Hladnikia 49: 3–21 (2022) 3 Novosti v flori mahov Slovenije 6 Novelties in the bryophyte flora of Slovenija 6 ANDREJ MARTINČIČ Zaloška 78a, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; andrej.martincic@siol.net Izvleček V prispevku objavljamo podatke o novih vrstah v mahovni flori Slovenije in o novih vrstah za nekatere fitogeografske enote. Nove vrste za Slovenijo so: Grimmia decipiens, Grimmia funalis, Grimmia longirostris, Schistidium brunnescens subsp. griseum, Schistidium helveticum in Schistidium pruinosum. Za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe je novih 9 vrst, za podobmočje Karavanke 3, za podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9, za podobmočje Pohorje 7, za podobmočje Dravski Kozjak 3, za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina- Strojna 1, za dinarsko območje 16, za predalpsko območje 7, za preddinarsko območje 9, za submediteransko območje 4 in za subpanonsko območje 2 vrsti. Ključne besede Listnati mahovi, nove ali redke vrste, Slovenija Abstract The article gives records for new species in bryophyte flora of Slovenia and new species for some phytogeographical units. The following species are reported for the first time for Slovenia: Grimmia decipiens, Grimmia funalis, Grimmia longirostris, Schistidium brunnescens subsp. griseum, Schistidium helveticum and Schistidium pruinosum. For the phytogeographical subregion, the Julian Alps 9 species are reported for the first time, for subregion Karavanke 3, for subregion Kamniško-Savinjske Alps 9, for subregion Pohorje 7, for subregion Dravski Kozjak 3, for subregion Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna 1, for Dinaric region 16, for pre-Alpine region 7, for pre-Dinaric region 9, for Submediterranean region 4 and for sub-Pannonian region 2 species. Key words Mosses, new and rare species, Slovenia 1 UVOD Flora mahov Slovenije je, upoštevajoč tudi velikost ozemlja, zelo bogata. Trenutno obsega 877 vrst in podvrst listnatih mahov, jetrenjakov in rogovnjakov. Po številu vrst izstopajo zlasti karbonatne Julijske Alpe ter silikatno Pohorje. Toda za določeno število vrst so še vedno na razpolago samo podatki, stari 100 let in več – izvirajo iz prve faze florističnih raziskovanj, ki se je končala s pričetkom 1. svetovne vojne. Druga faza florističnih raziskovanj se je pričela šele po letu 1950. To letnico štejemo kot izhodišče za recentne podatke. V drugi fazi 4 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 je avtor nabral sicer bogat herbarijski material, ki ga sistematično obdeluje šele v zadnjih letih. Zato se sedaj v florističnih prispevkih kot recentni podatki pojavljajo tudi taki, za katere je bil herbarijski material nabran pred desetletji, določen pa šele sedaj. To velja še zlasti za nekatere težavnejše rodove, npr. Bryum s. lat., Grimmia, Schistidium, Orthotrichum, saj smo ves razpoložljiv herbarijski material teh rodov v LJU obdelali šele v letu 2020. Del rezultatov – nove vrste za Slovenijo in nove vrste za določene fitogeografske enote – je prikazan v tem prispevku. 2 METODE Nabiranje mahovnega materiala, ki je upoštevan v prispevku, je avtor opravil v širokem časovnem razponu od leta 1955 do leta 2020. V nekaj primerih je vključen tudi mahovni material, ki so ga v okviru fitocenoloških popisov nabrali I. Dakskobler, F. Batič in A. Podobnik, določil pa avtor prispevka. Mahovni material je shranjen v herbariju Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (LJU). V nomenklaturi in taksonomiji smo sledili delu Hodgetts & al. (2020). Pri določenih vrstah je dodana tudi ocena ogroženosti oz. uvrstitev v določeno kategorijo v Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016). Nobena od obravnavanih vrst v tem prispevku ni vključena med ogrožene vrste v Rdečem seznamu za Evropo (Hodgetts & al. 2019). 3 REZULTATI Z DISKUSIJO 3.1 Nove vrste za Slovenijo / new species for Slovenia Grimmia decipiens (Schultz) Lindb. 0455/3 Slovenija: Kočevsko – Mali Mošenik pri vasi Ajbelj, na skalah v bukovem sestoju, 600 m s. m. kremenov konglomerat. Leg. & det. A. Martinčič, 5. 7. 2002 – dinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta, pogostejša v južnejših, toplejših predelih Evrope. Tako kot drugod tudi v Sloveniji uspeva na rastišču z zakisano, silikatno podlago. Kakšna je njena dejanska razširjenost v Sloveniji, na podlagi enega nahajališča ne moremo soditi, čeprav silikatna podlaga ni ravno redka. Zato je uvrstitev v Rdeči seznam (Martinčič 2016) v kategorijo z dejansko ogroženostjo vprašljiva. Edino primerna je zato uvrstitev v kategorijo »DD-n; premalo znane vrste, novi podatki«. Grimmia funalis (Schwaegr.) Bruch & Schimp. 9559/3 Slovenija: Pohorje – pri Slovenski Bistrici, na silikatnih skalah, 300 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 1995 Hladnikia 49: 3–21 (2022) 5 Borealno-montanska vrsta. Uspeva na zakisani, silikatni podlagi, v Evropi južno od Skandinavije od montanskega do alpinskega pasu. Nadmorska višina nahajališča na vznožju Pohorja, v kolinskem pasu, je zato presenetljivo nizka. Ker gre samo za en podatek, je uvrstitev v Rdeči seznam (Martinčič 2016) v kategorijo z dejansko ogroženostjo vprašljiva. Edino primerna je zato uvrstitev v kategorijo »DD-n; premalo znane vrste, novi podatki«. Grimmia longirostris Hook. 9458/3 Slovenija: Pohorje – pri Lovrencu na Pohorju, na silikatnih skalah, 600 m s. m. Leg. Fr. Dolšak, det. A. Martinčič Borealno-temperatna vrsta. Uspeva na zakisani, silikatni podlagi, od nižine do alpinskega pasu. Zaradi silikatne podlage nahajališče na Pohorju ni presenetljivo. Fr. Dolšak je nabrane primerke določil kot Grimmia ovata Web. & Mohr, revizija pa je pokazala, da gre v resnici za vrsto G. longirostris. Letnice nabiranja na originalni etiketi ni, z drugih etiket pa je razvidno, da je mahove nabiral med leti 1910 in 1938. Ker gre samo za en podatek, je uvrstitev v Rdeči seznam (Martinčič 2016) v kategorijo z dejansko ogroženostjo vprašljiva. Edino primerna je zato uvrstitev v kategorijo »DD-va; premalo znane vrste, stari podatki«. Schistidium brunnescens Limpr. subsp. griseum (Nees & Hornsch.) H. H. Blom 9646/4 Slovenija: Julijske Alpe – prodišče pod slapom Boka, 400 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 9. 2002 0452/2 Slovenija: Snežniško pogorje – Grda draga, Piceetum, 1070 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 8. 