Poštnina platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. I il lww' Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrifo In obrt. Naročnina za Uredništvo ir Jugoslavijo: upravništvo celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za y, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23 - Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953 toži se v Ljubljani. — Telefon št. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 19. februarja 1935. štev. 20. v E frcacUi+a žet&*uce> St. fanž~$ei/MCCi sc pticne Veliko neverjetnosti, še več zamujenih prilik smo iz raznih vzrokov doživeli v vseh teh poslednjih letih, a med vsemi temi neverjetnostmi in zamujenimi prilikami je gotovo ena največjih, da še danes ni izvedena železnica Št. Janž—Sevnica. Takoj v prvih popreobratnih dneh, ko so ječale naše železnice pod preobremenitvijo, smo že spoznali nujnost te železnice. Pod silo tega spoznanja je bila tudi v Blairovem posojilu označena ta železnica kot nujnost prve vrste. Kljub temu pa je v tedanjih razrvanih strankarskih razmerah bila ta nujnost pozabljena in mesto za prepotrebne železniške zveze se je uporabil denar za druge namene. Kljub z zlatimi klavzulami podprtemu Blairovemu posojilu je ostala železnica Št. Janž—Sevnica neizpolnjena zahteva. Kasneje se je v zakonu iz 1.1927. znova poudarila prvenstvena važnost te železnice, a zopet se je na to važnost pozabilo in komaj 13 km dolga železnica je ostala nedograjena. Zahteva po tej železnici pa je ostala vedno enako živa in občutno pomanjkanje te železniške zveze je končno privedlo do tega, da so bili načrti za železnico narejeni,' da je bila razpisana tudi že oddaja del in da se je dosegel tudi že način finansiranja gradbenih del. A kljub temu do gradbe ni prišlo. Samo iztegniti je bilo treba roko in zagrabiti po jabolku, ki se je kar samo ponujalo — a še tega nismo storili. Ali mar pretiraivamo, Če pravimo, da je od vseh neverjetnosti in od vseh zamujenih prilik nedograjena železnica Št. Janž—Sevnica ena največjih? Velikega nedeljskega zborovanja v Trebnjem so se udeležili delegati iz Sevnice in drugih krajev Posavja. Nad 80 kilometrov daleč v Ljubljano in od tu 57 km daleč v Trebnje, torej skupno skoraj 140 km daleč so se morali voziti, da so prišli v kraj, ki je od njih oddaljen le 35 km. Ali je še potreben večji dokaz, kako je potrebna železnica ža potniški promet. Če bi pa hoteli v Št. Janž, le 13 km daleč od Sevnice, pa bi se morali voziti naokoli. 160 km daleč. In podobno se morajo voziti naokoli vsi, ki hočejo iz Maribora priti k morju in iste neprilike so tudi v tovornem prometu. Iz Novega mesta morajo pošiljati blago skozi Karlovec ali Ljubljano v Zagreb, dočim bi bila skozi Trebnje pot za polovico prikrajšana. S tem seveda tudi znatno znižana prevoznina. Sploh pa je posebnost čisto svoje vrste, kadar ostajata nezvezani dve železniški postaji, ki sta si tako blizu, kakor Št. Janž in Sevnica. Zveza dveh tako bližnjih postaj naravnost kriči po realizaciji in kar neverjetno je, če kljub temu ostaja dolga in dolga leta takšna zveza neuresničena. Vrhu vsega je ta zveza tako edinstvene važnosti, kakor baš železnica Št. Janž— Sevnica. Ali ni že nedograditev železnice zanemarjanje dolžnosti za dvig tujskega prometa? Sedanja vlada g. Jevtiča ima na svojem programu tudi to, da likvidira zamujene prilike in da da našemu gospodarstvu z javnimi deli nov polet. Ena prvih zamujenih prilik pa je železnica Št. Janž—Sevnica in zato se mora z njeno gradnjo začeti takoj. Z izvedbo najbolj potrebnih železniških zvez se da največji polet gospodarstvu, kajti z njimi se dosega največji možni efekt. Vzrok več, da se začne graditi ta prepotrebna zveza med dolenjsko železnico in glavno progo Zidani most— ^-Zagreb. Železnica Št. Janž—Sevnica je le del popolne zveze Slovenije z morjem, ki je pač •ned vsemi javnimi deli najbolj nujno de- lo. Je vendar že več ko nerazumljivo, če skoraj ob morju ležeča Slovenija še nima svoje zveze z morjem in če je še danes navezana na Trst, mesto na Sušak. Zato mo- ra priti zgraditev zveze Slovenije z morjem v