SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 37 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 20 de septiembre - 20. septembra 2001 Marjan loboda Združeni v bodoči rodi Govor na Mladinskem dnevu v Našem domu v San Justu Svet se bo spremenil Slovenska skupnost pod okriljem Našega doma v San Justo, v tem letu praznuje vrsto pomembnih obletnic. Tako smo že slovesno praznovali 30-letnico obstoja Mladinskega pevskega zbora, ki je nastal na pobudo za vse dobro tako navdušenega dolgoletnega sanhuškega dušnega pastiija, dr. Alojzija Starca. Zbor je ponos in dika Našega doma Pred nekaj dnevi smo slovesno proslavili 50. obletnico šole Franceta Balantiča in 80-letnico pesnikovega rojstva. Balantič je tu v Našem domu našel „svoj dom na hyem”. Pesnik-domobranec je bil več kot 40 let zamolčan v Sloveniji. V begunstvo smo ga prinesli kot dragocen zaklad. Že (leta 1956 je dr. Tine Debelak pri SKA izdal prvo zbirko Balantičevih pesmi, Ko ga rodna sestra kot profesorica slovenščine, doma v rojstnem Kamniku ni smela imenovati svojim učencem, so se 15.000 km daleč, v Balantičevi šoli, naši otroci učili Ujegove pesmi na pamet. Kakšne nenadkri-Ijive interpretacije Balantičeve poezije je ustvaril na tem odru pokojni Frido Beznik! Pred 45. leti pa je takratni dušni pastir, velik dobrotnik begunske mladine v avstrijskih taboriščih, salezijanec Janko Mernik blagoslovil prve, skromne prostore tega doma! V naslednjih letih je zrastel ta, sedanji ponosni Naš dom San Justo. V letih svojega obstoja je bil živo središče slovenstva, slovenska trdnjava, v tem delu Velikega Buenos Airesa Vse bogato slovensko kulturno, družabno in športno delovanje se je vedno odvijalo v skladu z geslom, ki so si ga izbrali ob blagoslovitvi: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci! Danes pa mladina Našega doma praznike tudi že 40. Mladinski dan! Si sploh moremo predstavljati, kaj pomeni 40 zaporednih mladinskih dni? Kaj vse se skriva za temi praznovanji- 30, 40, 45, 50 let, to so cele življenske dobe. Kdo bo mogel kdaj izmeriti in oceniti vse delo vpleteno v te obletnice? Iskrene čestitke in zahvala vsem, nekdanjim in sedanjim sodelavcem!. Prepričan sem, da naš mladi rod te dragocene dediščine ne bo zapravil, ampak jo še izboljšano predal naslednjim generacijam. Letošnje leto je tudi v znamenju 10. obletnice slovenske samostojnosti. Sloves-ho in z veseljem smo jo praznovali! Zavzeto spremljamo ves razvoj v naši rodni in duhovni domovini. Veselimo se njenih uspehov m napredka, skrbe nas njene težave in žaloste nas nesoglasja med rojaki. Trdno Upamo, da bo Slovenija končno le postala Pravna država, ki bo resno poskušala popraviti krivice, ki so jih storili prejšnji oblastniki, in pravično ocenila našo polpreteklo zgodovino. Tako upamo, da bo tudi nam v zdomstvu domovina vedno bližje in vedno bolj prijazna in dobra mati. Pred leti že ste dali Mladinskim dnevom geslo: Združeni v bodoči rod! Mislim, da Uria to geslo trajen pomen, včeraj, danes in Jutri. Mar kdo misli, da bi bile vse te °bletnice mogoče, če bi bili med seboj sprti? Ali da bi starejši delali po svoje, Uiladina pa po svoje, kot so nam več ko enkrat zaželeli razni sumljivi obiskovalci, ki so nas ogledovali, se nam prilizovali, Potem pa nas skušali razdvojiti? Mar bi bilo togoče, ko bi držale analize raznih tov”, ki se razpisujejo o naših, po pjihovem nesposobnih in sebičnih voditeljih, o naši eliti, ki da ji je vedno šlo le za oblast ? Podlo podtikanje, sad osebne užaljenosti ali pa z uslugami plačano naročilo. Saj vsak pameten človek ve, da nobena človeška družba sama v sebi razdvojena, brez vodstva, ne bi bila zmožna obstati več kot 50 let in ustvariti toliko, kot naša skupnost. Kaj pa se naredi samo od sebe? Nič! Uspeli smo, ker smo bili združeni! Ker stotine naših javnih delavcev, od tistih, ki so pisali v naše časopise in revije, učili po šolah, bili člani raznih odborov, režirali