Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 1 Leto V 17. januar 1985 VSEBINA 1 . ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA - Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo sejo zborov, dne 31. januarja 1985 - Osnutek programa dela Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1985 - Osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva občine Murska Sobota - Stanje izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov v občini Murska Sobota Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota SKLICUJEJO 35. sejo Zbora združenega dela 35. sejo Zbora krajevnih skupnosti 35. sejo Družbenopolitičnega zbora. Seje bodo v četrtek, dne 31. januarja 1985, Ob 8. uri v prostorih Skupnosti za požarno varnost, Murska Sobota, Cankarjeva 75. Predsednik Zbora združenega dela in podpredsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročila verifikacijskih komisij, 2. potrditev zapisa skupne seje ter zapisa skupnega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine, z dne 27. decembra 1984, 3. informacija o delu skupin delegatov ter Zbora občin in Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, 4. predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Mur ska Sobota za obdobje 1986—1990, 5. predlog odloka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1985, 6. osnutek programa delu Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1985, 7. osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985, 8. osnutek odloka o davkih občanov občine Murska Sobota, 9. volitve in imenovanja, 10. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 11. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 6., 9., 10. in 11. točko zgoraj navedenega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 2., 4., 5., 7., 8. in 9. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 6. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Informaciji k 3. in 10. točki bosta podani na seji. 2 - DELEGATSKI VESTNIK PROGRAM DELA Zbor^združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1985. I. UVOD Program dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota izhaja iz položaja, funkcije in nalog, ki jih ima skupščina občine kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini v okviru pristojnosti, ki jih določa Statut občine, zakoni in drugi predpisi. Program dela predstavlja enega od bistvenih pogojev za učinkovito delo skupščine, njenih zborov in delovnih teles. S programom dela so določene osnovne usmeritve dela skupščine in zborov v 1. 1985. V skladu s statutarno funkcijo občine, usmeritvijo dela zborov Skupščine SR Slovenije, sedanjim stanjem ekonomskega in družbenega razvoja občine so v programu dela določena najbolj aktualna vprašanja življenja in dela v občini, ki jih bodo obravnavali zbori občinske skupščine v 1. 1985. V programu dela je dan poseben poudarek razvojni politiki občine v srednjeročnem obdobju in tekočem spremljanju uresničevanja sprejete politike. Predvsem je potrebno zbore občinske skupščine sproti obveščati o aktualnih vprašanjih in problemih s krajšimi informacijami in poročili. To nalogo bodo opravljali Izvršni svet, predsedstvo SO, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Zbori občinske skupščine bodo usmerjali družbeni in ekonomski razvoj, usklajevali interese delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Občinska skupščina se bo vključevala v delo zborov republiške skupščine kot konferenca delegacij, s tem, da bo oblikovala stališča in usmeritve, dajala predloge in pobude delegatom za njihovo delo v republiški skupščini. II. TEMATSKA VPRAŠANJA 1. PROGRAM DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1985. Predlagatelja: Predsedstvo SO Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 2. PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1985 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 3. PREDLOG SMERNIC ZA PRIPRAVO DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986—1990. Zbori občinske skupščine so v mesecu novembru 1984 obravnavali osnutek smernic in so bile v mesecu decembru v javni razpravi. Izvršni svet bo na osnovi predlogov iz javne razprave pripravil predlog smernic. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 4. PREDLOG PLANA’ ZA RAZDELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE POTREB KS V LETU 1984 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: < — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 5, POROČILO O UPORABI SREDSTEV ZA FINANCIRANJE RAZVOJNIH PROGRAMOV MANJ RAZVITIH KS V LETU 1984 IN PREDLOG RAZDELITVE SREDSTEV V LfiTU 1985 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 6. PLAN SPOMLADANSKE SETVE ZA LETO 1985 IN INFORMACIJA O URESNIČITVI PLANA JESENSKE SETVE V LETU 1984 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 7. URESNIČITEV PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1984. Gradivo pripravijo SIS družbenih dejavnosti. Usklajevalec dela je IS. Rok: 1. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — Skupščine SIS družbenih dejavnosti 8. PROGRAMI IN BILANCA SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1985 V prvem trimesečju 1985 veljajo stopnje prispevkov za SIS družbenih dejavnosti iz meseca decembra 1984. V prvem trimesečju je potrebno pripraviti programe dela za leto 1985, jih ovrednotiti in v skladu s tem sprejeti prispevne stopnje. Gradivo pripravijo SIS družbenih dejavnosti. Usklajevalec dela je Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — Skupščine SIS družbenih dejavnosti 9. URESNIČEVANJE PLANA ZAPOSLOVANJA V LETU 1984 IN OSNUTEK PLANA ZA LETO 1985, TER PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA V OBČINI M. SOBOTA. SIS za zaposlovanje poda ob planu tudi stanje in najbolj aktualne probleme zaposlovanja v občini. Predlagatelj: SIS za zaposlovanje Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — SIS za socialno varstvo 10. POKOJNINSKO ZAVAROVANJE KMETOV V OBČINI. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je na novih temeljih uredil pokojninsko zavarovanje kmetov. Poročilo bo prikazalo stanje in problematiko na tem področju. Gradivo pripravi: Strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja enota M. Sobota. Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — SIS socialnega varstva 11. POROČILO O POLOŽAJU SLOVENSKIH NARODNIH SKUPNOSTI V ZAMEJSTVU TER ITALIJANSKE IN MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI. Zbori bodo obravnavali republiško gradivo. Stališča, predloge h gradivu pripravita: komisija za narodnostna vprašanja in SIS za kulturo in prosveto madžarske narodnosti. Rok: II. trimesečje Pristojni: DELEGATSKI VESTNIK - 3 STRAN 17 VESTNIK, 17. JANUARJA 1985 — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — SIS za kulturo in prosveto madžarske narodnosti 12. URESNIČEVANJE POSEBNIH PRAVIC PRIPADNIKOV MADŽARSKE NARODNOSTI Zbori občinske skupščine so leta 1981 sprejeli Stališča, priporočila in usmeritve o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti. V poročilu je potrebno prikazati njihovo uresničevanje in problematiko. Predlagatelj: SIS za kulturo in prosveto madžarske narodnosti, komisija za narodnostna vprašanja Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — SIS za kulturo in prosveto madžarske narodnosti 13. POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE M. SOBOTA ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1984 Gradivo bo prikazalo družbenoekonomski razvoj občine M. Sobota v letu 1984 na osnovi podatkov iz zaključnih računov. Ob tem bo podana kratka informacija o gospodarskih gibanjih in problematiki v I. trimesečju 1985. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 14. IZVAJANJE DOGOVORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1984 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela 15. ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI ŽIVILSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE V OBČINI M. SOBOTA Gradivo pripravi: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 16. DAVČNA POLITIKA V OBČINI M. SOBOTA Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 17. STANJE IZGRADNJE IN VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV V OBČINI M. SOBOTA Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 18. POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA USPOSABLJANJE ZEMLJIŠČA ZA ORGANIZIRANO KMETIJSKO PROIZVODNJO V OBDOBJU 1982 — 1985 IN ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V OB-DOBJU 1982 — 1985. Ugotovitve, stališča in predloge k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 19. ZAKON O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE, ZA USPOSABLJANJE ZEMLJIŠČA ZA DRUŽBENO ORGANIZIRANO KMETIJSKO PROIZVODNJO IN ZA OBRAMBO PRED TOČO ZA OBDOBJE 1986 — 1990 Ugotovitve, stališča in predloge k osnutku zakona pripravi Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 20. STANJE IN PROBLEMATIKA OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV V OBČINI Analiza bo poglobljeno prikazala stanje in problematiko osebnih dohodkov delavcev v občini. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 21. STANJE IN PROBLEMATIKA OZD, KI SO V LETU 1984 POSLOVALE Z IZGUBO. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela * — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 22. MREŽA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČINI Predlagatelj: SIS za vzgojo in izobraževanje Rok: — II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — SIS za vzgojo in izobraževanje 23. POROČILO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE O URESNIČITVI DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 Z ANALIZO IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETIH 1981, 1982, 1983, 1984 in 1985 S PRVO OCENO MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1986. Poročilo bo vsebovalo pregled uresničevanja srednjeročnega plana v preteklem obdobju, oceno uresničevanja tega plana in letne resolucije v tekočem obdobju, prve pogoje in predpostavke razvoja v prihodnjem letu, alternativne možnosti razsoja in materialne okvire razvoja ter pobude za pripravo ukrepov ekonomske politike. Predloge in stališča k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 24. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBČINE M. SOBOTA V L POLETJU 1985 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 25. DRUŽBENI PLAN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 Predloge in stališča pripravi Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 26. DRUŽBENI PLAN OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986—1990 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 27. DOLGOROČNI PLAN OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO 1995 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA DO LETA 2000 4 - DELEGATSKI VESTNIK Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 28. POROČILO O IZVAJANJU SKLEPOV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE GLEDE SKLADNEJŠEGA REGIONALNEGA RAZVOJA V SR SLOVENIJI Stališča in predloge k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni; — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 29. ZAKON G SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH 30. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV 31. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRUŽEVANJU KMETOV 32. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREŽIVNINSKEM VARSTVU KMETOV Skupščina SR Slovenije je ob obravnavi kmetijske problematike v letu 1982 sprejela ugotovitve, priporočila in sklepe za izvajanje zakonov s področja kmetijstva, v marcu 1983 pa je obravnavala uresničevanje tega akta in naložila izvršnemu svetu, da pripravi spremembe in dopolnitve zakonov s področja kmetijstva. Predloge in stališča k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet. Istočasno pripravi poročilo o uresničevanju zakonov v občini. Rok: Ill. trimesečje Pristojni: . , — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 33. SISTEM FINANCIRANJA MANJ RAZVITIH KS V OBČINI V letu 1985 se izteče veljavnost dogovora o določitvi in financiranju manj razvitih KS v občini. Nadaljnji razvoj tnanj razvitih KS je potrebno na novo urediti za srednjeročno obdobje 1986-—1990. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 34. POROČILO O REALIZACIJI REFERENDUMSKEGA PROGRAMA V začetku leta 1986 se izteče obdobje za katerega je bil uveden občinski samoprispevek. Aktivnosti in program za uvedbo novega občinskega samoprispevka morajo potekati v drugi polovici leta 1985. Pri tem je primerno, da zbori razpravljajo o uresničitvi sedanjega referendumskega programa. Predlagatelj: komisija za spremljanje izvajanja referendumskega programa Rok: HI. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 35. REFERENDUMSKI PROGRAM ZA OBDOBJE 1986—1990 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 36. POROČILO O DELU SKUPNOSTI POMURSKIH OBČIN ZA OBDOBJE 1984—1585 Gradivo pripravi: predsedstvo Skupščine skupnosti pomurskih občin Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 37. PLAN JESENSKE SETVE Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 38. ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI PRESTRUKTURIRANJA GOSPODARSTVA IN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA RAZVOJNE PROGRAME V OBČINI Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 39. GLOBALNA OCENA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETIH 1981,1982,1983, 1984 in 1985 TER OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1986 Gradivo predstavlja dopolnitev ,.majske analize” na podlagi dodatnih informacij in spoznanj o tokovih družbenoekonomskega razvoja. Hkrati ta ocena predlaga in čimbolj vsestransko argumentira predlagane smeri razvoja v prihodnjem letu in predstavlja neposredno podlago za pripravo resolucije. Predloge in stališča pripravi Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 40. RESOLUCIJA O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986—1990 V LETU 1986 V resoluciji bodo predlagane temeljne usmeritve glede politike uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v naslednjem letu ter naloge in ukrepi za uresničevanje ciljev in nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in plana na tistih področjih, kjer prihaja do pomembnejših odstopanj od sprejetih obveznosti v dogovorih in v politiki uresničevanja družbenega plana. Stališča in predloge pripravi Izvršni svet Rok:IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zboc krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 41. RESOLUCIJA O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986—1990 V LETU 1986 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor Krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 42. REBALANS PRORAČUNA OBČINE M. SOBOTA ZA LETO 1985 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 43. OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE M. SOBOTA ZA LETO 1986 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 44. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA SKUPŠČINE OBČINE M. SOBOTA V obdobju veljavnosti sedanjega poslovnika je bil Statut občine dvakrat spremenjen in dopolnjen. To in še nekateri drugi vzroki narekujejo določene spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine občine., V kolikor bo prišlo do spremembe in dopolnitve Statuta občine bo to dodatni razlog za dopolnitve poslovnika. Predlagatelj: predsedstvo Skupščine občine Rok: IV. trimesečje DELEGATSKI VESTNIK - 5 Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 45. POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O VARSTVU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRED SPREMINJANJEM NAMEMBNOSTI Stališča in predloge k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 46. SLAVNOSTNA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE M. SOBOTA. OB OBČINSKEM PRAZNIKU BODO IMELI ZBORI V MESECU OKTOBRU SLAVNOSTNO SEJO. III. NORMATIVNI AKTI 1. Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1984 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti 2. Osnutek odloka o zaključnem računu občinskega rezervnega sklada za leto 1984 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 3. Osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini M. Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: L trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 4. Osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine veljavnega urbanističnega programa in urbanističnih načrtov v občini M. Sobota so v nasprotju z družbenim planom občine za obdobje 1981—1985. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 5. Osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine veljavnih zazidalnih načrtov in urbanističnega reda v občini M. Sobota so v nasprotju z družbenim planom občine M. Sobota za obdobje 1981 — 1985. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti 6. Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini M. Sobota. . Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti - 7. Osnutek odloka o komunalnih taksah. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 8. Osnutek odloka o ureditvenem načrtu za odlagališča komunalnih odpadkov. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 9. Osnutek odloka o davkih občanov občine M. Sobota. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 10. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini M. Sobota. Predlagatelj: Izvršni svet ' Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 11. Osnutek odloka o posebnem občinskem prometnem davku občine M. Sobota. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 12. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu M. Sobota (Kocljeva ulica) Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti * 13. Osnutek odloka o zavarovanju izmeritvenim znamenj in vizur na točkah geodetskih mrež Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 14. Osnutek odloka o občinskih upravnih taksah občine M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet - Rok: I. trimesečje Pristojni:. Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 15. Osnutek odloka o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 16. Osnutek odloka o upravljanju in vzdrževanju javnih poti v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: H. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 17. Osnutek odloka o določitvi minimuma obveznih RBK sredstev v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojpi: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor 18. Osnutek odloka o zaključnem računu davkov in prispevkov občanov občine M. Sobota in o zaključnem računu starostnega zavarovanja občanov občine M. Sobota. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti. 19. Osnutek odloka o komunalnem redu v občini M. Sobota. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 20. Osnutek odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov v občini M. Sobota. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 21. Osnutek odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij za območje naselja Tropovci Predlagatelj: Izvršni svet Rok: lil. trimesečje Pristojni: Zbor krajevnih skupnosti 22. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1985 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti 23. Osnutek odloka o pokopališkem redu v občini M. Sobota. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: Zbor krajevnih skupnosti 24. Osnutek odloka o upravljanju in vzdrževanju vodnih zemljišč v občini M. Sobota. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 25. Uskladitev drugih odlokov v občinske skupščine z veljavnim zakonom o stavbnih zemljiščih. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti 6 - DELEGATSKI VESTNIK IV. Poleg vprašanj, ki so navedena v programu dela, bodo zbori občinske skupščine še obravnavali vrsto vprašanj s področja kadrovske politike (volitve, imenovanja in razrešitve) in urejali določena vprašanja za katere so pristojni, s sklepi (upravne zadeve, soglasja k statutom itd.). Zbori občinske skupščine bodo z načrti dela za vsako trimesečje še podrobneje opredelili dela in naloge, vsebino za pripravo gradiv, določili roke in način obveščanja delegatov, 'delovnih ljudi in občanov ter druga vprašanja. Roki, ki so določeni v programu dela, se nanašajo samo na obravnavo vprašanj v 1. fazi oz. 2. fazi, v kolikor so bili v 1. fazi obravnavani v letu 1984. Roki za obravnavo vprašanj v n. fazi bodo določeni s periodičnimi delovnimi načrti v skladu s smernicami, ki jih določijo zbori občinske skupščine. Osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva občine Murska Sobota Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota je na 11. seji obeh zborov, dne 20. decembra 1984 sprejela osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva občine Murska Sobota in jih daje v javno razpravo vsem ustanoviteljem stanovanjske skupnosti. Osnutek bo v javni razpravi do 15. februarja 1985. Pripombe na osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva občine Murska Sobota poslati na Delovno skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota. STRAN VESTNIK 17 IANI1ARIA 1M* DELEGATSKI VESTNIK - 7 delež slanovanjskih zmogljivosti usmerjati na komunalno popolnoma opremljene in sklenjene stavbne komplekse. Vse rešitve, tako materialne, kakor tudi urbanistične, je treba oblikovati tako, da bodo sklenjene obstoječe in načrtovane stanovanjske koncentracije zagotavljale ustrezno zastopanost objektov družbenega standarda. Le tako bo možno zagotoviti delovnim ljudem in občanom bivalne pogoje, ki bodo ustrezali njihovemu položaju v samoupravni družbi. 6. Nenehno povečanje stroškov energije v stanovanjih, posebej za ogrevanje, terja od stanovanjskega gospodarstva aktivno udeležbo v iskanju rešitev za njihovo zmanjševanje. Posebno je treba ugotoviti možnost uporabe alternativnih virov energije za potrebe daljinskega ogrevanja kot so geotermalna energija in odpadna toplotna energija. IV. RAZVOJ IN POGLABLJANJE SAMOUPRAVNIH DRUŽBENIH ODNOSOV V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU L Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanje ekonomskih zakonitosti, seveda ni v protislovju. Cim močneje se bodo uveljavile ekonomske zakonitosti, tem izraziteje bo nujno uveljavljati samoupravne odnose v stanovanjskem gospodarstvu. 2. V prvi vrsti gre za poglobitev samoupravnih odnosov na področju oblikovanja virov sredstev za vse vrste virov sredstev, Na tem koraku gre v bistvu za nujnost vplivanja vseh delovnih ljudi v OZD in DS na oblikovanje vseh vrst virov sredstev. To pomeni, da bo stopnja za odvajanje sredstev lahko višja oz. nižja, pač glede na materialne možnosti in potrebe zaposlenih. 3. Nadalje gre za vpliv na uporabo vseh dosedanjih stanovanjskih skladov in racionalno izkoriščanje le-teh, tako na ravni OZD, kakor tudi na ravni hišnih svetov. Predvsem bo nujno izraziteje uveljaviti vlogo hišnih svetov, ki morajo razpolagati s sredstvi za vzdrževanje ter jih tudi po potrebi solidarno združevati. 4. Pospeševati je nujno usklajevanje samoupravnega interesnega organiziranja s potrebami konkretnih investitorjev in uporabnikov stanovanj ter gradbenikov v samoupravni interesni skupnosti ter hkrati omogočiti stike in odnose med investitorji in gradbeniki na osnovi tržnih oz. ekonomskih zakonitosti. V tej zvezi je nujno v naslednjem dolgoročnem obdobju omogočiti razvijanje različnih novih oblik reševanja stanovanjskega vprašanja. V. SLO IN DS 1. Ena temeljnih skupnih nalog za nemoten razvoj samoupravne socialistične družbe in pomemben element načrtovanja stanovanjske graditve je krepitev splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. 2. V ta prizadevanja se stanovanjska gradnja in stanovanjsko gospodarstvo vključuje skozi splošne principe prostorske distribucije -prebivalstva in dejavnosti, predvsem pa v sledečem: — naselitev prebivalstva oziroma policentrični razvoj občine in s tem dekoncentracija prebivalstva ter zmanjšanje gostote prebivalstva v urbanem okolju, — zasnova prostorske organizacije v smislu zmanjšanja potencialne nevarnosti onesnaževanja zraka, vode in zemlje, — usklajeni razvoj mest, centrov in širšega gravitacijskega zaledja, glede prometnega, energetskega in oskrbnega omrežja, — organizacija, ureditev in opremljenost urbanega prostora s pripadajočimi oskrbnimi, prometnimi, energetskimi in funkcijami družbenega Standarda,'oziroma centralnih dejavnosti. 