program enomilijardnih javnih del vlade, železnica Št. Janž—Sevnica pa se mora zgraditi tudi brez ozira na ta program. Kajti ta železnica je dolg države, ki je nastal iz Blairovega posojila in ki ga je treba danes plačati, če ne gre drugače, tudi iz tekočih proračunskih sredstev. Tem bolj je plačilo tega dolga neodložljivo, ker je bila že prilika za njegovo plačilo, a se je iz neverjetne laksnosti zamudila ta prilika. Ni mogoče, da bi še naprej vse prebivalstvo Dolenjske trpelo, ker se je ta prilika zamudila, temveč se mora ta krivica nad prebivalstvom popraviti, zlasti še, če zahtevajo tudi državni in gospodarski oziri, da se ta krivica popravi. Z gradnjo železnice Št. Janž—Sevnica se mora zato takoj spomladi začeti in to je prvo in najnujnejše vseh javnih del, ki je in ostane osnovna zahteva vse Slovenije. Enotna je v tem pogledu vsa Slovenija in solidaren je klic vse Slovenije, da se mora začeti že letos graditi železnica Št. Janž— Sevnica, da mora že letos biti zvezana Dolenjska s Posavjem. Judi IfaMfansUi pctoacutt fUM/išto* Mestna doklada zvišana od 50 na 60 odstotkov, gostaščina, vodarina in kanalske pristojbine za 1 odstotek ter povečane tudi trošarine in V petek je bil razgrnjen v ljubljanski mestni posvetovalnici proračun za 1.1935-36, ki pomeni za vse gospodarske kroge nepričakovan, toda tem težji in usodnejši udarec. V času najtežje gospodarske stiske, ko je vedno pogostejše odjavljanje trgovskih in obrtnih obratov najresnejši opomin vsem odločujočim krogom, da trgovina in obrt propadata, prinaša novi mestni proračun nezaslišano zvišanje mestnih davščin. Po zvišanem banovinskem proračunu sedaj še povišani mestni proračun! Ali naj res davčno breme popolnoma vzame trgovini in obrtu možnost obstoja? Pri tem zviševanju davščin pa se naj po proračunu obenem znižajo plače mestnih uslužbencev. To zniževanje plač ni nič drugega ko zmanjševanje kupne moči prebivalstva, s čimer se davčno breme za trgovino in obrt še bolj poostruje. Vidi se, da je bil novi proračunski predlog izdelan brez vsakega sodelovanja z gospodarskimi krogi in da je bil diktiran le izza zelene mize, zaradi česar je tudi v tako težkem nasprotju z zahtevami in potrebami življenja. Upamo zato, da bo finančni odbor, ki še ni razpravljal o novem proračunskem predlogu, temeljito revidiral ta predlog ter ne samo črtal vse poviške, temveč z ozirom na povišano davčno osnovo tudi znižal občinske davščine, predvsem pa znižal občinsko doklado za najmanj 5 odstotkov, od 50 na 45 odstotkov. Če pa te uvidevnosti v finančnem odboru ne bi bilo, potem pa pač gospodarskim krogom ne preostane nič drugega, ko da se z vsemi sredstvi bore proti temu proračunu, ker pač ne morejo dopustiti, da bi izgubila trgovina in obrt zadnjo možnost obstoja. Kaj predlaga novi proračun A.Izdatki Glavne postavke iz splošnega pregleda proračunskega predloga so (v oklepajih razlika proti prejšnjemu proračunu, vse številke zaokrožene): 1. plača župana 96.000 Din (neizpre-menjeno); 2. prejemki mestnih uslužbencev 6 milijonov 267.000 (—835.000); 3. stanarine 2,179.000 (—36.000); 4. nagrade pogodbenim nameščencem in dnevničarjem 1,487.000 (+94.200); 5. rodbinske doklade 896.000 (—20 tisoč dinarjev); 6. pokojnine 3,393.000 (+513.000); 7. osebne nagrade in doklade 201.000 (+68.000); Vsi osebni izdatki znašajo torej skupno 14*5 milijonov in so kljub 10% znižanju prejemkov manjši le za 216.000. 8. občno upravno oblastvo 1,745.000 (+172.000); 9. osebna iri imovinska varnost 1 milij. 497.000 (—39.000); 10. narodna prosveta 1,080.000 (+72 tisoč); 11. finančna stroka 11,300.000 (+4 milij. 813000); 12. gradbena stroka 7,507.000 (—631 tisoč); povečane uvoznine 13. narodno zdravje 1,995.000 (+1 milij. 94.000); 14. socialno skrbstvo 4,649.000 (+177 tisoč); 15. trgovina, obrt in industrija 403.000 (—605.000), pri čemer pa je namenjeno za spodinjsko šolo Mladike 317.000; 16. občinsko gospodarstvo 1,087.000'— (-1,981.000); 17. dotacije in podpore 2,138.000 (—714 tisoč); 18. preneseni delokrog 81.000 (12.000); 19. drugi izdatki 521.000 (+175.000); 20. proračunska rezerva 400.000 (neiz-premenjeno). Skupno vsi izdatki 48,920.000 Din, za 2 milijona 305.000 Din več ko 1. 