in igrali na odru, dirigirali in peli pri zborih, postavljali scenerijo in stole, kuhali in stregli in toliko drugih opravil, pri tem niso iskali sebe, ampak enostavno delali, delali za skupnost. Kdor je iskal pri tem sebe, svojo čast, je kmalu ostal na robu kot tujek, kot trot v čebeljnem panju. Od teh ljudi največkrat padajo očitki na skupnost, da ni bila demokratična, da je bila zaprta sama vase in ne vem kaj še. Zakaj omenjam to? Zato, ker se še vedno tu pa tam pojavljajo zlonamerne in krivične kritike na račun ljudi, ki so vodili našo skupnost in zai\jo delali in ker mislim, daje bolj pametno v naši preteklosti poudarjati svetle strani sodelovauja in uspehov, katerih je ogromno, kot pa brskati po blatu in iskati umazanijo. V tem imamo veliko odgovornost pred našo mladino, ki nas opazuje. Združeni okrog velikih vrednot slovenstva in krščanstva Kako preprosto in jasno nam je povedal škof Rožman ob prvem obisku v Argentini: Slovenci smo in kristjani, to nas druži!. Nam je slovenstvo vedno predstavljalo naše kulturno bogastvo, našo besedo in pesem, naše običaje in navade. Z ohrai\jai\jem in gojenjem teh, smo in še bogatimo tudi argentinsko družbo v kateri živimo. Kako so cenjeni naši umetniki, naši pevci, kakšno občudovauje naše lepe narodne noše, naše folklore! Del našega slovenstva je tudi naša slovenska zgodovina,. Posebno nas je zaznamovala polpretekla zgodovina med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo. Smo potomci mučencev in junakov. Nimamo dolžnosti le do mrtvih, ampak tudi do sedar\jega in prihodnjih rodov. Od svojih prednikov smo prejeli poslanstvo pričevati o tej dobi. Narodu, v domovini, kateremu so 45 let vsiljevali lažno in potvorjeno zgodovino smo dolžni pokazati tudi drugo stran medalje. Škof Rožman je dejal, da je komunizem največa nesreča za slovenski narod. Poznejši dogodki so to njegovo trditev stoodstotno potrdili. Vse moramo narediti, da se preteklost ne bo več ponovila. Pričevanje ter informacija sta v tem primeru učinkoviti obrambni sredstvi. Pietetni spomin na naše padle in pobite junake je najtrdnejši temelj našega obstoja. Zunauji izraz tega so naše junijske proslave, pri katerih oživljamo spomin nanje.. Mladi rod ima v njih odlične vzornike in priprošnjike. Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike! To naročilo blaženega škofa Antona Martina Slomška nas je stalno vodilo in nas še vodi. Pri nas Cerkev ni bila nikoli ločena od družbe. Naše civilne ustanove in organizacije so roko v roki sodelovale z našimi duhovniki in skupaj delale za dobrobit naše Nad. na 4. str. Dan 11. septembra bo odslej zapisan kot dan „med prej in potem”. Ta dan so namreč v ZDA teroristi (verjetno arabski in muslimanski / na sumu je terorist in milijonar Ben Laden v Afganistanu) ugrabili nekaj potniških letal in samomorilno z njimi treščili v najvišji stolpnici (110 nadstropij) New Yorka, simbol severnoameriške ekonomske, ter v Pentagon, simbol vojaške moči. Gorivo se je vnelo, zaradi velike vročine je jeklena konstrukcija popustila in oba stolpa sta se zrušila in pod seboj pokopala uslužbence, ki se niso mogli rešiti. Ruševine so tudi pobile veliko žrtev na cesti. Sodijo, da je okoli 10.000 mrtvih. Severna Amerika, užaljena v svojem ponosu, je zato sklenila pričeti dolgotrajno vojsko proti teroristom in njihovim pokroviteljem po vsem svetu. Globalizacija je tako nastopila tudi svojo vojaško pot in ZDA so se odločno in nedvoumno postavile na čelo borcev za mir in red po svetu. Okoli sebe so združile vse miroljubne države, med i\jimi tudi Slovenijo in Argentino, da bodo iztrebili divji terorizem, ki divja povsod že nekaj let. Pri tem je teba paziti, da ne bo to maščevanje, ampak pravilna kazen. Upajmo, da bo človeštvo tako doseglo potrebni mir ter tudi bolj pravično ureditev in socialno blagostanje po svetu. SLOVENIJA V ŽALOVANJU Slovenija seje kot pridružena članica EZ s sklepom o