3 . Smernice in kriteriji za načrtovanje in gradnjo stanovanj, torej tehnološki kriteriji, se nanašajo na: — lokacijo in organizacijo posameznih objektov v prostoru s stališča medsebojnih vplivov, dostopov in izhodov, — konstrukcijske rešitve in s tem gradnja zaklonišča, upoštevanje potresnih in protipožarnih principov gradnje, — kakovost uporabljenih materialov, — obliko in organizacijo objekta samega, — opremljenost objektov z ustrezno zaščitno in reševalno opremo. 4. Ob upoštevanju navedenega je treba ustvariti pogoje za uspešno reševanje in hitro evakuacijo prebivalstva v primeru katastrofe in neposredne vojne nevarnosti. VI. Izhajajoč iz dosedaj rečenega lahko sklenemo: V prvi vrsti je nujno ohraniti sedanji stanovanjski fond najmanj na dosedanji kvalitativni ravni. Izboljšati bo nujno tisti dei stanovanjskega fonda, ki je v nekoliko slabšem stanju. V zvezi s tem je nujno slediti oz. se približevati slovenskim in svetovnim standardom stanovanjske kulture, seveda v skladu z materialnimi možnostmi občine. To nekoliko bolj velja za novogradnjo. V tej zvezi si bo nujno prizadevati predvsem za racionalizacijo gradnje, z drugimi besedami rečeno: cena kvad. m stanovanja naj bi bila taka, da bi omogočala čimhitrejši prehod na ekonomske stanarine, ne da bi to predstavljalo težave za stanovalce. Predsednik skupščine: TINEV MARJAN dipl. oec. Stanje izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov v občini Murska Sobota Samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno.dejavnost občine Murska Sobota je pripravila gradivo o stanju izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav v občini Murska Sobota. O tej problematiki sta razpravljala oba zbora skupščine Skupnosti 3. decem bra 1984 in Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji 11. decembra 1984. Oba zbora skupščine Skupnosti sta sprejela opisane ugotovitve in sklepe s katerimi je soglašal tudi Izvršni svet. Pripravljeno gradivo daje Skupnost v javno razpravo vsem delavcem v združenem delu in občanom v krajevnih skupnostih. Namen javne razprave je. da se seznanijo vsi delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih s stanjem na področju izgrajenosti komunalnih objektov in naprav v občini. Iz gradiva je pregledno, da področje komunalne dejavnosti močno zaostaja za razvojem gospodarstva in ostalih dejavnosti v občini Murska Sobota tako, da že postaja zavora za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo in razvoj gospodarstva v občini. Zaradi zaostajanja izgrajenosti komunalnih objektov in naprav so nakazane tudi rešitve za hitrejšo izgradnjo potrebnih komunalnih objektov in naprav. Pripravljeno gradivo vsebuje tudi nekatere elemente za sestavo srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 na področju komunalne dejavnosti. Javna razprava o predloženem gradivu trajado 28. februatja 1985. Skupnost poziva vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v občini Murska Sobota, da o tej problematiki razpravljajo in dajo svoje predloge in pripombe ter tako pripomorejo k hitrejšemu razvoju in izgradnji komunalnih objektov in naprav v občini. Predloge in pripombe pošljite na službo Skupnosti. Trg zmage 4/1, Dodatne informacije in obrazlago lahko dobite pri službi Skupnosti ali po telefonu štev. 22-130. UVOD Izhodišča za organiziranost komunalnega gospodarstva so bila opredeljena z zakonom o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82). ki določa tudi pogoje, oblike in način delovanja samoupravne komunalne skupnosti. Prav tako zakon v 3. členu določa katere dejavnosti se štejejo kot komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena. Teh dejavnosti je 8. Odlok Občinske skupščine o komunalnih dejavnostih (Ur. objave št. 20/83) te dejavnosti na osnovi zakona razšitja še za naslednje dejavnosti: — vzdrževanje, varstvo, gradnja in rekonstrukcija ulic, trgov in cest s pripadajočimi napravami in opremo v mestu Murska Sobota, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, — oskrba mesta Murska Sobota s toplotno energijo, — urejanje in vzdrževanje javne tržnice v mestu Murska Sobota. — urejanje in vzdrževanje letnega kopališča v mestu Murska Sobota. — urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij. — plakatiranje, izobešanje zastav in transparentov ter urejanje in vzdrževanje temu namenjenih objektov. Nadalje zakon v 6. členu opredeljuje komunalne objekte in naprave na objekte individualne rabe in objekte kolektivne komunalne rabe. Zakon tudi opredeljuje, da so vsi komunalni objekti in naprave t. j. objekti individualne in kolektivne rabe osnovno sredstvo komunalne organizacije, ki upravlja s temi objekti in napravami. Zakon prav tako opredeljuje, da lahko krajevne skupnosti gospodarijo s komunalnimi objekti in napravami, kadar delovni ljudje in občani neposredno zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalne dejavnosti v krajevni skupnosti. S sprejemom zakona o komunalnih dejavnostih in odloka o komunalnih dejavndstih se nadaljuje proces samoupravnega organiziranja komunalnega gospodarstva in s tem tudi proces povezave izvajalcev komunalnih dejavnosti z uporabniki komunalnih storitev in proizvodov. Nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v komunalnem gospodarstvu ter uveljavljanje ustreznih oblik samoupravnega organiziranja, je ena od primarnih nalog organov družbenopolitične skupnosti, samoupravne komunalne skupnosti (sedanje cestno komunalne skupnosti) in organizacije združenega dela s področja komunalnega gospodarstva. 8 - DELEGATSKI VESTNIK Izvajanje komunalnih dejavnosti posega v osnovne življenjske potrebe in interese vsakega delavca in občana, kakor tudi v delovni proces. Izgrajenost komunalnih objektov in naprav je pomembni del celotnega bogastva naše družbe, vlaganja v nadaljnji razvoj komunalne infrastrukture pa bi morala zavzemati večji delež v celotnih naložbah v občini, kajti obseg in kvaliteta komunalne opremljenosti naselja, vpliva tudi na stanovanjsko gradnjo. Samoupravna organiziranost komunalne skupnosti in komunalne organizacije SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o. ustanovitvi, februarja 1978. V tej skupnosti so od ustanovitve pa do leta 1983 bile združene tri dejavnosti in to; — cestna dejavnost, — komunalna dejavnost in — upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči. S sprejetjem zakona o cestah se je decembra 1982 konstituirala Občinska SIS za ceste in se je cestna dejavnost izločila iz te skupnosti. Tako se od 1. 1.1983 opravljata v SIS za cestno in komunalno dejavnost še dve dejavnosti t. j. — komunalna dejavnost in — upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči. Zakon o komunalnih dejavnostih sprejet februarja 1982 prav take prinaša novosti glede organizacije skupnosti. Postopek za organizacijo komunalne skupnosti v skladu z zakonom je v teku in bi naj skupnost bila formirana v skladu z zakonom v prvi polovici leta 1985 in registrirana pri pristojnem sodišču. Komunalno dejavnost v občini Murska Sobota opravlja delovna organizacija »SOBOTA« TOZD KOMUNALA v Murski Soboti. Ta TOZD je do oktobra 1983 opravljala poleg vzdrževanja komunalnih objektov in naprav tudi vzdrževanje lokalnih cest v občini. TOZD Komunala s 83 zaposlenimi opravlja naslednje dejavnosti: — vzdrževanje mestnih ulic, javnih zelenic površin in parkov, — odvoz smeti in vzdrževanje javnega smetišča, — kanalizacija in čistilna naprava v Murski Soboti, — vodovod š črpališčem v Murski Soboti, — pogrebništvo, — letno kopališče v Murski Soboti, — vzdrževanje stanovanj in kotlovnic v stanovanjskih blokih. Zakon o komunalnih dej avnostih prav tako določa, da se mora skleniti družbeni dogovor o pogojih za organiziranje komunalnih organizacij v republiki. Občina Murska Sobota tega dogovora ni podpisala. Z ozirom na spremembe, ki