Pravilniku o obnavljanju, rednem vzdrževanju In varstvu cest ter po pogodbi med občino Krško in izvajalcem.
Zimsko pluženje in posipavanje je po omenjenem odloku v občini Krško potrebno izvajati na nekaj več kot 200 km komunalnih cest in na približno 80 km ulic, trgov in pločnikov v mestnih naseljih. Kostak d.d. vsako leto do 15. oktobra izdela organizacijski plan zimskega vzdrževanja za prihajajoče zimsko obdobje, ki ga odda pristojni občinski službi v usklajevanje in potrditev, po kateri lahko pričejo z izvajanjem.
Odgovorni vodja izvajanja zimske službe je vodja Sektorja Nizke gradnje g. Ivan Navoj, njegov namestnik pa g. Radovan Tkalec. Oba sta dosegljiva na telefon 0608-241-7242. Po izvedenih predhodnih aktivnostih se vzpostavi zimska služba, ki je v primeru ugodnih razmer organizirana kot stalna zimska pripravljenost dežurnih delavcev na domu, po potrebi pa tudi kot stalno 24-urno dežurstvo na sedežu podjetja.
Pluženje se prične, ko zapade 10 cm novozapadlega snega in še vedno sneži, pogoj prevoznosti pa je pogojen z obvezno uporabo zimske opreme udeležencev prometa, v primeru snežnih razmer pa tudi obvezno uporabo verig.
Odlok o ureditvi zimske službe v občini Krško podjetju Kostak nalaga obveznost čiščenja vozišča po sprejeti prioriteti cest, tako da je vozišče zadnje prioritete pluženo vsaj enkrat na 48 ur, razen če pristojni občinski organ ne odloči drugače.
Relacije v KS Kostanjevica: - Prekopa - Ostrog, Črneča vas - Vrbje - Vrtača, ulice in pločniki v Kostanjevici.
Strojniki, vozniki, spremljevalci in pomožni delavci vršijo izvajanje zimskega pluženja in posipavanja po predhodnem razporedu, ki jim ga poda vodja izmene in je v skladu s planom pluženja oziroma posipavanja komunalnih cest,ulic in trgov. Po vzpostavitvi normalnih prevoznosti lahko podjetje izvaja tudi usluge čiščenja in pluženja za stranke (skupnosti stanovalcev, lastniki stanovanjskih hiš, imetniki pravice uporabe in lastniki poslovnih objektov, podjetja...), ki so po odloku o ureditvi zimske službe v občini Krško dolžni očistiti sneg na svojih javnih površinah.
POLETITE Z NAMI
Jadralni padalci in zmajarji iz Kostanjevice in okolice smo v preteklosti delovali v klubih sirom po Dolenjski in Posavju. V letošnjem letu pa smo ustanovili Društvo za prosto letenje v Kostanjevici na Krki. Svoje aktivnosti želimo predstaviti širšemu krogu. lJf?tanovljeni ekipi želimo veliko tekmovalnih uspehov, predvi:>em pa varne^^a letenja. V načrtu imamo ureditev vzletišča, ki bo ustrezalo tendenci severovzhodnih vetrov, to nam bo omogočalo celoletno letenje, organizacijo tekmovanj in srečanj, bo pa tudi ugodno izhodišče za polete proti Smuku in Primorski. Za vse, ki bi radi okusili čar letenja, smo organizirali SijIo jadralnega padalstva, lahko pa se popeljete v tandemu - padalo za dva v družbi z izkušenim padalcem. Informacijedobite pri Marjani Jerele na telefon 0605/67-539 ali na na-^lov: Društvo za prosto letenje Kostanjevica na Krki, Oražr\o\/a 12, &Z1^ Kostanejvica na Krki.