1934. B. Dohodki 1. občinske doklade 7,727.000, lani le 6 milijonov, kar pomeni povišanje obč. doklade od 50 na 60 odstotkov. Ker pa je povišana letos osnova na pridobnino, bo dala za 10 odstotkov povišana obč. doklada še za 50 odstotkov večji donos doklad. 2. tehtarina 145000; 3. tržnina 1,140.000; 4. sejmarina 65.000; 5. gostaščina 3,624.000, kar pomeni za 10 odstotkov povišanje gostaščine, ki naj da sedaj 700.000 Din več ko lani; 6. kanalska pristojbina Din 2 milijona, preje 1,567.237, kar pomeni lodstotno povišanje pristojbine; 7. portalni davek 35.000 Din; 8. davek na prenočišča 290.000 (—10 tisoč Din); 9. davek na vozila 450.000 (—50.000 dinarjev) ; 10. potrošnja na vozila 57.000, preje 200 tisoč dinarjev; 11. veselični davek 257.000 (—100.000); 12. takse na prenos nepremičnin 429 tisoč (—21.000); 13. prirastkarina 350.000 (—550.000); 14. opominarina 67.000 (—17.000); 15. občinske trošarine in uvoznine 18 milijonov 75.525 (preje 16,757.763). — Ker so te trošarine predvidene po maksimalni tarifi fin. ministrstva, bi znašal njih donos do 22 milijonov Din! 15. kuluk 200.000 Din; 16. vzdrževalnina za ceste 5*5 milijonov; 17. priznavalnina 0*5 milijona Din. C. Proračun izrednih izdatkov in dohodkov predvideva 26*5 milijonov izdatkov, dočim je lani znašal le 1,200.000 Din. Med drugim so določeni ti izdatki: za prestavitev smodnišnic 2*5 milijona, regulacijo Ljubljanice 6-7, dograditev bežigrajske šole 4*5, za nakup Auerspergove palače 1*3, za prevzem treh hiš zadruge »Stan in dom« 2*4 milijona. Končno navaja proračunski predlog še proračune mestnih ustanov in podjetij, obligacijskega posojila ter regulacijskega Jonda. Vodovod bo plačal po novem proračunu priznavalnine 4*1, lani 3-0 milijone, elektrarna pa 1*5, lani 2*5 milijona Din. Že bežen pregled proračunskega predloga dokazuje, da je mogoče brez škode za mestno gospodarstvo znižati številne izda!-ke ter se izogniti potrebi zviševanja proračuna. Ni torej prav nobene nujnosti za zvišanje proračuna in zato treba to zvišanje (udi preprečiti. Upamo, da se bo to zgodilo že na seji finančnega odbora. Jlcoti p,6i/išaMtn mcstnifn dcu/Scinatn Iz spomenice Združenja trgovcev v Ljubljani Za leto 1934.: Združenje trgovcev v Ljubljani je posla lo mestnemu poglavarstvu v Ljubljani obširno spomenico proti nameravanemu zvišanju občinskih doklad, trošarin in uvoznih ter drugih pristojbin. V krepko utemeljeni spomenici konsta-Lra združenje najprej, da ni pokazalo mestno poglavarstvo one volje za sodelovanje z gospodarskimi krogi, ki bi bila v interesu stvari in ki bi bila v skladu z in-tencijami današnje vlade. Z dopisom z dne 6 julija 1934 je sicer mestno poglavarstvo zaprosilo združenje, da imenuje svoje zastopnike, ki bi sodelovali pri reviziji obč. trošarine in tarif, ko pa se je združenje temu pozivu odzvalo, se je sodelovanje dejansko odklonilo, ker da bi zasliševanje Posameznih strok zavleklo reformo trošarine v nedogled. Nato konstatira spomenica, kako katastrofalne posledice mora povzročiti vsako povišanje mestnih davščin z ozirom na silno povišano davčno osnovo za odmero drž. ilavščin, ki tvorijo podlago za odmero obč. doklad. Kako silno je povišana davčna osnova, kažejo te številke: Za leto 1933. je znašal predpis osnovne pridobnine Din 3,756.870*— dopolnilni davek Din 1,852.050— zgradarina, stare hiše: osnovna zgradarina Din 5,909.167— dopolnilni davek Din 3,261.821*— nove hiše: 6 °/.o Din 1,519.739*— 12 »/o Din 342.642*— Din 6,240.143— Din 3,707.222— Din 6,086.402— Din 3,207.222— Din 1,467.784*— Din 825.499*— pridobnina: osnovna dopolnilni davek zgradarina, stare hiše: osnovna zgradarina dopolnilni davek nove hiše: 6 °/o 12 0/c Iz teh podatkov je razvidno, da se je, kljub težkim gospodarskim razmeram, osnovna pridobnina, na katero pobira mestno poglavarstvo 50% doklado, povišala skoro za 160%. Pa tudi neglede na morebitne olajšave, ki bodo dovoljene od davčnega in reklamacijskega odbora, bo davčna obremenitev še vedno tako občutna, da jo trgovstvo absolutno spričo