so v zakonu in družbenem dogovoru o organizaciji komunalnih organizacij ter spremembe v DO »SOBOTA« je potrebno temeljito preučiti sedanjo organiziranost'TOZD Komunala in jo organizirati tako, da bo sposobna kvalitetno opravljati vso komunalno dejavnost določeno z zakonom in občinskim odlokom. Izgrajenost in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav Izgrajenost komunalnih objektov in naprav oziroma komunalna opremljenost naselij v občini je zelo pomanjkljiva, saj razen lokalnih vodovodov, ki napajajo dele naselij ali skupine hiš v naseljih, nimamo zgrajenih vodovodov, razen v mestu Murska Sobota in Beltincih, ki bi oskrbovali celq naselje ali celo krajevno skupnost z zdravo pitno vodo. Teh vodovodov je v občini zgrajenih 307 v 36 krajevnih skupnostih. So posamezna naselja, kjer je 10 in več vodovodov napr. Grad 18. Bodonci 14. Kuzma 10, Sebeborci 11, Serdica 10, Vadarci 11 itd. Podobna situacija je po izgrajenosti kanalizacije. Kanalizacija za odvajanje odplak je "zgrajena oziroma se gradi v Murski Soboti in Beltincih. Tako je v Murski Soboti zgrajenih 32 km kanalskih vodov. Na to kanalizacijo je sedaj priklopljena vsa industrija v mestu Murska Sobota, vse šole in vrtci, kakor tudi vsa družbena stanovanja in 1470 individualnih stanovanjskih hiš. Kanalizacijo bo potrebno zgraditi še v Žitni ulici, delu Lola Ribarja ulice in Klavniški ulici ter v predelu Lendavske ulice od železniške proge do Markišavske in Noršinske ulice. V Beltincih je zgrajen le kolektor po magistralni cesti in kolektor ter kanalsko omrežje vnaselju »Jugovo«. Na to kanalizacijo je priklopljenih le malo porabnikov. To pa iz razloga, ker zgrajena čistilna naprava v Beltincih še ne deluje in nima uporabnega dovoljenja. Potrebno je še odpraviti pomanjkljivosti, ki jih čistilna naprava ima. Investitor te čistilne.napraveje krajevna skupnost Beltinci. Program za odpravo pomanjkljivosti na napravi je sprejet in si krajevna skupnost prizadeva, da bodo odpravljene še letos. Kanalizacijsko omrežje za odvod meteornih voda je delno zgrajeno v Bogojini, Teša-novcih in Predanovcih. Kljub temu, da je to kanalizacijsko omrežje zgrajeno samo za meteorne vode, so nekateri občani priklopili tudi fekalije na to kanalizacijo. Tako nastaja problem čiščenja teh odplak. Razen v Murski Soboti in Beltincih nima nobeno naselje v občini zgrajene čistilne naprave, ki bi služila naselju. Čistilne naprave so zgrajene še v zdravilišču Moravske toplice, v Modnem salonu pri Gradu, Livu v Rogašovcih, osnovni šoli Puconci in Tišina ter v obratu Mure v G. Petrovcih. Te čistilne naprave so v upravljanju delovnih organizacij. VODOVOD V MURSKI SOBOTI Porabniki vode 1982 1983 Ind. 83/82 1.1.do 1.10.1984 Gospodinjstva Industrija, obrt in 356.700 416.484 116 361.764 ostali 628.164 754.224 120 822.550 SKUPAJ: 984.164 1.170.648 118 1.184.314 Porast porabe vode še bolj nazorno kaže tabela preračunana na poprečno porabo vode v m3 na mesec: Ind. 1. 1. do 30. 9. Ind. Koristniki-porabniki 1982 1983 83/82 1984 84/83 Gospodinjstva 29.725 34.702. 116 40.196 115 Industrija, obrt in ostali 52.347 62.852 120 91.394 145 SKUPAJ: 82.072 97.554 118 131.590 134 Iz gornjih podatkov je pregledno, da poraba vode narašča najbolj v industriji, obrti in pri ostalih porabnikih. To kažejo tudi podatki pri naslednjih velikih porabnikih poprečno na mesec: Ind. PORABNIK 1983 1984 84/83 ABC Pomurka TMI-Lendavska 11.438 15.113 132 ABC Pomurka TMI-Bjedičeva 2.763 18.556 671 ABC Pomurka Agromerkur 6.552 8.718 133 Hotel Termal Moravske t. 1.934 7.621 394 Iz tabele je pregledno, da je Tovarna mesilih izdelkov — stara in nova — v 9. mesecih leta 1984 porabila 25,5 % celotne količine vode iz mestnega vodovoda. Nova Tovarna mesnih izdelkov je začela jemati vodo iz mestnega vodovoda šele leta 1982 in to občasno, ko ji je primanjkovalo vode v lastnih vodnjakih, ki so Hli zgrajeni za celotno oskrbo tovarne. V zadnjih letih, to je po letu 1977 seje na področju »Črnskih mej« v posameznih kritičnih sušnih obdobjih že večkrat pojavilo občutno pomanjkanje vode. K izgradnji dodatnih vodnjakov kot je to po projektu predvideno pa se ni pristopilo, ker bi to povzročilo velike zaščitne pasove na najbolj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih (zaščitni pas za že zgrajene vodnjake zajema gozdne površine), kar bi za sedanja prizadevanja, pridelati čim več hrane bilo neprimerno. Glede na to, da se je ta problem občasnega pomanjkanja vode v zadnjih letih pojavil na celotnem prostoru Pumurja, so bile opravljene obsežne geohidrološke raziskave na področju Pomurja. Geohidrološke raziskave so bile opravljene v letih 1978 do leta 1982, ki so pokazale, da ima Pomurje na območju Dolinskega in Ravenskega ter na Murskem in Apaškem polju dovolj vode tako, daje transport vode iz oddaljenih krajev nepotreben in neekonomičen. Po eni zasnovi iz leta 1975 je namreč bilo predvideno, da bi se naj Pomurje oskrbovalo s pitno vodo DELEGATSKI VESTNIK - 9 iz Ptujskega polja in nekaterih drugih krajev. Po navedeni študiji geohidroloških raziskav je na našem področju glede na bližino obstoječega črpališča v »Črnskih mejah« določena kot najprimernejša in bogata z vodo lokacija južno od naselja Krog, ki je bila tudi podrobno raziskana. Za severozahodni del Goričkega, na relaciji Cankova—Rogašovci pa je po tej študiji najbolj bogata z vodo lokacija na področju Borejci—Krajna, ki je prav tako podrobno raziskana. Negativna stran te lokacije je v tem, da bo črpanje vode na tej lokaciji v Krajni odnosno v Borejcth vplivalo na nivo talne vode v »Črnskih mejah«, kar se bo moralo pri nadaljnjem projektiranju tudi upoštevati. Za severovzhodni del Goričkega pa so raziskave še v teku. Tu se raziskuje predvsem področje ob potoku Krka, od Otovec do Hodoša in še nekateri drugi potencialni izviri. Ker je na obstoječem črpališču v črnskih mejah v času navedenih raziskav večkrat prišlo do občutnega pomanjkanja vode in ker so raziskave nekoliko kasnile, smo v letu 1982 aktivirali obstoječe vodnjake v Fazaneriji, iz katerih se črpa voda direktno v obstoječe vodovodno omrežje in sicer le tedaj, ko se začne talna voda v Črnskih mejah občutno zniževati. Črpališče v Fazaneriji je sedaj, verjetno pa bo tudi v bodoče, le kot zlata rezerva. Kot dobro nadomestilo pa bo tudi v bodoče za slučaj kake večje okvare na črpališču v Črnskih mejah ali na glavnem cevovodu črpališče — stolpni vodohram. Kot trajna rešitev za obogatitev podtalnice na črpališču v Črnskih mejah je torej pb raziskovalni študiji določena lokacija v Krogu. Po tej študiji bi se naj Krogu zgradil črpalni vodnjak in cca 1000 m drenaže. Kapaciteta tega črpališča bi naj po podatkih iz študije znašala okrog 100 1/sek. V prvi fazi je predvidena v Krogu izgradnja poskusnega vodnjaka in 25 m drenaže, kot poizkusni objekt za nadaljnje raziskovalno delo, kot je poskusno črpanje, detajlne raziskave (dolžine drenaž, kapaciteta. načini eventuelnega čiščenja vode itd.), ki so potrebne za dokončno projektiranje črpališča in glavnega cevovoda do črpališča v Črnskih mejah. Izgradnja poskusnega vodnjaka in drenaže v Krogu ima v tej fazi raziskovalni značaj in je po zagotovilih izdelovalcev raziskovalne študije in inštituta za zdravstveno hidrotehniko pri Fakulteti za arhitekturo. gradbeništvo in geodezijo Ljubljana nepogrešljiva za definitivno projektno rešitev in izvedbo izkoriščanja podtalnice kot definiti-ven-stalen-objekt bodočega črpališča za obogatitev podtalnice v Črnskih mejah. Projektna dokumentacija za izvedbo poskusnega vodnjaka in 25 m drenaže je že izdelana. Izdana so tudi vsa potrebna soglasja, razen soglasja Elektrogospodarstva, ki nam do danes kljub večkratnim pismenim urgencam soglasja ni dostavil (soglasje Elektrogospodarstva je potrebno zaradi hidroelektrarne na Muri). Dela za izvedbo poskusnega vodnjaka in drenaže v Krogu so zajeta v finančnem načrtu skupnosti za leto 1984. K izvedbi teh del pa se bo pristopilo takoj, ko dobimo navedeno elektro soglasje. Natančno investicijsko vrednost tega črpališča bo možno določiti šele po izvršenih raziskavah iz poskusnega