razglasitvi dneva žalovanja pridružila deklaraciji o obsodbi terorističnih napadov v ZDA, ki jo je sprejel Svet zunanjih ministrov EZ. V deklaraciji se izraža zgroženost in obsodba terorističnih dejanj v ZDA ter popolna solidarnost z vlado ZDA in ameriškim ljudstvom v teh težkih trenutkih. V okviru dneva žalovanja so državljani Slovenije 14. septembra opoldne s triminutnim molkom počastili spomin na tragedijo. Prav tako so po državi zastave spustili na sredino drogov, potekale pa so tudi žalne slovesnosti. Na posebni, žalni seji so se sestali poslanci državnega zbora skupaj s Kučanom in Drnovškom. Točno opoldne so državni organi za tri minute prekinili z delom, za tri minute se je ustavila proizvodnja v nekaterih tovarnah in poslovanje borze, žalovanju so se pridružili učenci in dijaki po šolah, pripadniki Slovenske vojske, policisti, cariniki in drugi javni uslužbenci po upravnih enotah in občinah, delo pa so za tri minute ustavili tudi po nekaterih kulturnih ustanovah po državi. Z molkom so počastili spomin na žrtve napadov v ZDA tudi zaposleni na vrhovnem sodišču. Triminutnemu molku so se prav tako pridružili mediji, med njimi tako komercialna Pop TV kot nacionalna TV Slove- nija, ki je prekinitev namenila ..premisleku o dostojanstvu in človečnosti”, nacionalni Radio Slovenija pa je v tem času predvajal komorno glasbo. V šolah so eno uro namenili pogovoru o terorizmu v sodobnosti. Ljubljanski nadškof Franc Rode je med mašo za žrtve terorističnega napada v ZDA, ki jo je daroval v ljubljanski stolnici, poudaril, da se nobena pravična stvar ne rešuje s terorizmom, in da nasilje nikoli ne vodi k pravičnosti. Zato je potrebno še bolj zavzeto braniti vrednote naše civilizacije in delati za mir med narodi. Maše so se poleg ameriške veleposlanice v Sloveniji Nancy Ely-Raphel udeležili tudi nekateri drugi člani diplomatskega zbora, poleg njih pa tudi minister za kmetijstvo Franc But, predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk, nekateri poslanci DZ in generalni direktor policije Marko Pogorevc. Predsednik države Milan Kučan je poslal svojega predstavnika, predsednik vlade Drnovšek pa seje samo opravičil. Kako drugače je bilo v drugih državah po svetu, kot npr. v ZDA, Evropi ali pa v Argentini, ko je takoj kardinal Bergoglio vodil molitve v vladni palači, vse večje veroizpovedi pa so ob navzočnosti predsednika republike in vseh ministrov imele skupaj ekumenske molitve za mir sredi Buenos Airesa pod obeliskom! Slovenski utripi VOJSKA SE SPREMINJA Kot smo v prejšnji številki našega lista namignili, vlada ni pojasnila, kaj je storila za prenovo vojske, kot jo je lani zahtevala komisija NATA. Sedaj pa je načelnik generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič le predstavil proces preoblikovanja SV, ki je nnjen zaradi spremenjenega geostrateškega položaja Slovenije, spremenjenega družbenega oko(ja in oblik ogrožanja. Julya so v Sloveniji uvedli nov sistem usposabljanja vojakov na služenju vojaškega roka in poklicnih vojakov ter pripravili nov predlog razvoja Slovenske vojske do leta 2004. Po novem bo vojna sestava obsegala do 30.000 pripadnikov. Izpeljana je bila doslej vrsta kadrovskih sprememb, uvaja se religiozna oskrba, po Lipičevih besedah pa je izboljšan tudi sistem varovanja objektov SV. Večje spremembe načelnik generalštaba obljublja predvsem pri enotah letalstva, zračne obrambe, oklepnih enotah in nekaterih drugih. Spremembe načrtujejo tudi v organizaciji generalštaba, ki ga nameravajo številčno zmanjšati s prehodom kadrov v civilni del ministrstva za obrambo. V prihodnje bo generalštab deloval na strateškem in načrtovalnem področju, operativo pa bodo prepustili podrejenim poveljstvom. Nad. na 4. str. STRAN 3: Maš dom San Justo Naša skupnos Iz življenja Na internetu si lahko ogledamo slike sester Andrejke in Marjetke Dolinar ter Toneta Kržišnika. V mesecu avgustu je Slovenski kotiček v Argentini