težkih poslovnih časov* slabe kupne moči in pomanjkanja gotovine, nikakor ne zmore. Da je davčna preobremenitev, tako državna ko avtonomna, dosegla svoj višek, dokazuje izjava predsednika vlade, ki je v svoji deklaraciji to potrdil, ko tudi izjava finančnega ministra, ki je napovedal in deloma tudi izvedel omiljenje davčnih bremen. Prvič je v tej vladni deklaraciji priznano načelo, da zavisi napredek javnih financ od napredka Zasebnih financ. Davčna obremenitev ni več v skladu z davčno močjo davkoplačevalcev in je zato hujno potrebno, da se tudi mestna občina pri sestavi svojega proračuna za loto 1935/36 ozira na gornja dejstva in zniža, ne pa zviša avtonomno doklado na neposredne davke. Ugotavljamo, da trgovina še nikdar ni doživljala tako težkih časov, kakor danes. Padajoča kupna moč prebivalstva je povzročila, da morajo ljudje nakup blaga čim bolj omejevati in kupovati le najcenejše blago. Druga posledica zmanjšanega zaslužka ljudi je, da se vedno bolj širi nakup blaga na obroke. V nekaterih trgovinah je prodaja blaga proti gotovini sploh prenehala. Skoraj vsaki stranki mora trgovec dati 5- do 6mesečne obroke, sam pa niora plačati blago najkasneje v enem mesecu, radi česar izgubi tudi na obrestih. O občutni konkurenci zadrug, konzumov, posredovalcev, nelegalnih trgovskih potnikov in zastopnikov, ki obiskujejo privatne stranke, pa je odveč, da bi tudi na tem mestu ponavljali stalne pritožbe. Spomenica nato podrobno navaja, kako je manjši zaslužek ljudi posebno težko zadel manufakturp, modno stroko, špecerijo in še druge panoge trgovine. Tudi šestmesečna državna žalost, vsled katere ni nobenih javnih prireditev, je zelo zmanjšala promet v trgovinah. Zato tudi vidimo, kako propada trgovina na vsej črti. Omenili smo nekaj važnih momentov splošnega značaja, ki so in še vplivajo na gospodarsko življenje. Prezreti pa tudi ne smemo neprestanih odjav trgovskih in obrtniških obratov. Samo v trgovski stroki je bilo y Ljubljani od leta 1933. pa do konca 1934 odjavljenih 315 obratov. To število nam dovolj nazorno prikazuje padec kupne moči ljubljanskega prebivalstva v zvezi z nazadovanjem trgovinskih obratov. Tudi podatki Zbornice za TOI potrjujejo ta silni padec trgovine. Po zadnji statistiki naše Zbornice za TOI je v četrtem četrtletju 1934 padlo število trgovin v Dravski banovini za 280, število obrtov za 294 i. t. d. Skupno se je znižalo v letu 1934. število trgovinskih obratov za 1373, obrtnih pa za 1369. Ali je mogoč še bolj zgovoren dokaz, da treba že enkrat pomagati trgovini in obrtu? Ali je mogoč še bolj nujen opomin, da se neha s pretiranimi državnimi in avtonomnimi davščinami, kakor izhaja iz teh številk? 6000 več odjavljenih ko prijavljenih podjetij glasno govori, da je treba že enkrat upoštevati zahteve in predloge naših trgovcev ali pa se bo nadaljevalo propadanje trgovine in obrta, da se bo v temeljih zamajalo vse narodno gospodarstvo. ■ Znova opozarjamo, da je napredek javnih financ odvisen od napredka zasebnih. Kar so vse gospodarske in turistične organizacije že leta in leta zaman zahtevale, se je sedaj ygpdarle izpolnilo. Železniške tarife so znižape in stopijo znižano ferife že 1. marca v veljavo. Zaenkrat so znižane tarife predvsem v potniškem premetu, f rdijo pa se nadejamo, da bodo znižane tudi za tovorni promet, kar moremo s tem večjo upravičenostjo pričakovati vsled ravnokar sačetega zasedanja tarifnega odbora. Uvidevnost je zmagala in zato polagamo tudi največje nade na sklepe tarifnega odbora, ki pač ne bodo sedaj ostali le pobožna želja, kakor se je to dogodilo lani. Pri tej priliki pa moramo znova z zadoščenjem naglasiti, da vlada g. Jevtiča ni ostala le pri obljubah, temveč da dejansko krepko izvaja svoj program za zboljšanje gospodarstva. Znižanje železniških tarif to prav razveseljivo jasno dokazuje. Prometni minister Dimitrije Vujič je sprejel y soboto novinarje ter jim na kratko razložil ravnokar izdano tarifno reformo potniškega prometa ter glede prevoza potniške prtljuge in ekspresnega blaga. Glavne misli te reforme so naslednje: Vozne cene morajo upoštevati plačilno sposobnost