RAČUNALNIŠKI ...'fe SERVIS :■
l.anGuesl
Kosianjcvica na Krki
Vam m.icii:
tiadgradnjii računalniktn
■ • lu'.odiic ecnc iu)\ lil raOiinaIiiik()A
hilrc iii kvaiilcinc sloriUc lutli na domu iii dck)\ ncm mcsUi
.■ načrlovanjc iii i/.vcdbo inrcvnih sislcniov
povc/avo v iiiicrnct
1l‘I.:0608/86-I00
1 .iiiCiiics! il.D.o.. (ioiiupiiv.i ('.i.	n:\	Kiki
Na obisku pri najstarejšem krajanu KS Kostanjevica na Krki
Franc Pešič izAvguštin
Pred kratkim sva z gospo Anico Reparjevo v okviru Rdečega križa in tudi kar tako obiskali najstarejšega krajana v naši krajevni skupnosti, gospoda Franca Pešiča iz Avguštin, ki je letos 16. septembra v družinskem krogu dopolnil 95 let svojega življenja.Sprejela naju je njegova najmlajša hči Ivanka, naju povabilo v kuhinjo, očetu pa napovedala najin obisk. Kar nekaj časa sva ga čakali, potem pa je pogumno in odločno stopil v kuhinjo. Zakaj sva ga malo dlje čakala? Gospod Franc se je moral namreč za svoj obisk zelo lepo urediti. Čestitali sva mu ob njegovem minulem rojstnem dnevu, mu podarila skromno darilce Rdečega križa in mu odkrito priznala, da mu nikakor no izgleda toliko let. Bil je ves vesel in zadovoljen. Sedel je, nato pa smo zabredli v globok klepet
95-letni Franc je pripovedoval svojo neskončno življenjsko zgodbo po blestečem spominu, preudarnem premisleku, razločno, jasno, doživeto. Rodil se je v kmečki družini, imeli so okoli 10 ha veliko kmetijo in že s šestimi leti je doma igral vlogo pastirja in kar mu je tudi ostalo najbolj v spominu, saj so bila to zanj brezbrižna otroška leta. Pasel je živino, hranil prašiče, kokoši, pravzaprav je skrbel za vse živali. Preživljali so se od tistega, kar je dala zemlja, veliko so delali, da so imeli za preživetje. Pridelovali so vse. kar pač zemlja da,zase in za živali, tako da so imeli hrane dovolj. Kajti kdor v tistih časih ni imel za jesti, je šel po svetu ali
k bližnjemu sosedu za pastirja ali pomagati, kar je bilo potrebno. Delali so vse ročno, vozili so z voli po slabih poteh, gospod Franc meni, da si mladi tega sploh ne znamo predstavljati, saj so danes avtomobili že človekova osnovna življenjska potreba, nič več luksus, asfaltirane ceste pa tudi osnovna infrastruktura.
Ko je odrasel, je šel v šolo. kamor je hodil sedem let.“Leta 1923 pa sem šel v Canado, da sem malo zaslužil. Po šestih letih sem prišel domov in spomnim se. da sem šel takoj na njivo okopavat krompir Potem sem vseskozi delal na kmetiji in tako pomagal staršem.Ja,za nasluženi denar pa sem kupil dva vinograda in njivo, kar imamo v naši družini še danes. Najhuje je bilo v času vojne; neprestana bombandiranja, šviganje letal, kar naprej smo se tresli od strahu, bežali, se skrivali.Težko je bilo tudi po vojni.Vajeni smo bili vsega hudega, tudi slabe hrane, važno je bilo le. da smo se preživeli",se spominja.Žena.s katero sta imela pet otrok, jo umrla že leta 1981.
Morda mu ravno topel dom v zavetju hčerke Ivanke in njene družine, njihova ljubezen in oskrba, dajejo toliko topline, voljo in sreče v njegovo dušo, ki mu odseva z obraza. K zdravniku ne hodi, če ga pa že kaj boli. si daje naravne obkladke, pogosto na noge, ki ga občasno bolijo, saj so že veliko prehodile.Ven ne gre, ker težko hodi, zato poseda v sobi.
posluša radio, gleda televizijo in bere, vendar pravi, da se je tega že kar malce naveličal. Za popestritev pa vsak dan kakšno zapoje, malo zavriska in z veseljem pripoveduje otrokom, kako je bilo v tistih časih, ko je bil on mlad.
"Rad lepo živim, pijem dčbro naše vince, ljubim slovensko zemljo, moje veselje vsak nov dan pa je, da sije lepo sonce", je ob koncu dejal. In upam,da sva mu tisti dan malo sonca v njegovo srce prinesla tudi midve s svojim obiskom. Kakšnega posebnega recepta za vse vas o tem, kako dočakati tako visoka leta, nima. Morda le to.da ste skromni,potrpežljivi,da jeste zdravo, uživate v naravi in v vsakem novem jutru, tudi žarku sonca, ki vam ga pokloni mati narava.