imel že 1000 radijskih oddaj. Oddaje so vsak večer od ponedeljka do petka na Radio Sinfonija. Slovenski kotiček ima sedaj tudi oddajo na TV. Vodi ga Marjan Bogataj. V torek, 28. avgusta, se je škof Alojz Uran srečal z dušnimi pastirji v Slovenski hiši. V sredo, 29. avgusta, se je škof srečal tudi z vsemi duhovniki, prav tako v Slovenski hiši. Ob 11.30 je bila sv. maša, ob 13. uri skupno kosilo, nato je bil sestanek. Isti dan se je škof Uran udeležil učiteljske seje, ki je bila zvečer v Slovenski hiši. V petek, 31. avgusta, se je isti srečal z birmanci, njihovi starši in botri. V soboto, 1. septembra dopoldne, je bilo škofovo srečanje z otroki osnovnih šol, popoldne pa se je srečal s profesorji in srednješolci. Zvečer je vodil molitveno uro za duhovne poklice na prvo soboto. Sledila je sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj. V nedeljo, 2. septembra, je bila v Slovenski hiši birma. Popoldne istega dne pa je škof imel sv. mašo in nato srečanje s primorskimi rojaki v cerkvi sv. Rafaela v Villa Devoto. Sledil je sprejem v cerkveni dvorani ter kulturni program. Od 3. do 5. septembra je škof Alojzij Uran obiskal rojake v Bariločah. V četrtek, 6. septembra, je škof imel sv. uro in mašo ter srečanje z rojaki v Carapachayu. Isti dan so bile sv. ure tudi v cerkvi Marije Pomagaj in v San Justu. V petek, 7. septembra, je bila sv. ura, nato sv. maša ter srečanje z rojaki v Castelarju. V soboto, 8. septembra je bil 1. dan mladcev in mladenk na Pristavi. Udeležilo se je ga 116 mladcev in mladenk iz vseh slovenskih domov. V nedeljo, 9. septembra je bila v cerkvi Marije Pomagaj duhovna obnova 2001 za žene in može, vodil jo je škof Alojz Uran. Isti dan je bila celodnevna prireditev v San Justu. Praznovali smo 45. letnico obstoja Našega doma in 40. mladinski dan. Po koncelebrirani sv. maši in skupnem zajtrku je bila dopoldanska akademija. Sledile so športne igre in skupno kosilo, nato je bil kulturni program. Škof Uran je blagoslovil novo pokrito dvorišče. Sledila je prosta zabava. D-ova za tisk. ref. Zedinjene Slovenije Škof Uran v Mendozi Slovenci v Mendozi smo bili deležni obiska škofa Alojzija Urana ob njegovem dušnopastirskem obisku v Argentini. Zadržal se je med nami kar tri dni konec tedna 24., 25 in 26. avgusta. Najvažnejši dogodek toga obiska je prav gotovo ta, da je našim mladim podelil zakament sv. birme in našim otrokom zakrament prvega sv. obhajila. S tem namenom so se mladenke in mladeniči pripravljali pri veroučni vzgoji v Slovenskem srednješolskem tečaju skozi dve leti in se potrudili, da bi v čimbolj globoki zavesti prejeli v obilju pomoč Sv. Duha. Kot zaključek te priprave so se mladi en teden pred sv. birmo udeležili tridnevnih duhovnih vaj, katere so vodili duhovniki in redovniki reda Cooperadores Parroquiales de Cristo Rey, ki so nas prav s tem namenom obiskali iz Rosaria - Santa Fe. Pri organiziranju sta velikodušno pomagala inž. Jože Šmon in arh. Raul Arrigoni, ki sta tudi vse dni stregla, kuhala in čistila. Bog plačaj! Tudi osnovnošolci 4. in 5. razeda se že vsa leta pridno hodili k verouku in veselo čakali na tisti „zlati dan”, prvega obhajila. Škof Uran in njegov spremljevalec msgr. Janez Pucelj - odgovoren za slovenske duhovnike v Evropi -, sta prvo srečai\je v naši skupnosti imela z mladino in birmanci že v petek zvečer. Po prijaznem pogovoru in vsi veseli so prepevali pozno v noč. Naš visoki gost je jasno dokazal talent za petje in bogat repertoar slovenskih pesmi. V soboto dopoldan je škof obiskal Slovensko osnovno šolo, kjer je somaševal s Pucljem in tukajšnjim slovenskim duhovnikom Janezom Cukjatljem. Po škofovi želji so bili povabljeni k šolski sv. maši tudi birmanci, i\jih starši in botri. Nato je msgr. Uran imel z njimi razgovor in kot je sam rekel: „zaključno katehezo priprave na sv. prvo obhajilo in na sv. birmo”. Njegova preprostost in živahnost sta pomagali, da so se otroci hitro