prebivalstva, ker drugače ne morejo koristiti niti interesom gospodarstva niti sebi. Sedanje železniške cene so bile daleč od stvarnosti in zato tudi niso mogle konkurirati avtobusom, Predraga pa je bila tudi prevoznina za pidljago in potniki so raje prenašali vse neprijetnosti, kakor pa da bi plačevali previsoko prevoznino za prtljago. Zato se z novo reformo znižajo cene pri potniških vlakih za približno 28 odstotkov. Znižajo pa se tudi cene za brzovlake ter zmanjša se razlika v ceni za II. in III. razred, da si bodo potniki mogli laže privoščiti višji razred. Nadalje je znižana tudi tarifa za brzovozno blago. Ufekt te reforme bo n. pr., da bo odslej veljala vožnja iz Beograda do Ljubljane z Zato upamo, da bo mestna občina upoštevala ja naša opozorila in znižala občinske doklade, zlasti še, ker bo zaradi povišanja osnovne pridobnine itak prišla do potrebnih denarnih virov. Spomenica nato podrobno navaja vse zahteve trgovstva glede uvoznine in trošarine ter zlasti opozarja, kako se ubija vsled neenakomernih predpisov uvoznine ter pretirane trošarine konkurenčna sposobnost ljubljanskega trgovstva. Spomenica se nato zaključuje z besedami: Iz razgrnjenega proračuna za 1. 1935./36. posnemamo, da obsega predlog povišek za 2'3 mil. Din več nego lanski proračun. Nasprotno temu pa vidimo znižanje prejemkov mestnih uslužbencev,* proti kateremu znižanju je ljubljansko trgovstvo vedno najodločneje protestiralo v svojih že znanih izjavah in bo to izjavo tudi ponovno poudarilo na odločujočih mestih. Povišati se namerava nadalje doklada na neposredne davke cd 50 na 60 %, proti kateremu povišku na podlagi naših podatkov o predpisu pridobnine za leto 1934., ki znaša približno 100% poviška napram preteklemu letu, najodločneje in z vsem poudarkom ugovarjamo, ker tako povišanje ni v skladu s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev, niti v skladu z vladno deklaracijo. Posledica povišanja davščin ter povišanja gostaščine, kanalske pristojbine in vodarine bo še bolj ovirala nujno potrebno akcijo po znižanju najemnin in bodo zato od povišanih davščin zopet najbolj prizadeti revni sloji. Podpisana uprava smatra ponovno za potrebno opozoriti, da je konkurenčni boj pritiran že na ostrino noža in gredo kalkulacije v nekaterih predmetih vsled ostre konkurence in pomanjkanja gotovine na pare, zato absolutno ni umestno, da se nategujejo mestne uvoznine do višine, s katero se predvsem okoriščajo nelegalni posredovalci in prekupčevalci ter inozem-ci, ki občini ne donašajo niti pare davščin, pač pa odjemljejo zaslužek našim trgovcem, katerih promet je že itak padel na minimum. Občinski proračun naj se zato zniža, občinske doklade znižajo na 45%, opusti vsako povišanje vseh pristojbin in določijo uvoznine in trošarine tako, da ne bo ubita konkurenčna sposobnost ljubljanskega tr-, govstva, od čegar poslovnega prometa je' odvisen tudi uspeh mestnih davščin. Nobenega zvišanja mestnih davščin! brzim vlakom 235 Dip, dočim je doslej veljala 286T0. — V 2. razr. pa se poceni ta vožnja celo .od 501 pa 352.50 Din. Posebne Ugodnosti pa bodo dovoljene še dijakom, javnim nameščencem in delavcem. Da se pospeši tujski promet in privabi čim več tujcev v deželo, se zniža tarifa za polovico za vse tujce, ki obiščejo naša letovišča, zdravilišča ali kopališča in ostanejo v teh 10 dni. Vsak potnik, ki tem pogojem zadosti, plača polno karto le pri prihodu in se more po najmanj desetdnevnem bivanju v našem letovišču brezplačno vrniti domov. Ta ugodnost bo odslej veljala za vse leto. Posebne olajšave so dovoljene za potovanja na morje. Tako se bo odslej plačalo za potovanje z brzovlakom iz Beograda v Split v III. razredu mesto 582 le 317'50 Din, v 2. razredu pa mesto 1018‘50 Din le 475 50 Din. Nova železniška tarifna politika se je za potniški promet torej že začela izvajati, upamo, da se začne v kratkem tudi za tovorni promet in našemu gospodarstvu bo v resnici pomagano. Bilanca irske trgovine Trgovinska bilanca Svobodne Irske izkazuje za leto 1934. uvoz blaga z vrednostjo 39,065.849, izvoz pa 18,604.531 funtov in je torej pasivna za nad 20 milijonov (1. 