Mesec december je za mnoge najlepši mesec v letu, je čas praznikov, veselja, lepih pesmi, belih snežink, dišečih potic in ostalih dobrot. Je mesec, ko se zbirajo skupaj sorodniki in prijatelji, praznovanja v družinskem krogu. Ne mislimo le nase,kajti mnogo ljudi je osamljenih tudi v tem mesecu, ob teh praznikih; morda zato, ker nimajo svojcev, ker ne morejo iz svojih domov ali iz kakšnega drugega razloga. Zato, če le imaste priložnost, obiščite kakšnega starejšega ali bolnega človeka, ga razveselite s svojim obiskom,darilcem.lepo besedo,toplimi željami, krepkim stiskom roke.
70 LET LADA SMREKARJA
2.decembra pred sedemdeseti leti, se je v Zagorici pri Mirni rodil naš cenjeni učitelj, ravnatelj šole in Galerije Božidar Jakac gospod Lado Smrekar.
Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje v Ljubljani, najprej na učiteljišču nato pa je nadaljeval študij slovenskega in ruskega jezika na Višji peagoški šoli.
Prvo službeno mesto predmetnega učitelja je dobil na vojaški gimnaziji v Sarajevu, po vrnitvi v Slovenijo pa je po krajšem učiteljevanju na Artičah prišel z ženo Marijo leta 1953 v Kostanjevico. Že po letu in pol, je po smrti gospoda Stanka Gajška, prevzel ravnateljevanje in nadaljeval z obnovo med vojno porušene šole. Kljub obilici dela v šoli je takoj po prihodi oživil gledališko dejavnost. Izziv za dramatizacijo mu je ponudila Jurčičeva povest o Klošterskem Žolnirju, to pa je bil tudi usodni začetek amaterskega gledališča. Amaterski pa je bil samo začetek. Priznani predavatelji iz Ljubljane in Zagreba so domače igralce okrepili z znanjem o gledališču in igri, gospodu Smrekarju pa dali polet za rojstvo Dolenjskega kulturnega festivala 1956 leta.
galerija. Lamutov likovni salon. Forma viva, obnova cisterjanskega samostana z bogatimi galerijskimi zbirkami, ob vsem pa še publicistično in pesniško snovanje. Mnoga področja, ki jih je razvijal gospod Smrekar so enostavno presegla zmožnost dojemanja v domačem okolju, hkrati pa se je vedno bolj širil krog najuglednejših strokovnjakov in kulturnih delavce po vsej Sloveniji, ki so znali pomagati, svetovati in zaupati tudi takrat, ko je bilo najtežje.Ob vsej obilici dela pa se vsi nekdanji učenci Kostanjeviške osnovne šole spominjamo gospoda Smrekarja tudi kot doslednega ravnatelja in zavzetega učitelja materinščine. Bogate popotnice znanja in kulture smo se najbolj zavedali ob nadaljevanju šolanja in odhodu iz domačega kraja. Ob življenjskem jubileju in mnogih državnih pohvalah in priznanjih, ki jih je v času svojega dela prejel gospod Lado Smrekar, je prav, da ponovno povemo in poudarimo, da je prav on največ naredil za to, da je Kostanjevica ohranila ugled zgo-
m-i
•»r
če je bilo prvo festivalsko leto v znamenju domačih predstav, je že drugo leto z gostovanjem Ljubljanske drame in Opere preseglo najdrznejša pričakovanja. Za Ljubljansko dramo pa je prišla Slovenska filharmonija,Slovenski in Koroški oktet in Zagrebška opera z Erom iz onega sveta. Gledali smo Umor v katedrali v čudoviterti ambientu samostanske cerkve, pa Othella s Celjanskim gledališčem v nabito polni dvorani gledalcev iz vse Dolenjske in tako je bilo v festivalskih dneh kar 25 let.Vsako gostovanje poklicnega gledališča pa je z znanjem obogatilo tudi domače igralce, ki so pod vodstvom gospoda Lada uprizorili 26 del na triintridesetih odrih doma in v tujini. Verjetno je vrhunec domačega gledališča predstavljala Miklova Zala s 77 igralci odigrana kar enaintridesetkrat vTrstu, na Koroškem in v Zagrebu.