udomačili z njim. Izredno lepo je bilo slišati, da je male prvoobhajan-ce ljubeče klical „obhqjančki”. Po končanem srečarvju so učiteljice šole in mamice postregle s čajem in pecivom. Najbolj pričakovan dan je bila nedelja, saj se je na ta veliki praznik vsa skupnost pripravljala z molitvijo in delom. Zahvalimo se vsem sodelujočim, posebej prof. Rezki Novak Nemanič za organiziranje poteka maše, prof. Anici Štirn Arrigoni za okrasitev dvorane in ge. Marjani Šmon Žumer, ki je prevzela skrb za pripravo kosila. Dopoldan smo imeli koncelebrirano sv. mašo kar s petimi duhovniki: škof Uran, msgr. Janez Pucelj, dr. Jure Rode -ki jo prvič obiskal mendoške Slovence kot delegat-, Jože Hom in Pavel Novak - ki je ravno priletel k sorodnikom. Predno se je začela sv. daritev, so škofa pozdravili z deklamacijami in šopki Pavel Nemanič v imenu prvoobhtyan-cev, Lučka Trlep v imenu birmancev ter Vladimir Šmon v imenu Društva in staršev. Nato je msgr. Uran pozdravil sobrate duhovnike in vse navzoče ter izročil pozdrave iz domovine. Med daritvijo sv. maše je podelil zakrament sv. birme petnajstim mladostnikom in zakrament sv. prvega obhajila štirim otrokom našega občestva v izredno ganljivem in lepem obredu. Med mašo so prispevali k petju Slovenski pevski zbor, Slovenski oktet in folklorna skupina Los Chanares z deli iz „Misa criolla', za katero je bil msgr. Uran zelo navdušen in je potem v prosti zabavi prosil za ponovitev Slave. Po sv. maši je bil škof takoj pripravljen za fotografije, saj so se družine birmancev in prvoobhajancev ter posamezniki kar vrstili, da bi dobili posnetek z njim. Zaključili smo tako pomembno praznovanje v Slovenskem domu s skupnim kosilom, pred katerim je predsednik Društva Siovencev v Mendozi Jernej Bajda pozdravil goste in omenil, da isto nedeljo tudi obhajamo 51. obletnico Društva - dvakrat praznik! Med kosilom smo se vsi zbrani počutili res ena sama velika družina v topli in veseli družbi, saj nas je sedaj sPet msgr. Uran razveselil s petjem in tudi s kako šalo. Spoštovani g. škof Alojz Uran, Slovenci v Mendozi se vam iskreno in srčno zahvaljujemo za pastoralni obisk, ki nam bo ostal v dragem spominu, kakor tudi za toploto in očetovsko ljubezen, ki ste jo nam izkazali. Bog naj vas spremlja in vodi. Mi pa ostanemo z vami povezani v molitvi. Nasvidenje spet v Mendozi. t.š. Ves svet preživlja te dni pod znakom terorističnega atentata v New Yorku. Argentina ne more biti izjema in tako je vse delovanje pogojeno vtisom, odmevom in posledicam teh svetovnih dogodkov. KAKŠNI ZAVEZNIKI? Čeprav do volitev manjka manj kot mesec dni, je vse to delovanje prešlo v ozadje. Na prvo mesto v notranji politiki je stopila debata, kakšen položaj bo zavzela Argentina v zvezi s svetovno povezavo proti terorizmu, ki jo gradi in ji načeljnjejo ZDA. To vprašanje je postalo celo predmet, okoli katerega se trejo menja tudi v povezavi z volitvami. Pozicije so različne, od skrajne udiryenosti, ki jo zagovarja desnica, do odklonilnega stališča, ki ga zagovarja levica Seveda, med enim in drugim je večina prebivalstva in tudi politične srenje, ki meni, da je treba vstopiti v to zavezništvo, a smotrno in v sklopu danih okoliščin in domačih zmožnosti. Večje dejavnikov, ki vplivajo na končno odločitev. Argentina je bila doslej v sličnih položajih kaj svojevrstna. Ko so ZDA stopile v drugo svetovno vojno po japonskem napada na Pearl Habour in je večina ameriških držav (predvsem Brazilija) sklenila zavezništvo z „velikim bratom,” je Argentina pod vojaškim režimom oklicala nevtralnost in jo vzdržala skoraj do konca vojne. Nekaj dni pred nemško kapitulacijo je vlada nerodno pristopila k zaveznikom in napovedala vojno umirajočemu nacističnemu režimu. Nekaj prav obratnega se je dogodilo za dobo vojne v Zalivu. Medtem ko je npr. Brazilija sicer z besedo podprla ZDA, vendar previdno stala ob strani, se je Argentina pod predsednikom Menemom dejansko