1933. 16 in 1932. le 15 in pol milj. f.). V trgovini z Veliko Britanijo je padel izvoz od 15 milijonov 739.748 na 14,840.056, uvoz pa je narastel od 23 na 24 milijonov. Na drugem mestu je Nemčija, katere uvoz je narastel od 1, 749.819 na 2,277.000, izvoz z Irske pa padel od 170.313 na 135.387 funtov. Občuten je padec v izvozu živine od 6 milijonov na 4,257.922. Izvoz živih živali pa je padel od vrednosti 7,511.632 na dobrih 6 milijonov funtov (6,115.432). Za zboljšanje pravosodja Pravosodni minister dr. Kojič je izjavi} novinarjem, da bo v skladu s programom vlade delal na to, da se doseže čim večja ekspeditivnost in poenostavljenje v pravosodju in da se tudi znižajo stroški, da se bo pravica delila in ne plačala, kakor se zahteva v narodnem pregovoru. V ta namen je imenoval iz najuglednejših vseučiliških profesorjev in sodnikov posebno komisijo, ki naj izdela načrt za poenostavljenje kazenskega sodnega postopka. V svrho pocenitve pravosodja se sedaj proučuje vprašanje, če se naj notar-stvo odpravi ali le reformira. Ustanovili se bodo posebni računski inšpektorati pri pravosodnem ministrstvu, ki bodo imeli to nalogo, da kontrolirajo računsko službo pri sodiščih. V svrho boljše racionalizacije dela, se bo izvedla nova razdelitev sodnega osebja in gledalo se bo na to, da se sodni naraščaj dvigne na takšno višino, da bo zopet mogoče obnoviti popolno neodvisnost sodnikov, kakor jo zahteva ustava in ki avtomatično nastopi dne 3. septembra 1936. Končno je še napovedal minister dr. Kojič, da bo delal na to, da se zgradi v Beogradu pravosodna palača, kakor jo imajo vse evropske prestolnice. Gospodarski krogi gotovo z veseljem pozdravljajo namero ministra, da poenostavi, poceni in pospeši sodno poslovanje. Vendar pa je prva pot za zboljšanje sodstva, da se sodnikom plače zboljšajo in da se z uvedbo popolne sodnikove neodvisnosti dvigne njih ugled. Ni pričakovati zboljšanja sodstva, dokler mora razsojati v tožbah za visoke vsote sodnik, ki ni absolutno brez vseh gmotnih skrbi. Položaj sodnika treba dvigniti, pa se bo kar avtomatično dvignilo tudi vso sodstvo. Nove obtožbe proti Prizadu V »Politiki« je bil te dni objavljen nov napad pa Prizad, in sicer zaradi njegovega poslovanja pri izvozu suhih češpelj. Kakor poroča »Politika«, kateri seveda tudi prepuščamo vso odgovornost za njene navedbe, je vsa zadeva v naslednjem: Nemško jugoslovanska trgovinska pogodba priznava naši državi uvozni kontingent 800 vagonov suhih češpelj po znižani carinski tarifi. Od tega kontingenta je Prizad odstopil našim izvoznikom 600 vagonov, sebi pa zadržal 200 vagonov, da bi mogel intervenirati na trgu v svrho ohranitve cene na dosedanji višini. Naši izvozniki bi morali s temi 600 vagoni pokriti svoje terminske kupčije, ki so jih sklenili v Nemčiji še preje. Čeprav pa so bili izvozniki obveščeni, da dobe samo 600 vagonov, so vendarle prodalj v Nemčijo 750 vagonov. To se je zgodilo zaradi tega, ker so nekatere naše tvrdke prijavile terminske prodaje nekaterih dunajskih špekulantov kot svoje ter so na ta način prišli nakrat dunajski špekulanti y naš kontingent. Ker je bilo vse to na trgu splošno znano, bi mcral to vedeti, kakor piše »Politika«, tudi Prizad. Zato so vsi pričakovali, da bo Prizad te domače izvoznike, ki so podpirali dunajske špekulante na škodo domačih tvrdk, kaznoval, ker je za tako postopanje tudi predpisana kazen. Mesto pa da bi Prizad te izvoznike kaznoval, je od onih 200 vagonov, ki jih je pridržal za sebe, odstopil tem tvrdkam vseh potrebnih 150 vagonov, da so mogli ti pomagati dunajskim špekulantom iz zadrege in k dobičku. Kajti zaradi preferenciala je znašal čisti dobiček pri vagonu 15.000 dinarjev. Prizad pa je odstopil svojih 150 vagonov po ceni 5 lispč Din dobička pri vagonu, da so dunajski špekulanti zaslužil} poldrug milj. dinarjev, ki bi jih morali dobiti, če bi šlo vse v redu, naši proizvajalci. Kakor pa se dozna-va sedaj, bi moral Prizad vrniti tujim špekulantom še onih 5000 Din pri vagonu ter bi jim tako poklonil še nadaljnjih 750.000 Din. Kakor poročajo listi, preiskuje sedaj posebna strokovna komisija delo Prizada in od njenega poročila je odvisno, kaj bo ukrenilo ministrstvo. Listi pišejo, da ni izključeno, da pride do ukinitve Prizada. Gospodarski položaj Rumunije Poročilo rumunske Narodne banke slika gospodarski položaj Rumunije v splošnem ugodno, čeprav je nazadoval presežek izvoza nad uvozom v zadnjih 11 mesecih 1. 