črpanja na osnovi katerih se bodo izdelali projekti za izvedbo. Pri vsem tem je namreč še neznanka kako se bo voda iz tega črpališča dotirala v Črnske meje v enotni vodovodni sistem, ali direktno v cevovod pred klorinatorjem, ali pa preko zemeljskih lagun, kjer bo pronicala v podtalno vodo neposredno pred zgrajenimi vodnjaki. To pa je seveda odvisno od čistoče vode, ki bo razvidna iz analize iz poskusnega črpanja. Za že znane objekte, ki se bodo morali zgraditi, kot je zbirni vodnjak, cca 100 m drenaže, transportni cevovod od črpališča do Črnskih mej in infrastrukturni objekti vključno s tfafo postajo, bodo po zelo grobi oceni po sedanjih cenah znašali najmanj 18 milijard S din. Takšna investicijska vrednost pa je enako kot pri čistilni napravi po sedaj znanih virih finansiranja zelo problematična tako, da je aktivnost o konstrukciji finansiranja za izvedbo tudi tega objekta prav tako potrebno podvzeti že sedaj. Kanalizacija in čistilna naprava v Murski Soboti Kanalizacija Kanalizacija v mestu Murska Sobota se je začela izgrajevati po letu 1960. ko je bila izdelana tehnična dokumentacija, katero je izdelal Biro nizke gradnje Ljubljana. Po tej dokumentaciji seje kanalizacijsko omrežje v glavnem izgrajevalo. Bile so določene spremembe na profilu glavnega kolektorja, ki je bil zmanjšan od predvidene velikosti. Tako je do sedaj zgrajenega cca 32.000 m kanalizacijskega omrežja. Na to omrežje je priklopljena vsa industrija, razen Agroservis in Certus, vse ustanove, vsa družbena stanovanja in 1450 individualnih stanovanjskih hiš. Kanalizacija v mestu Murska Sobota je mešanega sistema in se odvajajo poleg fekalnih voda tudi meteorne vode iz vseh prispevnih površin Te površine pa so se od časa izdelave tehnične dokumentacije t. j. v letu 1960 do danes bistveno spremenile oziroma se povečale. Zmanjšanje profila kanalskega kolektorja in povečanje prispevnih površin za odvod meteornih voda povzroča, da prihaja občasno do poplavljanja nižje ležečih prostorov (kleti) v nekaterih predelih mesta. Da bi se odpravile določene pomanjkljivosti pri obstoječi že zgrajeni kanalizaciji in nakazale rešitve nadaljnje izgradnje kanalizacijske mreže v Murski Soboti je bila naročena študija v novembru 1978 pri SGP Slovenijaceste TOZD Projekt nizke gradnje Ljubljana. Ta študija je bila izdelana v začetku leta 1979 in predvideva izgradnjo treh novih kolektoijev in to: — severni kolektor na katerega se veže celotni severni del Lendavske ulice in naselji Černelavci in Veščica. — južni kolektor na katerega se veže jugozahodni del mesta. Tomšičevo naselje in ulice ob tem naselju ter predvideni novi del mesta. — industrijski kolektor na katerega se veže industrija v novi industrijski coni ter Martjanci. Poleg te študije je Projektivni biro Murska Sobota v letu 1983 izdelal ponovni hidravlični izračun obstoječe kanalizacije in predlog za razbremenitev obstoječega kanalskega kolektorja v ulici Arhitekta Novaka. Po tem hidravličnem izračunu in predlogih je predvideno, da se zgradi kanal v Ulici ob progi, od obstoječega kolektorja v Ul. Arh. Novaka do novega severnega kolektorja. Ta kanal bi razbremenil kolektor v ul. Arh. Novaka. / Nadalje je predvideno, da se cela Lendavska ulica preveže na severni kolektor in tako razbremeni kanal v Cvetkovi in Titovi ulici. Toda zaradi pomanjkanja sredstev je prišlo do začetka gradnje samo severnega kolektorja. kije zgrajen v dolžini 1538 m. Vrednost te gradnje znaša 45,873.210 din. Prav tako je zgrajena potrebna kanalizacija v Lendavski ulici s katero se preusmeri odpadne vode v severni kolektor iz cele Lendavsk ulice. Severni kanalski kolektor pa je še potrebno dokončati pri čistilni napravi in ga navezati na čistilno napravo. Priklop tega kolektorja na čistilno napravo pa je pogojen z vodnogospodarskim soglasjem, da se mora pristopiti k ureditvi oziroma izgradnji čistilne naprave. To pa je nujno potrebno zaradi gradnje stanovanjskih blokov v Lendavski ulici. Prav tako je potrebno nadaljevati z gradnjo severnega kolektorja do Čemelavec v dolžini 2378 m zaradi stanovanjske gradnje na novem predelu — v okviru stanovanjske zadruge. Vrednost teh del po sedanjih cenah bo znašala cca 93,142.000 din. Zaradi hidravlične razbremenitve obstoječega kolektorja je potrebno zgraditi kanal v Ulici ob progi v dolžini cca 550 m in južni kolektor. Prvi projekti za izgradnjo centralne komunalne čistilne naprave za čiščenje odplak mesta so bili izdelani leta 1964. Vendar pa do izgradnje čistilne naprave po tem projektu ni prišla ker je po mnenju takratnih vodnogospodarskih in sanitarnih organov predvideni sistem čiščenja glede na novejše tehnologije, ki so se takrat uvajale v svetu že zastaral. Zaradi navedenega je bil leta 1969 izdelan nov projekt, po novejši tehnologiji čiščenja, na katerega so bila izdana vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje. Ta projekt je bil izdelan na kapaciteto izračuna po takrat veljavni urbanistični zasnovi mesta in sicer na 60.000 ekvivalentnih enot m hidravlično obremenitev 70 1/sek. Čistilna naprava po navedenem projektu je projektirana po principu totalne oksidacije in sicer v prvi etapi na 60.000 ekvivalentnih enot, v drugi etapi pa bi se razširila po sistemu anaerobne presnove blata na 110.000 enot. Da bi se ta efekt za 110.000 enot dosegel bi bilo potrebno k čistilni napravi prve etape dograditi le še primarni usedalnik in gnilišče. Prva etapa čistilne naprave za 60.000 enot in hidravlično obremenitev 70 1/sek je bila zgrajena leta 1971. Vendar pa se je takoj po izgradnji L etape čistilne naprave ugotovilo, da se gospodarski in siceršnji razvoj mesta veliko hitreje razvija kot je to predvideval takratni urbanistični program na osnovi katerega je bila I. etapa čistilne naprave zasnovana. Tako se je po izgradnji L etape čistilne naprave zgradila nova tovarna mesnih izdelkov, pri čemer se projektirane količine odpadne vode na stari lokaciji v Lendavski ulici tudi niso zmanjšale. Nadalje se je v tem času močno povečala klavnost piščancev pri Agromerkurju ter zgradili drugi novi gospodarski objekti v mestu, s čimer se je s projektom predvidena biološka obremenitev čistilne naprave več kot potrojila in hidravlične obremenitev čistilne naprave več kot podvojila. Tako znaša danes biološka obremenitev čistilne naprave 253.621 enot. Ta je izračunana po predpisani metodologiji, ki je objavljena v Ur. listu SRS. št. 29/76. Biološko obremenitev čistilne naprave kaže naslednja tabela po koristnikih: KORISTNIKI PREDČIŠČENJE ENOTE 1. Občani mesta in čista industrija — 68.446 2. Obrt 1.157 3. Agromerkur 10% 17.764 4. Kafilerija — 15.015 5. Tovarna mlečnega prahu 38.255 6. Mesna industrija 20% 112.984 Skupaj 235.621 10 - DELEGATSKI VESTNIK Iz gornje tabele je pregledno, da sedanja čistilna naprava zadošča komaj za občane mesta in čisto industrijo po biološki obremenitvi po predpisani metodologiji. Hidravlična obremenitev čistilne naprave pa je povprečno 83.5 1/sek. brez meteorne vode. Oba podatka kažeta, da je čistilna naprava preobremenjena biološko in hidravlično. Po sedaj veljavni metodologiji bi bilo potrebno zgraditi oziroma dograditi čistilno napravo za najmanj 195.000 E. Prav tako je nujno, da veliki onesnaževalci zgradijo svoje naprave za predčiščenje in jih redno vzdržujejo. Obstoječa čistilna naprava s projektom predvideno kapaciteto 60.000 enot in hidravlično obremenitvijo 701/sek zadovoljivo dela, kar je razvidno in izvidov, kjer poprečni BPK 5 prečiščene odpadne vode na iztoku iz čistilne naprave v Ledavo znaša v poprečju 16 mg/1, po soglasjih pa je dovoljeno 25—30 mg BPK 5/1. Vendar pa je pri tem problem, da čistilna naprava iz že prej navedenih razlogov (povečane količine odpadne vode) ne očisti vse odpadne vode (samo 70 1/sek). preostala količina odpadne vode cca 50—60 1/sek pa neočiščena direktno odteka v potok Ledavo, kar negativno vpliva na okolje in na že itak močno onesnaženost vode v Ledavi. Zaradi zgoraj navedenih preobremenitev čistilne naprave je bila že leta 1978 med Skupščino občine Murska Sobota in Vodnogospodarskim podjetjem Maribor sklenjena