1970 – dinarsko fitogeografsko območje V okvir vrste S. brunnescens sodi poleg tipske podvrste tudi podvrsta subsp. griseum. Obe podvrsti imata podobno razširjenost, Meinunger & s c Hröder (2007) jo označujeta kot jugovzhodnoevropsko-montansko. Izven Alp sta obe podvrsti razširjeni po Balkanskem polotoku, na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji (Hodgetts & Lock Hardt 2020). V Sloveniji sta obe podvrsti redki: tipska podvrsta je zabeležena na petih nahajališčih, vendar sta zanesljiva le dva podatka iz Julijskih Alp (Martinčič 2014), ker sta podprta z herbarijskimi primerki. Podvrsta griseum je zabeležena le na dveh nahajališčih. V fitogeografskem pogledu je zanimivo nahajališče v Snežniškem pogorju, saj nekako povezuje alpski del areala z dinarskim. Schistidium helveticum (Schkuhr) Deguchi 0050/1 Slovenija: ob Divjem jezeru pri Idriji, na apnenčastih skalah, 320 m s. m. Leg. S. Grom, det. A. Martinčič, 23. 8. 1957 – dinarsko fitogeografsko območje 0548/1 Slovenija: dolina reke Dragonje, pod Krkavčami, na flišnih tleh, 60 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 16. 9. 1986 – submediteransko fitogeografsko območje Temperatna vrsta s težiščem razširjenosti v Srednji in Južni Evropi, kjer uspeva predvsem na suhih skalnatih rastiščih, na karbonatni podlagi v kolinskem in montanskem pasu. 6 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Schistidium pruinosum (Wilson ex Schimp.) G. Roth 9655/1 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Planina nad Ljubnim, pod Kalskim grebenom, na silikatnih skalah, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 27. 8. 2007 Borealno-montanska vrsta (s MitH 2004). Južno od Alp je razširjena po vsem Balkanskem polotoku razen na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, uspeva pa tudi v jugovzhodni Evropi – na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji (Hodgetts & LockHardt 2020). Ekološka amplituda vrste je dokaj široka, saj uspeva tako na silikatni kakor tudi na karbonatni podlagi, naseli pa se tudi na sekundarno podlago, na zidove in beton. Ker je v Sloveniji trenutno znano samo eno nahajališče, je uvrstitev v Rdeči seznam (Martinčič 2016) v kategorijo z dejansko ogroženostjo vprašljiva. Edino primerna je zato uvrstitev v kategorijo »DD-n; premalo znane vrste, novi podatki«. 3.2 Nove vrste za fitogeografske enote / New species for phytogeographical units Campyliadelphus chrysophyllus (Brid.) R. S. Chopra 9357/3 Slovenija: Brinjeva gora nad Radljami ob Dravi, 500 m s. m. Leg. M. Piskernik, det. A. Martinčič, 1969 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Dravski Kozjak Borealno-temperatna vrsta, vendar sega v Evropi tudi v arktične in mediteranske predele. V Sloveniji je vrsta pogosta, trenutno je ugotovljeno nad 100 nahajališč, v vseh fitogeografskih območjih, samo v fitogeografskem podobmočju Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna še ni nobenega podatka. Uspeva tako v gozdnih sestojih, kakor tudi na odprtih rastiščih, od nižine (dolina Dragonje) do alpinskega pasu, najbolj pogosto v montanskem pasu. Cyrtomnium hymenophylloides (Hueben.) T. J. Kop. 9948/4 Slovenija: Trnovski gozd – Govci, Govška grapa pod Stanovim robom. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 16. 9. 2020 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Subarktično-subalpinska vrsta. Poleg Skandinavije uspeva še v Alpah, Tatrah ter v gorstvih Balkanskega potoka, z izjemo Albanije, Bolgarije ter Kosova (Hodgetts & LockHardt 2020). V Sloveniji je znanih 19 nahajališč, večina v Julijskih Alpah, dvoje nahajališč je v Kamniško-Savinjskih Alpah (Robanov kot, Velika Vetrnica na Veliki Planini), eno v Karavankah (Vajnež) in eno v Kočevskem Rogu (Veliki Rog). Povsod uspeva na vlažnih skalah, v skalnih razpokah in na zemlji, večinoma v subalpinskem in alpinskem pasu v alpskem fitogeografskem območju. Izven tega sta le nahajališči Veliki Rog v preddinarskem in Govci v dinarskem fitogeografskem območju, obe v montanskem pasu. Hladnikia 49: 3–21 (2022) 7 Grimmia hartmanii Schimp. 9650/3 Slovenija: Julijske Alpe – Soteska pri Bohinju, grmovnato mraziščno pobočje, rastišče linejke, 550 m s. m., apnenec. Leg. & det. A. Martinčič, junij 1972 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 0455/3 Slovenija: Kočevsko – Veliki Mošenik pri vasi Ajbelj, Blechno-Fagetum, na gozdnih tleh, 750 m s. m., kremenov konglomerat. Leg. & det. A. Martinčič, 5. 7. 2002 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0455/3 Slovenija: Kočevsko – Mali Mošenik pri vasi Ajbelj, na gozdnih tleh, 600 m s. m., kremenov konglomerat. Leg. & det. A. Martinčič, 5. 7. 2002 Borealno-montanska vrsta (HiLL & Preston 1998), toda uspeva pogosto tudi v kolinskem pasu, zato bi jo lahko že označili za borealno-temperatno vrsto. Povsod je razmeroma pogosta. V Sloveniji je znanih 35 nahajališč – ni podatkov le za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna in za submediteransko fitogeografsko območje. Večina nahajališč je na kislih silikatnih skalah, samo izjemoma na drugačni podlagi. Uspeva od 400 m nadmorske višine (Luče) do 1570 m (Smrekovec). Grimmia lisae De Not. 9459/3 Slovenija: Pohorje – Lobniški pragozd, bukov sestoj, ca. 1000 m s. m. Leg. M. Wraber, det. A. Martinčič, junij 1969 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje; drugi podatek za Slovenijo, edini recentni. Submediteransko-subatlantska vrsta. Povsod razmeroma redka, vezana na rastišča na zakisani, pretežno silikatni podlagi. V Sloveniji je bilo doslej edino nahajališče Strmec pri Predelu v Julijskih Alpah (Głowacki 1910). V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »DD-va«, premalo znane vrste, stari podatki. Na podlagi recentnega podatka to uvrstitev črtamo. Grimmia orbicularis Bruch ex Wilson 0557/3 Slovenija: Bela Krajina – Sinji vrh nad dolino Kolpe. Leg. & det. A. Martinčič, 27. 6. 1960 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Submediteransko-subatlantska vrsta (HiLL & Preston 1998), vendar je razširjena tudi po vsej vzhodni Evropi in Balkanskem polotoku, zato je njen areal že bolj ali manj submediteransko-temperaten. V Sloveniji je 13 nahajališč, vendar le tri recentna. Vsa so v kolinskem in spodnjem montanskem pasu, na apnenčastem skalovju izpostavljenem soncu, pa tudi na sekundarnih rastiščih – na zidovju. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »DD-va«, premalo znane vrste, stari podatki. Z novimi, recentnimi podatki jo lahko uvrstimo v kategorijo »LC«, med vrste, ki niso ogrožene. 8 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Hygroamblystegium humile (P. Beauv.) Vanderp. 9949/3 Slovenija: Zamejno Brdo pri Gačniku, dolomitno povirje. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 26. 5. 2020 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. Uspeva na vlažnih do mokrih rastiščih, močvirjih in na vznožju dreves ob vodah, samo v nižinskem in kolinskem pasu. V Sloveniji je 14 nahajališč; samo dve v alpskem fitogeografskem območju, 9 pa v submediteranskem in subpanonskem. Ob upoštevanju ekologije rastišč je vrsta bolj razširjena, kot jo kaže trenutna podoba razširjenosti. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »VU – ranljive vrste«. Nyholmiella obtusifolia (Brid.) Holmen & E. Warncke 0256/1 Slovenija: Dolenjske Toplice, na lipi, 170 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, december 1994 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0356/2 Slovenija: Kočevski Rog – Topli vrh nad Črmošnjicami, na slivi, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 0249/3 Slovenija: Sežana, na lipi. Leg. S. Grom, det. A. Martinčič, 12. 4. 1963 – nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi, razen na skrajnem severu Skandinavije ter v ožjem Mediteranu. V Sloveniji je znanih 34 nahajališč – ni podatkov le za fitogeografski podobmočji Kamniško-Savinjske Alpe in Dravski Kozjak. Uspeva večinoma na drevesni skorji, najbolj pogosto na topolih, redko na skalah, od nižine do spodnjega montanskega pasu. Głowacki (1908) navaja vrsto tudi za Pohorje, vendar brez nahajališč. Orthotrichum anomalum Hedw. 9759/2 Slovenija: Boč pri Poljčanah, gozdna tla v sestoju Dentario-Fagetum, 880 m s. m. Leg. M. Wraber, det. A. Martinčič, avgust 1961 – nova vrsta za subpanonsko fitogeografsko območje Subtemperatna vrsta (HiLL & Preston 1998), vendar sega še v borealni in mediteransko- submediteranski pas. Razširjena in pogosta je po večjem delu Evrope. Pogosta tudi v Sloveniji – trenutno je znanih 93 nahajališč, vendar še ni zabeležena v fitogeografskih podobmočjih Dravski Kozjak in Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna. Večinoma uspeva na apnenčastih skalah, zelo redko na skorji dreves, od nižine do subalpinskega pasu. Najvišji nahajališči sta vrh Notranjskega Snežnika in Kokrško sedlo. Naseljuje se tudi na sekundarna rastišča, na zidove in obcestne škarpe. Hladnikia 49: 3–21 (2022) 9 Orthotrichum scanicum Grönvall 0557/3 Slovenija: Bela Krajina – Vinica, 190 m s. m. Leg. A. Podobnik, det. A. Martinčič, 30. 6. 1980 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje, edini recentni podatek za Slovenijo Temperatna vrsta. Razmeroma redka severno od Alp, nekoliko pogostejša v južni Evropi (Hodgetts & LockHardt 2020). Povsod uspeva na skorji listavcev, od nižine do spodnjega montanskega pasu. V Sloveniji je bila vrsta doslej znana na 10 nahajališčih, ki pa so vsa iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Edini recentni podatek je Vinica v Beli Krajini. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »DD-va«, premalo znane vrste, stari podatki. Z novim, recentnim podatkom jo lahko uvrstimo v kategorijo »LC« – vrste, ki niso ogrožene. Plagiothecium succulentum (Wilson) Lindb. 9953/4 Slovenija: Besnica pri Sostrem (ok. Ljubljane), na gozdnih tleh, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 9. 1966 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0355/2 Slovenija: Kočevski Rog – Prelesnikova koliševka, mraziščni Piceetum, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 6. 1971 Borealno-temperatna vrsta, Razširjena in pogosta po vsej Evropi, razen v arktičnih in mediteranskih predelih. V Sloveniji je 26 znanih nahajališč, manjka pa v fitogeografskem podobmočju Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna ter v submediteranskem in subpanonskem fitogeografskem območju. Uspeva od nižine do montanskega pasu, na silikatni in apnenčasti skalnati podlagi, na razpadajočem lesu in na gozdnih tleh. Ptychostomum capillare (Hedw.) Holyoak & N. Pedersen 9356/4 Slovenija: Dravski Kozjak – dolina Mučke Bistrice, pri Škorjancu, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, september 1990 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Dravski Kozjak 9357/4 Slovenija: Dravski Kozjak – Remšnik, silikatno obcestno skalovje, 550 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 9. 2003 Po vsej Evropi splošno razširjena vrsta, ubikvist. Tudi v Sloveniji je pogosta, saj je trenutno znanih 240 nahajališč, vendar je razširjenost zelo neenakomerna – na eni strani 55 podatkov za dinarsko fitogeografsko območje, na drugi strani 3 podatki za fitogeografsko podobmočje Dravski Kozjak in brez podatkov za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina- Strojna. Ekologija rastišč je zelo različna, naseli pa se tudi na sekundarna rastišča, zidove, škarpe, strehe. Vrsta je razširjena od nižine do alpinskega pasu (Mangart, 2400 m). 10 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Ptychostomum compactum Hornsch. 9550/1 Slovenija: Karavanke – Hruški vrh, alpska trata, 1700 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 26. 8. 1960 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Karavanke 9555/2 Slovenija: Karavanke – Uršlja gora, Piceetum, na gozdnih tleh, 1500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 18. 9. 2001 Borealno-temperatna vrsta. V Sloveniji je znanih le 15 nahajališč, čeprav gre za vrsto, ki je razširjena po vsej Evropi, razen v arktičnih in mediteranskih predelih. Uspeva od nižine (pri Ptuju, 230 m) do alpinskega pasu (2100 m: Mangart, Vajnež). Ptychostomum creberrimum (Taylor) J. R. Spence & H. P. Ramsay 9558/1 Slovenija: Pohorje – vzpetina pri Plešiču, Piceetum, na gozdnih tleh. Leg. & det. A. Martinčič, 4. 9. 1966 – edini konkretni podatek za fitogeografsko podobmočje Pohorje Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi razen v mediteranskih predelih. V Sloveniji je znanih 56 nahajališč, razporejenih v vseh fitogeografskih območjih, le za fitogeografsko podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna ni nobenega podatka. Vrsta uspeva od kolinskega pasu (Ljubljana, 300 m) do alpinskega pasu (Triglav, 2600 m) na alpskih tratah, v skalnih razpokah, na gozdnih tleh, močvirjih, bregovih voda, pa tudi na sekundarnih rastiščih npr. na zidovih in obcestnih bregovih. Głowacki (1908) sicer navaja vrsto za Pohorje, vendar brez konkretnega nahajališča. Ptychostomum intermedium (Brid.) J. R. Spence 9547/4 Slovenija: Julijske Alpe – Mangartsko sedlo, alpska trata, 2000 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 7. 