1934. od 2000 na 550 milijonov lejev. Toda na drugi strani je napredovala produkcijska delavnost in tudi vloge v denarnih zavodih so se dvignile ter se je zato tudi okrepila njih likvidnost. K tej likvidnosti je bistveno pripomogla tudi Narodna banka, ker je znižala obrestno mero in olajšala svoje kreditne pogoje. Politične vesti Predsedstvo JNS je sklenilo, da JNS ne postayi svoje liste, temveč priporoča vsem pristašem, da podpirajo listo predsednika vlade, ker daje ta največje jamstvo, da se bo izvedla v državi politika brezkompromisnega narodnega in državnega edinstva. ia sklep predsedstva JNS se v vsej javnosti zelo mnogo komentira. Veliko število bivših poslancev, ki pripadajo JNS, so se ponudili, da kandidirajo na listi predsednika vlade. V zvezi s sklepom predsedništva JNS, da stranka ne postavi svoje liste, je prenehalo izhajati glasilo stranke »Glasnik JNS«. Skupina osjeških meščanov in gospodarstvenikov namerava zaprositi sedanjega trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, da prevzame kandidaturo za mesto Osijek. Zagrebške »Itadničke novine« demantirajo vest, kakor da bi socialistične in delavske skupine nameravale kandidirati svoje zastopnike na listi predsednika vlade. Zagrebški nadškof dr. Bauer je prepovedal vsem aktivnim duhovnikom, da bi kandidirali na katerikoli listi. Ni izključeno, da je ta prepoved v zvezi s konkordatom, ki bo sklenjen med Jugoslavijo in Vatikanom. Italijani poročajo, da je 150 mož močan abesinski oddelek zasedel vas Šilar, ki je na italijanskem ozemlju. Ce odgovarja italijanska vest tudi resnici, še ni ugotovljeno. Abesinska vlada je protestirala proti mobilizaciji dveh italijanskih divizij. 3000 fašističnih miličnikov, ki so se prostovoljno prijavili za na abesinsko mejo, je slovesno pregledal Mussolini, ki jim je v svojem nagovoru dejal, da vsa domovina pričakuje, da bodo v polni meri storili svojo dolžnost za slavo Italije. 100.000 italijanskih vojakov je že zbranih v južni Italiji za odhod v Afriko. Tndi komandanta vojaških korov v Vidmu in Bolognji sta že odšla v Afriko. Italija pošilja vedno nove čete v Abesi-nijo. Ker je veliki fašistični svet odobril politiko vlade proti Abesiniji, je vedno močnejše mnenje, da je vojna med Italijo in Abesinijo neizogibna. Bivši ministrski predsednik Georgijev je izjavil, da je odstopil samo zato, ker je prišlo v vladi do konflikta glede sestave vlade, da bi namreč bilo bolje, če bi bila vojska v vladi bolj močno zastopana. Ker je to stališče zmagalo, a se on z njim hi strinjal, je odstopil. To je bil edini vzrok njegove demisije. Nemški odgovor na frencosko-angleške predloge hoče doseči, da se Nemčija ne bi pogajala skupno s Francijo in Anglijo, temveč z vsako posebej. To tolmačijo francoski listi kot poizkus Nemčije, da bi razdvojila Francijo in Anglijo. Po vesteh iz Londona in Pariza se je ta poizkus Nemčije docela ponesrečil in je skupnost Francije in Anglije v tem vprašanju trdna. Velika zaupnica je bila izrečena Flan-dinovi vladi. Od 568 navzočnih poslancev je glasovalo 444 poslancev za resolucijo, s katero se odobravajo gospodarski ukrep} vlade ter njen boj proti brezposelnosti. Nemška želja, da bi z ločenimi pogajanji z Anglijo in Francijo zabila klin med obema državama, se ne bo uresničila, ker ata angleška in francoska vlada že sklenili, da odgovorita skupno na nemško noto. Sarska pokrajina bo dne 1. marca uradno izročena Nemčiji. Tajna komunistična radio-postaja je začela zopet delovati na Dunaju. Policija ji doslej še ni mogla priti na sled. Angleški zunanji minister Simon je odgovoril na interpelacijo nekega poslanca, da vlada blagohotno presoja nemško zahtevo po ureditvi vprašanja Klajpede, da se angleška vlada o tem vprašanju pogaja s Francijo in