udinjala zavezništvu in celo v Zaliv poslala bojno lattyo. Vmes pa moramo seveda beležiti Mal-vinsko vojno, ko je vsa latinska Amerika pomagala Argentini, a so ZDA strateško podprle zavezniško Anglijo in spregledale Medameriško vojaško pogodbo TIAR, po kateri bi morale podpreti Argentino. Prav zato je bilo nekaj sprenevedanja, ko so iz ZDA v zadnjih dneh ponovno omenjali to pogodbo, ki zadnja leta kot Trnuljčica spi spanje pravičnega (ali krivičnega). Vendar, resnici na ljubo, zadržanje ZDA leta 1982 je odgovarjalo najbolj enostavni logiki. TROJNA MEJA To pot Argentina, po besedah predsednika in tudi zunanjega ministra, podpira ZDA in izraža popolno solidarnost. A De la Rua je že izjavil, da država ne bo podvzema-la „norih“ korakov in da bo vsekakor vsaka vojaška gesta morala prejeti potrditev parlamenta, kar je točno po ustavnih določilih. Je pa res, da je sedanja vlada levo usmerjena. In ker na gospodarskem področju podvzema liberalno politiko, skuša na političnem polju obdržati nekaj originalnega patosa. A preveč si ga tudi ne upa, ker je finančno tako odvisna od zunanje pomoči in zlasti od ameriške vlade, da v celotni igri nikakor ne more zavzemati kakega pasivnega položaja. Stvarno vprašanje pa je, kaj sploh more Argentina prispevati v tem svetovnem boju proti terorizmu. Tu pa se pokaže, da lahko mnogo prispeva v povezavi z latinskoameriškimi brati”. Prav v neposredni bližini (skoraj na njenem ozemlju) deluje močan operativni center mednarodnega terorizma. Niso prazne trditve, ki postavljajo sledove osovraženega in zloglasega Ben Ladena na križišče južnoameriškega tihotapstva in terorizma. Govorimo o točki trojne meje (Argentina, Brazil, Paragvaj), ali bolj konkret- Tone Mizerit no o paragvajskem mestu Ciudad del Este, ki je znano kot raj in pribežališče vseh mogočih političnih, ekonomskih, ideoloških in verskih prevratnikov. Od tam se je namreč, po sumnjah vlade, razpletla tudi mreža ki je svojčas povzročila bombne atentate na izraelsko veleposlaništvo in na judovsko socialno ustanovo AMIA v središču Buenos Airesa Vendar širša javnost nekoliko dvomi o resnem namenu in tudi zmožnosti, da bi država bila sposobna uspešnih ukrepov. Doslej ne eden ne drugi od omeivjenih atentatov nista bila razčiščena Poleg tega je domača varnost v tako poraznem položaju, da mnogi stvarno menijo, da če oblasti niso zmožne postaviti zatvomic domačemu enostavnemu kriminalu, bodo še manj zmožne zoperstaviti se visoko izvežbanemu in bohotno financiranemu mednarodnemu terorizmu. MED FINANCAMI IN POLITIKO Seveda pa je bil gospodarski minister Cavallo tisti, ki je opozoril na ekonomske posledice kriminalnega dogodka v New Yorku. Vojna, ki so jo napovedale ZDA, ki bo „dolga in težka,” bo posrkala večino razpoložljivih finančnih sredstev na severu. Rastoča prihajajoča recezija na svetovnem nivoju bo doprinesla svoje, da bo Argentina še bolj prepuščena sama sebi. Cavallo je te dni dovršil (in vlada poslala v parlament) proračun za prihodnje leto. Temelj celotne strategije je seveda „deficit ničla,” na čigar oltarju še naprej žrtvujejo socialne fonde in tudi upokojencem in državnim uradnikom odbite procente pri pokojninah in plačah. Znižai\je plač se krepko čuti tudi na privatnem področju, saj skoraj ni podjetja, ki ne bi vsaj za 10% znižalo plač, včasih v dogovoru, včasih pa proti volji uslužbencev. A položaj je že tak, da danes vsak ve, daje bolje nižja plača, kot pa da bi podjetje zaprlo in bi ostali brez vsega. Spričo vladne nuje, da bi znižali stroške, pa province vztrajajo, da naj jim zvezna vlada pošlje potrebnih fondov. Trdijo, da je doslej nulni deficit uspel, ker vlada ne izpolnjuje svojih obveznosti do provinclj-skih vlad. Prav tako so guvernerji (z Ruc-kaufom, Reutemannom in De la Soto na čelu) zahtevali, da se zvezne finančne obveznosti izponjujejo po dogovoru tudi še v prihodnjem letu. Zato je usoda zakonskega osnutka v parlamentu