8. 1955 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9748/1 Slovenija: Julijske Alpe – Veliki Bogatin, alpska trata, 1800 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 8. 1965 9653/1 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Grintovec, alpska trata, 2100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 19. 8. 1958 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško- Savinjske Alpe 0452/1 Slovenija: Snežniško pogorje – Matkove ločice pod Bukovcem. Leg. & det. A. Martinčič, 30. 9. 1970 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0049/1 Slovenija: Trnovski gozd, Smrekova draga, mraziščna tla v ruševju, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 24. 7. 1970 Borealno-temperatna vrsta. V Skandinaviji sega celo v arktične predele, sicer pa je razširjena po vsej Evropi razen v Mediteranu. V Sloveniji je 18 nahajališč, vsa so v montanskem, subalpinskem in alpinskem pasu, na alpskih tratah, skalah, na gozdnih tleh, na karbonatni podlagi. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »VU – ranljive vrste«. Obdelava razpoložljivega herbarijskega materiala je pokazala, da je vrsta bolj pogosta in ne spada med ogrožene . Hladnikia 49: 3–21 (2022) 11 Ptychostomum kunzei (Hornsch.) J. R. Spence 0251/4 Slovenija: Javorniki, nad Postojno, na gozdnih tleh, 950 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 6. 6. 1973 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. V Sloveniji je redka, znanih je le 8 nahajališč v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah, v dinarskem in predalpskem fitogeografskem območju. Uspeva od kolinskega do alpinskega pasu (Triglav, 2770 m – leg. & det. T. Pocs), na alpskih tratah, v skalnih razpokah in na gozdnih tleh na apnenčasti podlagi. Ptychostomum moravicum (Podp.) Ros & Mazimpaka 9951/1 Slovenija: med Lučinami in Gorenjo vasjo. Leg. & det. A. Martinčič, 12. 6. 1970 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje 9760/1 Slovenija: Donačka gora. Leg. F. Batič, det. A. Martinčič, 23. 10. 1975 – nova vrsta za subpanonsko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta. Takson P. moravicum je bil dolgo časa predmet nomen- klaturne zmede. Različni avtorji so uporabljali imena Bryum capillare var. flaccidum, Bryum flaccidum, Bryum laevifilum in Bryum subelegans. Šele HoL yoak (2004) je ugotovil, da je najstarejše veljavno ime Bryum moravicum Podpera. r os & MaziMP aka sta nato vrsto prenesla v rod Ptychostomum (r os & al. 2013: 219). Uspeva po večjem delu Evrope, razen v mediteranskih predelih. V Sloveniji je 31 nahajališč, od tega 20 recentnih; samo za fitogeografski podobmočji Dravski Kozjak in Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna ni podatka. Vrsta ima široko ekološko amplitudo, uspeva na skalah, na gozdnih tleh v iglastih in listnatih gozdovih, na skorji dreves in na razpadlem drevju, v kolinskem in montanskem pasu. Ptychostomum pallens (Sw.) J. R. Spence 0257/2 Slovenija: Gorjanci – Gospodična, pri turistični koči, 800 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 14. 8. 1966 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0356/2 Slovenija: Kočevski Rog – Topli vrh nad Črmošnjicami, na orehu, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi razen v Mediteranu. V Sloveniji je 52 nahajališč, razporejenih po vseh območjih razen v submediteranskem in podobmočju Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna, polovico podatkov je recentnih. Vrsta uspeva od kolinskega do alpinskega pasu, na alpskih tratah, na skalah, na gozdnih tleh, bregovih potokov, na obcestnih brežinah, na karbonatni in silikatni podlagi. 12 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Ptychostomum pallescens (Schleich. ex Schwaegr.) J. R. Spence 0151/4 Slovenija: Unška koliševka pri Rakeku, na skalah v mraziščnem delu, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 24. 9. 1970 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0452/2 Slovenija: Snežnik, vrh, alpinska trata, 1790 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, avgust 1962 9952/2 Slovenija: Ljubljana, ob Večni poti, 300 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 22. 8. 1960 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi. V Sloveniji je 79 nahajališč, vendar ni podatkov za subpanonsko in preddinarsko fitogeografsko območje ter za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna. Vrsta sicer uspeva od kolinskega do alpinskega pasu (Mangart 2400 m), toda težišče uspevanja ima v zgornjem montanskem in subalpinskem pasu. Ptychostomum torquescens (Bruch & Schimp.) Ros & Mazimpaka 0049/3 Slovenija: Trnovski gozd – Čaven, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 8. 1960 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0457/4 Slovenija: Bela Krajina – Pobrežje pri Adlešičih, na skalah, 200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 23. 2. 1955 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Mediteransko-atlantska vrsta (HiLL & Preston 1998). Toda razširjenost v vzhodni Evropi in zlasti na Balkanskem polotoku (Hodgetts & LockHardt 2020) govorita bolj za mediteransko-subatlantsko oznako. V Sloveniji ima vrsta samo 5 nahajališč: tri so v submediteranskem fitogeografskem območju, vendar sta dva podatka iz let 1893 in 1909. Na meji submediteranskega območja je tudi nahajališče na Čavnu. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »DD-va, premalo znane vrste, stari podatki«. Z novimi, recentnimi podatki in ob upoštevanju ekologije rastišča jo, kljub majhnemu številu nahajališč, lahko uvrstimo v kategorijo »LC« – vrste, ki niso ogrožene. Racomitrium fasciculare (Hedw.) Brid. 9558/2 Slovenija: Pohorje – Šumik, vlažne silikatne skale, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 2. 9. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje Borealno-montanska vrsta. Predvsem v Evropi severno od Alp marsikje uspeva tudi v nižinah, zato jo HiLL & Preston (1998) uvrščata med borealno-temperatne vrste. Južneje pa je pripadnost borealno-montanskemu elementu nedvoumna. V Sloveniji ima vrsta samo tri nahajališča, vsa so v montanskem pasu, na vlažnih silikatnih skalah. Podatek za Julijske Alpe je iz leta 1910 (Głowacki 1910), recentni nahajališči pa sta Komen (Martinčič 2008) v Kamniško-Savinjskih Alpah in Šumik na Pohorju. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »EN – prizadete vrste«. Hladnikia 49: 3–21 (2022) 13 Schistidium atrofuscum (Schimp.) Limpr. 9551/3 Slovenija: Karavanke – Stol, alpinska trata, na skalah, 2200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 8. 1961 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Karavanke 0452/2 Slovenija: Snežnik, vrh, alpinska trata, 1700 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, avgust 1962 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Borealno-montanska vrsta. V Sloveniji ima vrsta 10 nahajališč, ki so vsa v alpinskem pasu, z izjemo Snežnika, na nadmorski višini 2000 m in višje. Razen treh podatkov iz Julijskih Alp so vsi drugi recentni. Povsod uspeva na alpinskih tratah, v skalnih razpokah in na skalah. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je bila vrsta na podlagi starih podatkov uvrščena v kategorijo »DD-va, premalo znane vrste, stari podatki«. Z novimi, recentnimi podatki, jo uvrstimo v kategorijo »LC« – vrste, ki niso ogrožene. Schistidium confertum (Funck) Bruch & Schimp. 0452/2 Slovenija: Snežnik, vrh, alpinska trata, 1790 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, avgust 1962 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta. V Sloveniji ima vrsta 26 nahajališč – ni podatkov za preddinarsko, submediteransko in subpanonsko fitogeografsko območje ter za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna. Za podobmočji Pohorje in Dravski Kozjak so samo stari podatki iz literature, za vse druge pa je poleg starih podatkov iz literature 15 recentnih podatkov. Vrsta uspeva od gričevnatega pasu do alpinskega, na alpskih tratah, na skalovju, na gozdnih tleh, pa tudi na sekundarnih rastiščih, na betonu. Schistidium crassipilum H. H. Blom 9648/4 Slovenija: Julijske Alpe – Tičarica, alpska trata, 2000 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 19. 8. 1965 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9747/3 Slovenija: Robič pri Kobaridu, obcestna škarpa, 250 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 9. 2002 9651/2 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Kukovnica, sev. vznožje, na kamnih, 1000 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 24. 8. 1962 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9555/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Smrekovec, na apnenčastem obcestnem kamnu, 1350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 9. 2001 9558/1 Slovenija: Pohorje – pod Plešičem, ob Planinščici, na mokrih skalah v potoku, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 4. 9. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje 9558/3 Slovenija: Pohorje – nad Lukanjo pri Oplotnici, vlažne skale, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 2. 9. 1966 0049/1 Slovenija: Trnovski gozd – Velika ledenica, gruščnato pobočje, 1050 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 20. 8. 1971 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 14 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 0152/1 Slovenija: Borovniški Pekel, skalna stena s curljajočo vodo, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, avgust 1962 9950/4 Slovenija: dolina Poljanske Sore – Matjaževe kamre pri Podklancu, vlažne skale ob vodi, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 7. 1967 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje 9752/1 Slovenija: Brdo pri Kranju (Posestvo), betonski breg ribnika, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 22. 9. 2004 0356/1 Slovenija: Kočevski Rog – Rajhenavski pragozd, na skalah, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 5. 4. 2002 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0053/2 Slovenija: Črna dolina pri Grosuplju, na betonskem zidu, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 8. 9. 2004 0349/2 Slovenija: pri Divači, kraško travišče, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 15. 1. 1961 – nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje 0548/1 Slovenija: Zgonič pri Padni, obcestna škarpa, 280 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 6. 2008 Temperatna vrsta. Pogosta po vsej Evropi, redka na jugu borealne Skandinavije, ne sega v mediteranske predele. V Sloveniji je pogosta; znanih je 83 nahajališč, vsi podatki so recentni, ni pa podatkov za subpanonsko fitogeografsko območje in za podobmočji Dravski Kozjak ter za Mežiško-Mislinjsko dolino-Strojno. Uspeva od nižinskega do alpinskega pasu, najbolj pogosto v montanskem pasu, na alpskih tratah, na prisojnem skalovju, na mokrih skalah ob vodah, na gozdnih tleh ter na sekundarnih rastiščih na betonu, obcestnih brežinah. Schistidium dupretii (Ther.) W. A. Weber 9748/2 Slovenija: Julijske Alpe – Komna, med ruševjem, 1500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 18. 8. 1965 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9649/4 Slovenija: Julijske Alpe – Pokljuka, barje Na Mlakah, pod Javorovim vrhom, na kamnih v strugi potoka, 1350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 28. 7. 1994 9754/2 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Menina, Smrekovec, 1300 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 27. 7. 1967 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško- Savinjske Alpe 9653/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Krvavec, Piceetum, na gozdnih tleh, 1570 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 1975 0452/2 Slovenija: Snežnik, vrh, alpinska trata, 1700 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, avgust 1962 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0049/1 Slovenija: Trnovski gozd – Smrekova draga, mraziščna tla v ruševju, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 18. 8. 1971 9950/4 Slovenija: dolina Poljanske Sore – Matjaževe kamre pri Podklancu, vlažne skale ob vodi, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 7. 