Italijo. Notranja politična kriza je v Anrlijt vedno bolj jasna in listi vedno bolj pozitivno pišejo o skorajšnjem izbruhu vladne krize. Med konservativci je prišlo do posebno velikih nesoglasij zaradi indijskega vprašanja, v katerem je de! konservativcev pod vodstvom Churchilla popolnoma intrasigenten. Med indijskimi muslimani se je začelo močno gibanje, da se ustanovi nova država Pakistan, če bi bila sprejeta nameravana nova indijska ustava, ki daje premoč Hin-dom. Nova država bi nastala iz pokrajin Kašmir, Pendžab, Sind in Beludžistan. Predsednik irske republike De Valera je sporočil irskemu parlamentu, da začne zopet z Anglijo pogajanja, da se neha že nad leto trajajoča carinska vojna med Irsko in Anglijo. žeUz*iišUe. tacifc Venera« Nathan Steiner, Virovitica. Drinska banovina: Kabiljo Brača Jose! i Moric, Sarajevo. Donavska banovina: Bufoanj Rada, Novi Sad. C. Končana konkurzna postopanja: Savska banovina: Agrarna zajednica, zadruga, Slatina; Serbedžija Franjo, Virovitica; Štern Gi-zela, Zagreb, Draškovičeva ul. 42; Uglje-nik Slatinsko rudarska industrija, Zagreb. Drinska banovina: Lučič in Babovič, trg., čačak. Donavska banovina: Svirčevič in Kovač, trg., Stari Bečej; »Zeinljoradnik«, tov. kmetijskih strojev itd., Vel. Bečkerek. Moravska banovina: Zlatanovič Milisav, pekar, Aleksinac. C. Potrjene prisilne poravnave izven kon-kurza: Savska banovina: Klein Ferdinand, trg., Dol. Stubica. Drinska banovina: Kosor Josip, trg., Brčko; Veselinovič Ra-denko, trg., Valjevo. Donavska banovina: Kostič Milivoj, klepar, Smederevo. * Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podrobne podatke, kakor o rokih, kvotah itd., daje tajništvo društva. Jf)cbqve~Iicifčici/e Splošni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 23. februarja ponudbe o dobavi papirja in kartona; do 28. februarja pa o dobavi tiskarske mase, litografske brave, knjižnega papirja, koncept-nega papirja in pincet. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija drž. železarne Vareg sprejema do 27. februarja ponudbe o dobavi 10.000 kilogramov cementa. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 28. februarja ponudbe o dobavi 30.000 kilogramov sena in 20 tisoč kilogramov ovsa. Direkcija drž. železnic Subotica sprejema do 26. februarja ponudbe o dobavi 6 akumulatorskih baterij. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI interesentom na vpogled.) Zemljišče za zgradbo kioska za prodajo monopolnih predmetov na postaji čačak sc odda v zakup z javno licitacijo dne 14. marca pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu. Pogoji v pisarni Zbornice za TOI. Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejem iina do 28. februarja ponudbe o dobavi 1000 kg tračnikov in plinskih cevi. Direkcija držav, rudnika Kakanj sprejema do 28. februarja ponudbe o dobavi rezervnih stekel za mazalice, azbestnega materiala, stekla in kita za okna ter ladijskega poda. Komanda mornarice Zemun sprejema do 27. februarja ponudbe o »dobavi 30.000 kg riža. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 20. februarja ponudbe o dobavi vezalnega motvoza in dvakrat sukanega motvoza; do 25. februarja o dobavi lopat za premog, dne 27. februarja pa o dobavi 1 motorja na vrtilni tok. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.) Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 25. februarja ponudbe o dobavi 300 kg špirita. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 26. februarja ponudbe o dobavi 40.000 kg fižola. Dne 27. februarja bo pri Vojno-tehnič-nem zavodu v Kragujevcu ofertna licita- cija za dobavo lesa; dne 28. februarja pa za dobavo svinčenih trakov. Razpisane so te licitacije: Dne 23. februarja bo pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo gumijastega materiala; dne 25. februarja pa za dobavo obvezilne-ga materiala. (Pogoji pri skladišču.) Dobava drv in premoga. Dne 26. februarja bo pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju ustna licitacija za dobavo 1250 ton premoga, dne 28. februarja pa za dobavo 20.600 m3 drv. (Pogoji so na vpogled pri komandi.) Dr. VI. Murko;