več kot dvomljiva. V takem ozračju se nadaljuje (?) volilna kampanja, ki pa se revno izraža le v televizijskih debatah, maloštevilnih in slabo obiskanih shodih, nekaj stenskih nalepkih in podobno. Stranke same ne najdejo pota iz tega mrtvila, v katerem pa prevladuje otopelost in pesimizem volilcev. Vedno več državljanov se izraža za abstinenco ali (ker je udeležba obvezna) za bele ali razveljavljene glasovnice. Po državi (zlasti po internetu) že krožijo volilne listine z ..zgodovinskimi” kandidati (San Martin, Belgrano, Mitre, Sar-miento in podobni), ki so priljubljen način ..razveljavitve” glasu. Ta način ima prednost, da se količina glasov procentualno ne razdeli med ostale (kot sicer proporcija belih glasov) in se z njimi stranke tudi denarno ne okoristijo. Kar se pa tiče referenduma, ki ga je vlada z navdušenjem napovedovala, se je vse ohladilo. Isti, ki so ta ukrep podpirali kot možnost, da bi vlada dobila močno zaslombo, so se sedaj zbali, da bi opozicija to izrabila kot neke vrste plebiscit glede vladnega delovanja Zato je De la Rua napovedal, da bo v soglasju z javnim mnenjem kar sam poslal v parlament zakonski osnutek o političnih spremembah, ki naj državo olajšajo težkih političnih stroškov. Slovenci v Argentini SAN JUSTO 40. mladinski dan in 45. obletnica Našega doma Tako kot imamo Slovenci v Argentini svoj telefonski imenik, imamo svoj koledar, Kjer so označeni naši prazniki, šolske obveznosti in različne prireditve. Za sanhuško mladino je bila nedelja 9. septembra že mnogo mesecev zaokrožena z rdečo barvo. Tisti dan so praznovali svoj 40. mladinski dan. Rdečo pa je to nedeljo potem obkrožila vsa slovenska skupnost okoli Našega doma v San Justo, saj so to pot praznovali tudi 45. obletnico Doma. Seveda nobeden ni hotel zamuditi priložnosti, da ne bi sodeloval ali pa obujal spomine svoje mladosti. Snidenje se je začelo ob osmih zjutraj pred sanhuško stolnico, kjer se je pojavila v sprevodu lepa skupina narodnih noš s slovensko in argentinsko zastavo. Mašo sta darovala delegat za mladino Franci Cukjati in krajevni župnik Tone Bidovec. Med sveto daritvijo pa je pel mešani pevski zbor San Justo. Po maši in „obveznem” fotografiranju skupine narodnih noš so se vsi rojaki podali v prostore Doma, kjer se je v dvorani razvila dopoldanska akademija. Posamezne točke je napovedovala Danica Malovrh. Najprej je povabila vse navzoče, da so ob prisotnosti slovenske in argentinske zastave zapeli obe državni himni. Nato je pozdravila goste, zastopnike bratskih domov in vse navzoče. V kulturnem programu je najprej otroški zbor Balantičeve šole zapel in nam opisal, kako sem en hribček kupil, kako je dobri Bog ustvaril zemljico in Kekčevo razigrano: Jaz pa pojdem in zasejem... Fantje in možje so nato pod vodstom Andreja Selana zapeli Sveta noč in Vsi so prihajali. Mešani pevski zbor pa nam je pod taktirko Andrejke Selan Vombergar zapel Dečle to mi povej in Planinsko, ki nas je popeljala v zelenino slovenskega hribovja, da smo se do sitega naužili svežine in vesela! Med enim in drugim nastopom pa so ob obletnici doma pozdravili zastopniki orga-nizacij, ki delujejo pod ujegovo streho: predsednica doma Mici Malavašič Cassullo, predsednik mladinskih organizacij Martin Selan, predsednik staršev šolskega odbora Tone Malovrh, predsednice Zveze žena in mater Nežki Lovšin Kržišnik ter predsednik društva upokojencev Stane Mustar. Jutrai\je slavje se je zaključilo z domačim zajtrkom, ki je že tradicija v Našem domu. Medtem pa so se na dvorišču že začele razvijati napete igre v odbojki, ki so pritegnile pozornost številnih navijačev. Opoldan je bilo na razpolago okusno domače kosilo. Popoldne pa je poteklo kot ponavadi v nadaljevanju odbojke in v navijalu. Pred kulturnim programom in ob številni prisotnosti sta dva klovna zabavala otroke in publiko ob pričakovanju nastopajočih. Ko je bilo vse na mestu, se je pričel program. Nenadoma so se