Gledališka dejavnost je bila tista, s katero je gospod Smrekar pritegnil največ domačinov, vemo pa, da je le ena od mnogih projektov, ki se jih je lotil. Mnogi projekti so bili na samem začetku skoraj neuresničljivi in predrzni, vendar dragoceni ne le za Kostanjevico ampak tudi za širši slovenski in evropski prostor ob uresničitvi.Tako je nastala Gorjupova
devinskega mesta in se bo s kulturo in umetnostjo še dolgo lahko spogledovala tudi z Ljubljano.
Na srečanju, ki sta ga pripravili Galerija Božidarja Jakca in Krajevna skupnost v gostišču Žolnir so se v torek, I. decembra poleg Smrekajeve družine zbrali mnogi ugledni gostje, prijatelji in sodelavci iz vse Slovenije. Ob prisotnosti ministra za kulturo Jožeta Školjča, sta po uradnem nagovoru direktorja Galerije Božidar Jakac gospoda Bojana Božiča , predsednik in podpredsednica Sveta krajevne skupnosti gospodu Ladu Smrekarju podelila priznanje s plaketo mesta ,za 45 let življenja in neutrudnega dala med nami.
Želimo, da bi še naprej sodeloval v javnem življenju in nam z bogatimi izkušnjami pomagal pri snovanju 750 obletnice našega mesta.
Anica Žugič
M onografija Jožeta Marinča
16. novembra je bila v Lamutovem likovnem salonu zadnja od prireditev v počastitev praznika krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki -21. oktobra, in sicer predstavitev nove knjige
-	monografije domačina, slikarja, umetnika, ustvarjalca Jožeta Marinča, ki se je resnično z vsem srcem zapisal umetniškemu poklicu in je kot slikar jasno prepoznaven, njegov slikarski rokopis pa se s svojo barvno eruptivnostjio in energijo jasno loči od drugih. Predstavitev je bila pospremljena s priložnostno slikarsko razstavo, naslednja pa bo na Kočevskem, od koder je Marinč doma, nato pa še v drugih krajih po Sloveniji.
Umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premr.ki je tudi napisal obsežno in tehtno študijo, je ob tej priložnosti podal svojo kritiko. Med drugim je dejal, da je Marinč v zadnjem desetletju dosegel, kar je želel. Dobil je osebni slog abstraktnega slikarja in naredil bogat ter obsežen likovni opus. Poudaril je izjemno kvaliteto, vsebinsko bogatost in berljivost knjige, v kateri je komunikacija razumljiva. Oblikovalka Sabina Vrhovnik Špiler pa je monografiji dala posebno žlahtnost.
Monografija, ki je izšla pri Dolenjski založbi, je nastala v zelo kratkem času, pri njej pa je bil sam umetnik pomemben delavec. Nastajala je poldrugo leto,za njen natis se je Marinč polno angažiral, saj se je zavedal, da so njegova skoraj dvajsetletna slikarska prizadevanja prav v knjigi trajno zabeležena na najbolj dostopen način za širšo javnost.
Jože Marinč se je rodil 19.marca 1954 v Dolnji Brigi pri Kočevski Reki. Slikarstvo je študiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1979 diplomiral pri profesorju Janezu Berniku. Poet in romantik po naravi se Marinč ne zadovolji z realističnim “dokumentiranjem”, ampak se spušča v svet likovne deformacije in abstrakcije, kjer prepoznavamo njegov samonikli umetniški jaz.Toda življenjska pot ga je pripeljala v Kostanjevico na Krki, kjer si je ustvaril dom in družino, atelje in kjer živi in ustvarja kot svobodni umetnik.
Ob tej veličastni priložnosti pa je akademski slikar Jože Marinč dejal:“Kostanjevica je kriva, da sem dozorel v takšnega umetnika. Svoje dosedanje delo sem želel združiti, prikazati, spraviti v knjigo in tale knjiga Monografija je moje darilo mestu ob bližajoči se 750-letnici.”