pogodba za izdelavo projektov za razširitev oziroma gradnjo II. etape obstoječe čistilne naprave. Tako odločitev so narekovala tudi izdana soglasja h gradnji I. etape to je, da se k razširitvi čistilne naprave pristopi takoj, ko bodo obremenitve večje od projektirane I. etape. Poleg tega je z navedeno pogodbo bil naročen tudi idejni projekt za dokončno izgradnjo čistilne naprave na obstoječi lokaciji in to na perspektivno kapaciteto, ki jo narekuje novi urbanistični program mesta. Toda omeniti moramo, daje že na samem začetku projektiranja bil tako zastavljeni koncept razširitve obstoječe čistilne naprave zavržen. Na dveh strokovnih razpravah, ki so sledile in na katerih so poleg občinskih in republiških pristojnih organov sodelovali še projektanti in drugi vidni strokovnjaki s področja sanitarne hidrotehnike je prevladalo mnenje, predvsem pa s strani republiške sanitarne inšpekcije. da je ta zastavljeni koncept razširitve čistilne naprave na obstoječi lokaciji tvegan zaradi izvozne licence Tovarne mesnih izdelkov, ki seje zgradila v neposredni bližini čistilne naprave in da zato republiška sanitarna inšpekcija ne bo dala pozitivnega soglasja. Nadalje je na teh strokovnih razpravah bila v zvezi s tem dana sugestija, da naj urbanisti izdelajo variantno rešitev razširitve čistilne naprave na drugi (vzhodni) strani Ledave. to je vizavi obstoječe čistilne naprave. Poleg tega naj urbanisti obdelajo še druge možne variante za gradnjo nove čistilne naprave na novi lokaciji. Na osnovi sugestije podane na navedeni strokovni razpravi je Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota izdelal lokacijsko dokumentacijo v treh variantah in sicer: — po prvi varianti bi se naj čistilna naprava razširila oziroma etapno dograjevala na lokaciji vizavi obstoječe čistilne napfave, to je na drugi (vzhodni) strani Ledave. — po drugi varianti bi se naj čistilna naprava etapno na novo zgradila na novi lokaciji prav tako na vzhodni strani Ledave, toda cca 1400 m južno od obstoječe čistilne naprave, to je v bližini ceste Noršin-ci—Rakičan in — po tretji varianti po kateri bi se naj nova čistilna naprava etapno zgradila na novi lokaciji ob cesti Murska Sobota—Noršinci, pred naseljem Noršinci. Na osnovi navedene lokacijske dokumentacije s tremi možnimi variantami je bila opravljena predlokacijska razprava, ki jo je razpisal Republiški sekretariat za varstvo okolja. Po obširni predlokacijski razpravi je bila osvojena druga varianta, to je, da se naj nova čistilna naprava gradi na vzhodni strani Ledave cca 1400 m južno od obstoječe čistilne naprave v bližini ceste Noršinci—Rakičan. Prva varianta za razširitev čistilne naprave na drugi strani Ledave — vizavi obstoječe čistilne naprave je bila zavrnjena iz enakih razlogov (izvozna licenca) kot je že opisano za razširitev čistilne naprave na obstoječi lokaciji. Zgoraj opisana tretja varianta pa je bila ocenjena kot dražja od druge variante zaradi oddaljenosti od Ledave, pa tudi zaradi bližine naselja Noršinci. Glede na navedeno velja poudariti, da smo se tudi po predlokacijski razpravi kolebali ali naj gradimo povsem novo čistilno napravo na novi lokaciji. Namreč še vedno smo se bolj nagibali za razširitev čistilne naprave po zgoraj navedeni prvi varianti. Vendar pa smo se o tem dokončno dogovorili na skupnem sestanku, ki smo ga sklicali 29. 2. 1984 v dokaj, razširjeni sestavi. Na tem sestanku smo se namreč dokončno dogovorili in osvojili, da se naj čistilna naprava gradi na novi lokaciji in to pd že opisani drugi varianti, ki jo je osvojila kot najprimernejšo tudi predlokacijska razprava. Na navedenem sestanku smo se tudi dogovorili, da se takoj pristopi k izdelavi idejnega projekta za osvojeno drugo varianto kakor tudi, da se v idejnem projektu obdela kot podvarianta izgradnja čistilne naprave na reki Muri. V zvezi s tem je s Projektivnim birojem Murska Sobota že sklenjena pogodba za izdelavo idejnega projekta za osvojeno drugo varianto. Idejni projekt bo končan do konca tega leta. Idejni projekt bo obdelan in stroškovno ovrednoten po posameznih etapah vse do leta 2000. Vrednost čistilne naprave je brez tehnične dokumentacije zelo težko oceniti. Toda če upoštevamo sedanje cene bi znašala cena 4.200 din/E. potem lahko ugotovimo, da bo znašala izgradnja oziroma dograditev čistilne naprave za manjkajočih 195.000 enot cca 820,000.000 din (podatki o ceni so vzeti za izgradnjo čistilne naprave v Kranju, ki se sedaj pripravlja). Poleg izgradnje nove čistilne naprave pa je treba upoštevati še gradnjo kolektoija do nove čistilne naprave cca 1500 m in stroške ostale infrastrukture (elektrika, cesta, vodovod in drugo), kar bo znašalo najmanj 70,000.000 din. Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov — smeti Organizirano zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je urejeno v celoti samo v mestu Murska Sobota. Občasno pa se odvažajo komunalni odpadki tudi v Čemelavcih, Beltincih in Martjancih — delno. Neurejenost organiziranega zbiranja komunalnih odpadkov povzroča, da se pojavljajo divja odlagališča teh odpadkov, ki onesnažujejo okolje. Pri organiziranem odvozu komunalnih odpadkov predstavlja velik problem odlagališče teh odpadkov. Vsa odlagališča, ki so bila do sedaj so bile začasne rešitve za leto. dve. To pa povzroča velike težave, saj je potrebno skoraj vsako leto iskati novo lokacijo in odlagališče na novo urejati. Bila je narejena že študija za odlagališča, ki bi zadostovalo za nekaj let. Vendar se to ni uredilo zaradi onesnaževanja podtalnice. Vsekakor bo potrebno v najkrajšem času najti primemo lokacijo za odlagališče komunalnih odpadkov, ki se bo lahko uporabljalo vsaj nekaj let. Poseben problem v občini predstavlja odlagališče nevarnih snovi oziroma odpadkov. Ta problem bo potrebno vsekakor rešiti v občini, če že ne v Pomurju. Ti odpadki se sedaj kopičijo v delovnih organizacijah in predstavljajo še posebno nevarnost za okolje. Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav Zakon o komunalnih dejavnostih in odlok o komunalnih dejavnostih opredeljujeta komunalne objekte in naprave kot objekte — individualne komunalne rabe in — komunalne objekte in naprave skupne rabe. S cenami za komunalne storitve bi se morali pokrivati stroški za komunalne objekte in naprave v individualni rabi (oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, odstranjevanje komunalnih odpadkov, pokopališča, oskrba s toplotno energijo, javno letno kopališče in javna tržnica). " V cene teh komunalnih storitev bi morala biti vključena tudi enostavna reprodukcija — to predvideva tudi program dolgoročne gospodarske stabilizacije. Problem pa je v tem. da za večino teh komunalnih storitev cene ne pokrivajo vseh stroškov, da o enostavni reprodukciji niti ne moremo govoriti. Cene komunalnih storitev močno zaostajajo za porastom ostalih cen — stroškov — in so vseskozi pod določeno družbeno kontrolo. Zaradi nizkih cen komunalnih storitev in s tem povezan izpad dohodka komunalne organizacije mora SIS pokrivati izpad dohodka (zgubo). Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne in individualne rabe upravlja TOZD Komunala, razen ulične razsvetljave katero pa upravlja DES TOZD Elektro Murska Sobota. Za vzdrževanje in gradnjo komunalnih objektov in naprav se združujejo sredstva v SIS na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981 —1985 po stopnji 1% iz dohodka TOZD, osnova pa je BOD. S prvim julijem 1984 je bila ta stopnja znižana na 0.928 % in to tisti del. ki je namenjen za izgradnjo komunalnih objektov. Od skupno združenih sredstev skupščine skupnosti letno določa odstotek sredstev za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. V tem srednjeročnem obdobju so bila združena naslednja sredstva za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav: Leto Združena sredstva 1 % iz dohodka % za vzdrževanje Znesek za vzdrž. 