1967 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje Borealno-montanska vrsta. V Sloveniji je znanih 30 nahajališč v Julijskih in Kamniško- Savinjskih Alpah, Karavankah, v dinarskem in predalpskem fitogeografskem območju. Vsi podatki so recentni. Vrsta uspeva od montanskega do alpinskega pasu, na alpinskih tratah, na skalah in na gozdnih tleh na apnenčasti podlagi. Hladnikia 49: 3–21 (2022) 15 Schistidium elegantulum H. H. Blom subsp. elegantulum 9748/1 Slovenija: Julijske Alpe – Mali Bogatin, alpska trata, 1800 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 8. 1965 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9650/2 Slovenija: Višce ob Blejskem jezeru, na betonski podlagi, 480 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 5. 7. 2004 9653/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Kokrško sedlo, alpska trata, 1800 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 25. 6. 1958 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9553/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Jezerski vrh, na skalah, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 16. 9. 2002 0250/1 Slovenija: Nanos, nad Razdrtim, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 14. 6. 1966 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0052/4 Slovenija: Krim, nad Igom, grmovnato pobočje, 400 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 8. 1966 9850/1 Slovenija: soteska Pasice pri Novakih, pri bolnici Franja. Leg. & det. A. Martinčič, 3. 7. 1966 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje 9550/4 Slovenija: breg Save Dolinke pod HE Moste, na vlažnih skalah, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 2. 3. 1999 0257/2 Slovenija: Gorjanci – Sv. Miklavž, Fagetum, na gozdnih tleh, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 14. 8. 1965 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0053/2 Slovenija: Črna dolina pri Grosuplju, na betonskem zidu, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 8. 9. 2004 0349/2 Slovenija: Škocjanske jame – Velika Udorna dolina, na vlažnih skalah, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 31. 8. 1960 – nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje 0148/2 Slovenija: Potoče pri Dobravljah, obcestne skale, 140 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 25. 9. 2007 Temperatna vrsta. Razširjena po vsej Evropi, redka na jugu borealne Skandinavije, ne sega v mediteranske predele. V Sloveniji je pogosta; znanih je 90 nahajališč, vsi podatki so recentni. Ni podatkov za subpanonsko fitogeografsko območje in za podobmočja Pohorje, Dravski Kozjak ter za Mežiško-Mislinjsko dolino-Strojno. Uspeva od nižinskega do alpinskega pasu, najbolj pogosto v montanskem pasu, na alpskih tratah, na prisojnem karbonatnem skalovju, na gozdnih tleh v listnatih in iglastih gozdovih, na sekundarnih rastiščih na betonu, obcestnih brežinah, zelo redko na drevju in na traviščih. Schistidium lancifolium (Kindb.) H. H. Blom 9649/4 Slovenija: Julijske Alpe – Pokljuka, barje Za Mlako, na kamnih v potočku, kremenov peščenjak, 1350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 8. 2003 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9555/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Smrekovec, Brezovci na severnem pobočju, andezitne skale ob potoku, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 10. 9. 2007 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 16 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 9558/3 Slovenija: Pohorje – ob reki Oplotnici blizu Lukanje, vlažne silikatne skale, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 3. 8. 1995 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje 9558/1 Slovenija: Pohorje – vzpetina med Plešičem in Peskom, vlažne silikatne skale, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 4. 9. 1966 Borealno-montanska vrsta, pogostejša le v Skandinaviji; južneje redka, v Evropi južno od Alp le na Madžarskem in v Severni Makedoniji (Hodgetts & LockHart 2020). V Sloveniji je 5 znanih nahajališč, vsi podatki so recentni. Vrsta uspeva na silikatni podlagi, na vlažnih ali mokrih skalah, v montanskem pasu – poleg nahajališč, navedenih v prispevku, je še v Karavankah (Martinčič 2014). Schistidium papillosum Culm. 9650/3 Slovenija: Soteska pri Bohinju, mraziščno gruščnato pobočje, rastišče linejke, 550 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, junij 1972 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9555/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Kramarice pod Smrekovcem, andezitne skale ob cesti, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 4. 9. 1996 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9655/1 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe: Planina nad Ljubnim, pod Kalskim grebenom, na skalah, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 27. 8. 2007 9558/1 Slovenija: Pohorje – vzpetina med Plešičem in Peskom, Piceetum, na silikatnih skalah, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 4. 9. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje 9356/2 Slovenija: dolina Mučke Bistrice, blizu državne meje, na silikatnih skalah, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, september 1990 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Dravski Kozjak 9455/1 Slovenija: Strojna, blizu Jamnice, na silikatnih skalah, 480 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 13. 9. 2011 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Mežiško- Mislinjska dolina-Strojna Borealno-montanska vrsta. Ker sega še v arktične predele, jo HiLL & Preston (1998) uvrščata med arktično-borealno-montanske vrste. V Sloveniji je 9 znanih nahajališč, v vseh podobmočjih alpskega fitogeografskega območja. Povsod uspeva na silikatnih skalah v kolinskem in montanskem pasu. Vsi podatki so recentni. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »DD-va, premalo znane vrste, stari podatki«. Z novimi, recentnimi podatki, jo uvrstimo v kategorijo »LC« - vrste, ki niso ogrožene. Schistidium robustum (Nees & Hornsch.) H. H. Blom 9547/4 Slovenija: Julijske Alpe – Mangart, pri planinski koči, na vlažnih skalah, 2000 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 3. 9. 1970 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe Hladnikia 49: 3–21 (2022) 17 9649/4 Slovenija: Julijske Alpe – Pokljuka, barje Za Mlako, pod Javorovim vrhom, na kamnih v potočku, 1350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 8. 2003 9653/4 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Velika Planina, Zeleni rob, 1500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 6. 7. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9754/2 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Menina, Smrekovec, 1300 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 27. 7. 1967 9558/3 Slovenija: Pohorje – nad Lukanjo pri Oplotnici, na vlažnih skalah, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 2. 9. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje 9949/3 Slovenija: Trnovski gozd – Poldanovec, 1300 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 16. 8. 1960 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0151/4 Slovenija: Unška koliševka pri Rakeku, mraziščno gruščnato pobočje, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 24. 9. 1971 9950/4 Slovenija: Sopot blizu Rovt, mokre skale ob vodi, 600 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 7. 1967 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje 0355/2 Slovenija: Kočevski Rog – Prelesnikova koliševka, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 6. 1971 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0053/2 Slovenija: Črna dolina pri Grosuplju, na betonskem zidu, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 8. 9. 2004 0548/1 Slovenija: Istra – dolina Pokeve, peščena tla, 80 m s. m. Leg. S. Grom, det. A. Martinčič, junij 1958 – nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje Borealno-montanska vrsta. V Sloveniji je razmeroma pogosta, znanih je 71 nahajališč, vsi podatki so recentni. Ni podatkov za subpanonsko fitogeografsko območje in za podobmočji Dravski Kozjak ter za Mežiško-Mislinjsko dolino-Strojno. Uspeva od kolinskega do alpinskega pasu, najbolj pogosto v montanskem pasu, na alpskih tratah, na prisojnem karbonatnem skalovju, na skalah v gozdovih, na sekundarnih rastiščih na betonu in obcestnih brežinah, zelo redko na traviščih. Schistidium trichodon (Brid.) Poelt var. trichodon 9748/2 Slovenija: Julijske Alpe – Komna, v ruševju, 1500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 18. 8. 1965 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9653/4 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Velika Planina, ledena jama Vetrnica, na skalah, 1500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 6. 7. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 0049/1 Slovenija: Trnovski gozd – Velika ledenica, gruščnato pobočje, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 20. 8. 1971 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0051/4 Slovenija: vrtača Lenarščica pri Verdu, mraziščni Piceetum, na skalah, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 15. 6. 1972 Borealno-montanska vrsta, povsod razmeroma redka, južno od Alp samo na Balkan- skem polotoku, na Hrvaškem in v Romuniji (Hodgetts & LockHart 2020). Tudi v Sloveniji je redka, znanih je samo osem nahajališč, vsi podatki so recentni. Poleg nahajališč navedenih v prispevku, je še v Karavankah (Martinčič 2014). V ekološkem pogledu je zanimivo, da so štiri nahajališča v mraziščnih vrtačah, v dveh od njih je v najhladnejšem delu vse leto led. 18 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Sciuro-hypnum latifolium (Kindb.) Ignatov & Huttunen 9553/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Jezerski vrh, povirna tla, 1200 m s. m., karbonski skrilavci. Leg. & det. A. Martinčič, 16. 9. 2002 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe Subarktično-alpinska vrsta. Njen areal v Evropi obsega Skandinavijo in Alpe (Francija, Nemčija, Italija, Švica, Avstrija, Slovenija), oddaljeni disjunkciji pa sta še v Bolgariji in Romuniji (Hodgetts & LockHart 2020). Povsod uspeva v zgornjem montanskem, subalpinskem in alpinskem pasu. V Sloveniji je bila doslej znana na treh lokalitetah v Julijskih Alpah, ter presenetljivo, v soteski Mateče vode pri Podklancu (Kadice) v dinarskem fitogeografskem območju, na nadmorski višini 600 m (Martinčič 2020), kjer nedvomno uspeva kot glacialni relikt. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »VU - ranljive vrste«. Seligeria pusilla (Hedw.) Bruch & Schimp. 0048/2 Slovenija: Trnovski gozd – Velika Lazna, na gozdnih tleh v smrekovem sestoju, 1050 m s. m., roženec. Leg. & det. A. Martinčič, 26. 8. 1970 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. Število nahajališč v Sloveniji je že naraslo na 29, od tega je samo 5 podatkov recentnih, vendar je razširjenost zelo neenakomerna. V alpskem fitogeografskem območju uspeva le v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, ter v dinarskem, predalpskem, preddinarskem in subpanonskem fitogeografskem območju. Uspeva na senčnih, vlažnih apnenčastih skalah v kolinskem in spodnjem montanskem pasu, do nadmorske višine 1050 m s. m. Višje, v alpinskem pasu sta samo nahajališči na Rdečem robu pri Mangartu (2000 m s. m.) in na Visoki špici pri Mangartu (2100 m s. m.). Stereodon pratensis (W. D. J. Koch ex Spruce) Warnst. 9948/2 Slovenija: Kozjek nad dolino Trebušice. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 4. 5. 2020 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta. V Sloveniji je 17 znanih nahajališč, od tega 12 recentnih – v podobmočjih Julijske Alpe, Pohorje, Dravski Kozjak in predalpsko fitogeografsko območje. Le za preddinarsko fitogeografsko območje je samo 1 star podatek (Mali Šahen pri Kočevju – Głowacki 1913). Vrsta uspeva od kolinskega do alpinskega pasu, v mineralnih močvirjih, na mokrih skalah, bregovih voda, najbolj pogosto v montanskem pasu. Warnstorfia fluitans (Hedw.) Loeske 0151/4 Slovenija: Planinsko polje pri Planini, vlažen travnik, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Hladnikia 49: 3–21 (2022) 19 9554/1 Slovenija: Karavanke – Olševa, visoko barje Zadnji travniki, v lužah med ruševjem, 1340 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 7. 1978 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Karavanke Borealno-temperatna vrsta. Razširjena po vsej Evropi, ponekod sega tudi v mediteranske predele. V Sloveniji je bila doslej zabeležena na 13 nahajališčih v alpskem območju (Julijske Alpe, Pohorje), ter po enem v predalpskem in submediteranskem fitogeografskem območju. Vrsta uspeva v lužah, jezercih, ob robu vodnih površin pretežno na visokih barjih, od kolinskega do zgornjega montanskega pasu. Najvišje nahajališče je na Lovrenškem barju, na 1500 m nadmorske višine. Podatek za Krnes v Smrekovškem pogorju (Martinčič 2008) je treba črtati, ker je revizija pokazala, da gre za vrsto Sarmentypnum exannulatum. V predalpskem fitogeografskem območju je bila vrsta navedena za okolico Dobrne (r eicHardt 1860) ter za Ljubljansko barje (MüLLner 1893, BreidLer 1901, PauLin 1915). Spremembe ekologije teh rastišč v zadnjih sto letih so bile izredno velike, zato je prisotnost vrste, zlasti na Ljubljanskem Barju, močno dvomljiva. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »NT – potencialno ogrožene vrste«. 4 SUMMARY The article presents partial results of the identification of the herbarium material collected between years 1955 and 2020 in different phytogeographical units of Slovenia. A majority of the article focuses on genera Grimmia, Orthotrichum, Ptychostomum and Schistidium – new for Slovenia or new for a particular phytogeographical unit of Slovenia. Six species have not previously been recorded for Slovenia: Grimmia decipiens, Grimmia funalis, Grimmia longirostris, Schistidium brunnescens subsp. griseum, Schistidium helveticum and Schistidium pruinosum – all with only one or two records. Their occurrence in Slovenia is not surprising in terms of phytogeography because their distribution area extends from the Alps to the Balkan Peninsula and Southeast Europe (Hodgetts & LockHart 2020). All other species are new to a particular phytogeographical unit of Slovenia. Important in terms of phytogeography are the Subarctic-alpine (Subarctic-subalpine) and Boreal-montane species. The first group includes Sciuro-hypnum latifolium (five localities) and Cyrtomnium hymenophylloides (18 localities). The second group, the Boreal-montane species includes: Racomitrium fasciculare (3 localities), Grimmia hartmanii, Schistidium atrofuscum, S. dupretii, S. lancifolium, S. papillosum, S. robustum and S. trichodon var. trichodon. Other species discussed in the article belong mostly to the Temperate and the Boreal-temperate element and are relatively to very frequent in Slovenia. 5 LITERATURA BreidLer , J., (sine anno): Moose aus Krain, den Julischen Alpen, Gebiet von Görz und Istrien, gesammelt in den Jahren 1881–1901. Mscr. Głowacki, J., 1908: Die Moosflora des Bachergebirges. Jahresber. d. Obergymn. Marburg, pp. 1–30. Głowacki, J., 1910: Die Moosflora der Julischen Alpen. Abhandl. d. k. k. Zool.–Bot. Ges. In Wien 5(2): 1–48. 20 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Głowacki, J., 1913: Ein Beitrag zur Kenntnis der Moosflora der Karstländer. Izvestja muz. društva z. Kranjsko „Carniola“ nov. ser. 4: 114–153. HiLL , M. o. & c. d. P reston , 1998: The geographical relationships of British and Irish bryophytes. Journal of Bryol. 20: 127–226. Hodgetts , n., M. c aLix , e. e ngLefieLd , n. f ettes , M. g arcia c riado , L. Patin , a. n ieto , a. B ergaMini , i. B isang , e. B aisHev a , P. c aMPisi , a. c ogoni , t . HaLLingBäck , n. konstantinov a, n. Lockhart, M. sabovLjević, n. schnider, c. schrőck, c. serGio, M. s iM s iM , J. v rBa , c. c . f erreira , o. a fonina , t . BLockeeL , H. BLoM , s. c asP ari , r. g aBrieL , c. g arcia , r. g ariLLeti , J. g onzaLez ManceBo , i. g oLdBerg , L. Hedenäs , d. H oL yoak , v . Hugonnot , s. H uttunen , M. i gnatov , e. i gnatov a , M. i nfante , r. juutinen, t. kiebacher, h. kőckinGer, j. kučera, n. LőnneLL, M. Lüth, a. Martins, o. MasLovsky, b. PaPP, r. PorLey, G. rothero, L. sőderstrőM, s. Ştefănut, k. syrjănen, a. untereiner, j. Ɨ. váňa, a. vanderPoorten, k. veLLak, M. aLeffi, j. bates, n. beLL, M. Brugués , n. c ronBerg , J. d enyer , J. d uckett , H. J. d uring , J. e nrotH , v . f edosov , k.-i. f LatBerg , a. g anev a , P. g orski , u. g unnarsson , k. H asseL , H. HesP anHoL , M. HiLL , r. H odd , k. H yLander , n. i ngerPuu , s. L aaka -LindBerg , f . Lara , v . MaziMP aka , a. Mežaka, f. MüLLer, j. d. orGaz, j. Patiño, s. PiLkinGton, f. Puche, r. M. ros, f. ruMsey, j. G. seGarra-MoraGues, a. seneca, a. stebeL, r. virtanen, h. weibuLL, j. wiLbrahaM & j. Żarnowiec, 2019: A miniature world in decline: European Red List of Mosses, Liverworts and Hornworts. Brussels, Belgium: IUCN. 87 pp. hodGetts n., G. L. sőderstrőM, t. L. bLockeeL, s. casPari, c. s. iGnatov, n. konstantinov a, n. Lockhart, b. PaPP, c. schrőck, M. siM-siM, d. beLL, n. e. beLL, h. h. bLoM, M. a. B ruggeMan -n annenga , M. Brugues , J. e nrotH , k. i. f LatBerg , r. g ariLLeti , L. hedenäs, d. t. hoLyoak, v . huGonot, i. kariyawasaM, h. kőckinGer, j. kučera, f. Lara & r. d. P orLey , 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryol. 42(1): 1–116. Hodgetts , n. & n. L ockHart , 2020: Checklist and country status of European bryophytes – update 2020. Irish Wildlife Manuals, No. 123. National Parks and Wildlife Service, Department of Culture, Heritage and the Gaeltacht, Ireland. 214 pp. HoL yoak , D. T., 2004: Taxonomic notes on some European species of Bryum (Bryopsida: Bryaceae). Journal of Bryol. 26: 247–264. Martinčič, A., 2008: Mahovna flora Smrekovškega pogorja (Kamniško-Savinjske Alpe, Slovenija). Hacquetia 7/1: 33–46. Martinčič, A., 2014: Mahovna flora fitogeografskega podobmočja Karavanke (Slovenija). Hacquetia 13/2: 307–353. Martinčič, A., 2016: Updated Red list of bryophytes of Slovenia. Hacquetia 15/1: 107–126. Martinčič, A., 2020: Novosti v flori mahov Slovenije 5. Hladnikia 46: 40–52. Meinunger , L. & W. s cHröder , 2007: Verbreitungsatlas der Moose Deutschlands, Bd. 2. Regensburg. Bot. Ges. Regensburg. 699 pp. MüLLner , A., 1893: Beiträge zur Moosflora Krains. Argo – Zeitschr. f. krain.Landeskunde 2: 34–37. PauLin , A., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte I. Izvestja muz. društv. za Kranjsko »Carniola« nov. ser., 6: 117–125. r eicHardt , H. W., 1860: Die Flora des Bades Neuhaus nächst Cilli. Ver.. Zool. Bot. Ges. Wien. 10: 713–742. r os , r. M., v . MaziMP aka , u. a Bou -s aLaMa , M. a Leffi , t . L. BLockeeL , M. Brugués , r. M. cros, M. G. dia, G. M. dirkse, i. draPer, w. eL saadawi, a. erdağ, a. Ganev a, r. Hladnikia 49: 3–21 (2022) 21 GabrieL, j. M. GonzáLez-Mancebo, i. hernstadt, v . huGonnot, k. khaLiL, h. kürschner, a. Losada-LiMa, L. Luís, s. Mifsud, M. Privitera, M. s. PuGLisi, M. sabovLjević, c. sérGio, h. shabbara, M. siM-siM, a. sotiaux, r. tacchi, a. vanderPoorten, o. werner, 2013: Mosses of the Mediterranean, an annotated checklist. Cryptog., Bryologie 34 (2): 99–283. s MitH , A. J. E., 2004: The Moss Flora of Britain and Ireland. Second ed. Cambridge University Press. 1012 pp.