NAŠE VASI: OREHOVEC
Na griču prislonjenem na najbolj strmo pobočje Opatove gore nad Kostanjeviškim gradom, stoji Orehovec.
Vas je le dva in pol kilometra južno od Kostanjevice in je s 234 prebivalci med največjimi vasmi v Krajevni skupnosti. Z njivami in travniki se razteguje ob levem bregu Studene vse do Kostanjeviške jame in ob desnem bregu Obrha do Griča.
Šele, ko sc mimo prvega izmed treh orehovških znamenj "pilda" pripelješ do središča vasi pri kapelici ugotoviš, da se tu združujeta Spodnji in Zgornji Orehovec.
Z novimi hišami se vas vedno bolj širi navzven medtem, ko je v pravem središču kar nekaj domov opuščenih, ker nimajo naseldnika.
V Orehovcu so se dolgo po vojni preživljali predvsem s kmetovanjem, danes pa je pravih kmetov le peščica, večinoma pa se ukvarjajo s kmetovanjem le dopolnilno ob službi.Starejši vaščani se šc spominjajo, da so imeti v vasi svojega kovača, kolarja, čevljarja, mizarja in krojača, do pred treh let pa se je obdržalo le žganje apna. Prav orehovški apnarji so bili zelo znani, saj so žgano apno z vozovi prodajali tja do Šentjerneja, Škocjana in Krškega. Zadnji apnar je bil Anton Penca - Fister, ki tudi sicer velja za vztrajnega moža in vodjo mnogih vaških akcij v preteklosti.
Opuščene in prepuščene propadu so ostale tudi mnoge sušilnice sadja, ki so predvsem v času druge svetovne vojne pomagale preživeti številne družine.
Domačini pa pomnijo 2. svetovno vojno tudi zaradi bombandiranja leta 1944, treh talcev, ki so jih ustrelili Nemci in mnogo večjega števila domačinov, ki so umrli v povojnih obračunih na strani domobrancev.
Za vasjo je že leta 1927 postavljena tovorna žičnica - samovlečnica za les iz Opatove gore, ki pa so jo leta 1954 odpeljali v Bosno.
Vas je imela tudi lastni peskokop, prav letos pa je tam dograjeno vodno zajetje za vso Krajevno skupnost.
Za vaščane ureditev zajetja ne pomeni posebne pridobitve, z velikim razumevanjem v času gradnje pa so pripomogli, k rešitvi enega največjih problemov v naši Krajevni skupnosti, to je zdrava pitna voda.
V Orehovcu so sicer začeli z gradnjo vodovoda že leta 1941, vendar so zaradi vojne takrat uredili le nekaj priključkov in dve javni koriti. Skoraj samostojno in z lastnimi sredstvi so dokončno zgradili vodovod za vso vas v letu 1973.
Že zelo zgodaj, le eno leto za tem, ko je dobil elektriko Grad, pa so leta 1937 zasvetile žarnice v Orehovcu. Če prav je asvaltna
povezava s Kostanjevico že kar nekaj časa, so zaključili dela z asvaltiranjem ulic in dostopom do hiš s slovesno otvoritvijo in prvo vaško veselico v okviru letošnjega krajevnega praznika konec oktobra.
Praznik so Orehovčanom polepšali Kuharjevi tamburaši inTrobilni kvintet,cesto pa sta namenu slovesno predala župan občine in najstarejši Orehovčan Janez Zagorc - Johan, ki je z živahnostjo in dobro voljo spretno skrival svojih 90 let.
Orehovčani so uspešno rešili večino skupnih potreb, a v pogovoru z njimi ni čutiti, da bi se ustavili. Najprej bi radi nadaljevali z obnovo skoraj sto let stare vaške kapelice, ki so jo za letošnje žegnanje prvo oktobersko nedeljo uredili streho, žlebove in fasado, vendar je zardi starosti potrebna temeljita obnova. Postavili so tudi pred vojno odstranjeni križ na odcepu stare ceste proti Kostanjevici. Obnovili pa bodo postopoma šc druge vaške posebnosti.