1981 26.815.818 25,21 6,761.855 1982 35.026.797 24.27 8,502.165 1983 45.653.651 24,45 11.164.237 1984 57.067.000 27,16 15.500.000 Iz gornje tabele je pregledno, da je bilo v tem srednjeročnem obdobju namenjenih za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav le 24 % do 28 % sredstev. To pa je Vsekakor premalo predvsem, če imamo pred sabo dejstvo, da se več kot 10 let število delavcev na vzdrževanju mestnih ulic in zelenih površin ni povečalo. Kljub temu, da še te površine iz leta v leto povečujejo, saj imamo preko 47 km mestnih ulic in samo 3 cestarje in 6 pometačev in 14 ha zelenih površin ter parkov in 4 delavce. Prav zaradi premajhnih sredstev namenjenih za vzdrževanje mestnih ulic in zelenih površin ter ulične razsvetljave so morale krajevne DELEGATSKI VESTNIK - 11 STRAN 16 VESTNIK. 17. JANUARJA 1985 skupnosti v mestu Murska Sobota dodajati svoja sredstva za vzdrževanje objektov v mestu. Tako so krajevne skupnosti v mestu Murska Sobota v zadnjih treh letih prispevale 2.403.856 din za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. To je brez tistih sredstev, ki so jih krajevne skupnosti v mestu Murska Sobota namenjale za pokrivanje izgube v letnem kopališču. Za redno in normalno vzdrževanje bi bilo potrebno nameniti znatno več sredstev, če hočemo obseg vzdrževanja obdržati na sedanjem nivoju oziroma ga nekoliko izboljšati. Pri vzdrževanju komunalnih objektov in naprav je potrebno omeniti to. da se ti vzdržujejo samo v mestu Murska Sobota. Ti objekti pa so tudi v ostalih krajevnih skupnostih v občini, katere pa vzdržujejo krajevne skupnosti same iz svojih sredstev. Letna poraba električne energije pri ulični razsvetljavi je 932.535 KWh za celotno občino in po ceni 6,96 din/KWh, kar znaša cca 6.500.000 din. Javna razsvetljava se vzdržuje samo v mestu Murska Sobota in znašajo stroški porabe energije in zamenjava žarnic letno nad 3.500.000 din. S sprejemom odloka o komunalni dejavnosti, ki razširja z zakonom določene objekte in naprave kot komunalne, se postavlja vprašanje kako te objekte vzdrževati, so npr. javni WC in letno kopališče v Jvlurski Soboti. V letnem kopališču vsako leto nastane 700.000 do 900.000 din izpada dohodka pri rednem vzdrževanju, da pri tem ni upoštevano investicijsko vzdrževanje. Za investicijsko vzdrževanje krajevne skupnosti mesta Murska Sobota vsako leto posebej združujejo sredstva. Za redno in normalno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, ki se sedaj vzdržujejo in ki jih je naknadno opredelil tudi občinski odlok o komunalnih dejavnostih, bo potrebno v letu 1985 zagotoviti znatno več sredstev kot doslej, če nočemo, da nam ti objekti propadajo. Tako bo potrebno v ta namen v letu 1985 zagotoviti 38,240.900 din, kar predstavlja 0.45 % sredstev iz dohodka TOZD, ki jih bo potrebno združiti v letu 1985. Pri tem je potrebno omeniti, da v občini Murska Sobota združujejo najmanj sredstev za vzdrževanje in gradnjo komunalnih objektov in naprav, saj se združuje 1 % iz dohodka TOZD, v SR Sloveniji. Za primerjavo: v pomurskih občinah se združujejo naslednja sredstva: Gornja Radgona 1.30 % iz dohodka, 0,80 % iz ČD Lendava 1 % iz dohodka, 0,50 % iz ČD Ljutomer 1 % iz dohodka, 0,60 % iz ČD Pogled potrebnih sredstev za dograditev komunalnih objektov in naprav: A) Stroški za drenažno zajetje in vodnjakov Krogu, glavni cevovod od Črnskih mej in potrebna infrastruktura L Pripravljalna dela 2. Naprava AB vodnjaka 0 120 cm in globine 13 m 3. Naprava drenažnega zajetja iz perforiranih bet. cevi v globini cca 7—8 m s filtri, izkopi, črpanjem, jaški in drugimi pripadajočimi deli m 1000 a 101.754 4. Naprava glavnega cevovoda Krog—Črnske meje iz salonitnih cevi 0 400. komplet z vsemi pripadajočimi deli m 5.200 a 6.300 5. Infrastruktura, ki obsega napravo električnega priključka dolž. cca 2500 m, trafopostaja in dovozne poti 6. Naprava objekta črpalnice nad vodnjakom komplet z elektro in strojno opremo 7. Naprava črpalnega preizkusa in analize vode 8. Razna nepredvidena dela na črpališču v Krogu in odškodnine 9. Priključek na črpališče v Črnskih mejah za obogatitev podtalnice s pomočjo lagun ali na drug način, ki ga določi projektant 10. Projektna dokumentacija in drugo SKUPAJ: 525.000 din 2.660.042 din 101.754.000 din 32.760.000 din 21.300.000 din 10,000.000 din 750.000 din 300.000 din 4.950.958 din 5,000.000 din 180,000.000 din B) Stroški za raztežilno kanalizacijo v Murski Soboti L Dograditev severnega kolektorj a do Cemelavec 2378 m a 39.168 93,141.504 din 2. Raztežilni kanal po Ul. ob progi iz AB cevi »NIVO« 0 80 cm m 550 a 28.000 15.400.000 din 3. Raztežilni kanal-južni kolektor — iz AB cevi 0 100 m 351 a 31.000 10,881.000 din — iz AB cevi 0 110 m 2541 a 35.000 88,935.000 din SKUPAJ: 208,357.504 din C) Dograditev ali novogradnja čistilne naprave 195.000 E a 4.200 din/E 819,000.000 din REKAPITULACIJA A) Vodooskrba 180,000.000 din B) Kanalizacija 208,357.504 din C) Čistilna naprava 819.000.000 din SKUPAJ: 1207,357.504 din PREDLOG KONSTRUKCIJE FINANSIRANJA Za realizacijo zgoraj opisanega programa za gradnjo komunalnih objektov in naprav ter potrebnih sredstev za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav za naslednje srednjeročno obdobje, predlagamo naslednjo konstrukcijo finansiranja: I. Za vzdrževanje Iz združenih sredstev TOZD v višini 0,45 % od dohodka (osnova BOD) 191,204.500 din II. Za gradnjo oz. razširjeno reprodukcijo L Vodooskrba: a) pri ceni za 1 m3 porabljene vode 12 - DELEGATSKI VESTNIK — od gospodinjstva 4 din/m3 porabljene vode — od TOZD in drugih porabnikov vode 10 din/m3 porabljene vode b) iz združenih sredstev TOZD v višini 0.35 % od čistega doh. c) krediti Skupaj: Skupščina SIS za cestno in komunalno dejavnost je na skupni seji obeh zborov, dne 3. 12. 1984 na osnovi predloženega materiala »Stanje izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov v občini Murska Sobota« in razprave sprejela naslednje ugotovitve in sklene: Ugotovitve: 1. Razvoj komunalnih dejavnosti v občini Murska Sobota v preteklih letih ni šel vzporedno z družbenim in gospodarskim razvojem, ampak je zaostajal. Posledica tega je preobremenjenost in nezadostno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. 2. Zaostajanje in nezadostno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav je predvsem posledica nezadostnih sredstev s katerimi razpolaga Skupnost, kakor tudi posledica nezadostnih vlaganj v preteklih obdobjih. Sklepi: 1 . Za hitrejši razvoj oziroma gradnjo komunalnih objektov in naprav je potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju združiti finančna sredstva iz naslednjih virov: — pri ceni porabljenega m3 vodeod gospodinjstva4din/m3, TOZD in drugih porabnikov 10 din/m3; — pri ceni za 1 m3 odpadne vode od gospodinjstva 4 din/m3, od TOZD in drugih porabnikov 10 din/m3; — iz združenih sredstev TOZD iz čistega dohodka 0,35 % za vo-dooskrbo in 1.55 % za čistilno napravo in kanalizacijo, skupaj 1,90 %; — v sodelovanju z Območno vodno skupnostjo je potrebno zagotoviti pri Vodnem gospodarstvu Slovenije sredstva- v višini 25 % od predračunske vrednosti čistilne naprave. 2. Za redno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav je potrebno iz dohodka TOZD združiti 0.45 %. 3. Ob ponovni uvedbi občinskega samoprispevka si je potrebno prizadevati, da v programu samoprispevka dobi ustrezno mesto gradnja komunalnih objektov in naprav. — Pri reševanju vseh komunalnih problemov v občini je potrebno angažirati oziroma vključiti krajevne skupnosti in tudi sredstva krajevnega samoprispevka. 4. Z delovnimi organizacijami v občini, predvsem v mestu Murska Sobota se je potrebno dogovoriti ali bodo same gradile določene komunalne objekte (čistilne naprave, vodooskrbne objekte) ali pa v sklopu skupnih naprav v mestu. 5. Skupno z Izvršnim svetom Skupščine občine in organi Medobčinske gospodarske zbornice je treba proučiti sedanjo organiziranost TOZD Komunala kot organizacijo posebnega družbenega pomena pri upravljanju in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav. 6. ' Upravljalca komunalnih objektov m naprav t. j. TOZD KOMUNALA se zadolžuje, da ažurira kataster vseh komunalnih objektov in naprav in točno ugotovi kateri porabniki so priključeni na komunalne objekte. Predsednik skupščine: VREČIC Viktor VREČIČ Viktor. 1. r.