Skrbi jih neurejena kanalizacija v predelu razervoarjev pitne vode, radi pa bi privabili v svojo vas številne obiskovalce Kostanjeviškega gradu in z novimi dejavnostmi nadomestili stiske brezposelnosti in kmetijstva.Volje jim ne manjka, skupna dela so jih povezala in združila, kar 80 mladih v vasi pa jim daje upanje na boljše čase. Poleg prizadevnega Francija Štokarja, ki je član Občinskega sveta in Sveta KS,že v prejšnji sestavi, so dobili po zadnjih volitvah še enega svetnika gospoda Pibernika, kar jim odpira nove možnosti. Res, da so odšle v pozabo stare legende o treh
Obnova vaške kapelice, posvečene
roženvenski Mariji.
Čestitkah v Opatovi gori in le redki še vedo za skrivnostni hudourniški izvir iz Jesenovca, ki je oživel le vsakih sedem let za sedem dni, vendar pa v tako lepi vasi kot je Orehovec ne zmanjka volje do dela in tudi prijetne gostoljubnosti domačinov za nobenega obiskovalca. Podobo vasi so pomagali oblikovati Kraševčevi in Franci Štokar.
Anica Zugič
Ko vaščani sedejo skupaj,jimTone Penca rad kakšno pove.
Obvestilo
Rekreacija za dekleta in žene je vsako sredo od 19. do 20. ure v telovadnici osnovne šole Kostanjevica.Vabljene!
Pihalni orkester Kostanjevica na Krki vas pod taktirko dirigenta Tonija Homana vabi na 5., tradicionalni
BOŽIĆNO-NOVOLETNI KONCERT
v soboto. 26.12.1998 ob 19 uri v Domu kulture
z naslednjim programom:
I DEL
UNDERTHE DOUBLE EAGLE;Josef F.VVagner, ar.Andrevv Glover MY HEARTVVILL GO ON; James Homer, ar. Richard Saucedc EL RELICARlOiJose Padilla, ar.Robert Longfield HIGHLIGHTS FROM POCAHONTAS;Alan Menken, ar John Moss LOVSKA KORAČNICA:V.S.Avsenik, ar.Willi Loffler
II DEL
HIGHLIGHTS FROM EVITA;A.LWebber. ar John Moss CANDLE IN THE WIND; Eicon John. ar, Don Campbell COFFEE SERENADE;Ted Huggens RADECKI MARŠ:Johann Strauss
REKREACIJA ZA BOLJŠE POČUTJE
v dolgih zime;kih dneh j« idealna priložnost;, da storimo nekaj zase in za -ivoje telo. Zato bo v dr.hatih večerih od Januarja do marca or,ganiziryna strokovno vodana rekreacija pod vodstvom fizioterapevtke SANDRE JEKELE. Z vajami bomo ra/.gibali vse telo, poseben poudarek pa bo namenjen naši hrbtenici. Zato vabljeni vsi, ki imate tež,ave s hrbtom, ali pa želite preprečiti bolečino. Rekreacija bo potekala vsak četrtek od 16>. do 19.30 ure v telovadnici osnovne šole l^ostanjevica. Prvi termin bo 7. januarja 1999. Za pravilno izvajanje vaj potrebujete udobno oblačilo in športno obutev. Prijave in dodatne informacije na telefon 0600/07-339. število je omejeno. Cena je 3.500,00 SIT in jo poravnate pri prvem obisku.
BOŽIČEK V KS KOSTANJEVICA NA KRKI
SOBOTA, 19.12.1998 I 7.30 - Črneča vas
18.00	- Oštrc
NEDELJA, 20.12.1998 I 7.00 - Malence I 8.00 - Orehovec 19.00 - V. in M.Vodenice
SREDA, 23.12.1998 16.30 - Globočice 18.00 - Kostanjevica na Krki
NEDELJA, 27.12.1998
I	7.00 - Prekopa
18.00	- Dobe
OBISKI DEDKA MRAZA
v okviru prireditev Veseli december 1998
v organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško
Dedek mraz s spremstvom, ki bo izvedlo glasbeno plesno predstavo
V sredo, 16. decembra 1998
ob 12. uri v večnamenskem prostoru OŠ Kostanjevica za učence OŠ Kostanjevica
V	ponedeljek,
21. decembra 1998
ob 11.uri - v večnamenskem prostoru OŠ Kostanjevica za predšolske otroke in učence OŠ Kostanjevica