prižgale luči in mlajši fantje so slovesno prinesli zastavo, posebno narejeno za ta dan. Razobesili so jo na sredini dvorišča, kjer je kraljevala prostoru in tako služila za sceno in okras. Sledili so pozdravi: predsednica krajevne mladine Bernarda Juhant, zvezni mladinski odbor Monika Klarreich, predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit. Slavnostni govornik pa je bil Marjan Loboda, katerega govor objavljamo posebej. Fantje so nato pokazali svojo spretnost s telovadno točko in za konec sestavili „špalir”, da so lahko štirje predstavniki mladine prinesli mladinsko zastavo, ki nosi v sredini njihov grb in geslo „Združeni v bodoči rod". Otroški vrtec in nižji razredi so tudi sodelovali pri tem praznovanju. Razdeljeni so bili na tri skupine. Vsaka izmed njih je prikazala različne vaje s posebnimi pripomočki. Prva je bila skupina z zastavicami plave, rdeče, bele, drugi pa svetloplave barve. Sledili so najmlajši z zaboji v argentinskih barvah in za njim Pa še skupina z obroči. Zaključile so vse tri skupine z prije- Praznovanje ZSMŽ V soboto, 8. septembra je Zveza slovenskih mater in žena praznovala v Slovenski hiši 35. letnico svojega obstoja Popoldne je bila sv. maša, katero je daroval škof Alojz Uran ob somaševanju msgr. Janeza Puclja in delegata prelata Jureta Rodeta. Pel je ženski zbor iz vseh okrnjih domov pod vodstvom Anke S. Ga-ser ter Lučke M. Kastelic. Sledil je kulturni program v dvorani škofa Gregorija Rožmana. Po pozdravnih besedah asistenta Zveze prelata Jureta Rodeta in predsednice Zveze Pavline Dobov-škove je škof Uran imel lep nagovor na žene, matere in družine. Sledil je koncert moškega zbora iz Našega doma v San Justu pod vodstvom Andreja Selana. Prireditev je povezovala kulturna referentka Irena Fnjdiga, pogostitev navzočih pa je bila na skrbi Marije Slabe, Polone Makek ter Pavle Škraba. ■■■ tno sliko, kjer so se pomešali na tak način, da so prikazali slovensko in argentinsko zastavo. Kotalkanje je bilo vedno eno izmed priljubljenih razvedril v Našem domu. Osnovnošolke se rade drsajo sem ter tja po dvorišču. Letos so se po dolgem času zopet pojavile na mladinskem dnevu in nam pokazale, česa vsega so zmožne. Naraščajniki so na prehodu med otroštvom in mladostjo in vsako leto čakajo na mladin- Nad. na 6. str. SREČANJE ČASNIKARJEV IZSELJENSKIH MEDIJEV V SLOVENIJI Razlog za potovai\je v slovenske kraje je bilo povabilo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Urada vlade za informiranje, da se član našega uredništva udeleži že četrtega Srečala časnikarjev in urednikov izseljenskih medijev. In tako je bilo odločeno, naj bi podpisani zastopal naš tednik. Vse je bilo vzburjajoče. Že sam začetni dan - bolje noč - ki smo preživeli v Devinu Pri sorodnikih in prijateljski družini Brecelj. Ob treh zjutraj se je namreč v sobe pritihotapil dim! Kmalu je prišla sestrična Vida in nam sporočila, da je v hribu nad vasjo nastal požar, ki uničile goščo in gozdiče. S Prijateljem Savom smo odšli na razgledni prostor, s katerega se je razvila slika, podobna filmom ali pa novicam s posnetki v Patagonskih gozdovih. Močna burja je gnala ogei\j vsevprek. K sreči se je zdanilo, začela sta krožiti helikopterja z velikima platnenima vedroma in skušala gasiti bežeči požar. Vendar je morala le narava poseči, da se ogenj ni razplamtel preko avotceste, ki je kar dobro zaustavljala ogenj: v popoldanskih urah je - po dveh mesecih suše - dež Polagoma pogasil zadrga žarišča. Ostalo je le žalostno pogorišče. Kdo je zanetil požar? Sklepajo, da je bila to neprevidnost železničarskih delavcev, ki so ponoči, kljub močni burji, uporabljali varilce, burja pa je odnesla iskro v razsušeno goščo. Sledila je naporna Draga, nato pa se znajdemo v ponedeljek, 3. septembra zjutraj v M-hotelu v Šiški, kjer se nas je zbralo 24 časnikaric in časnikarjev. Iz Argentine smo bili štirje: Mirko Vasle za oddajo Okence v Slovenijo, Marjan Bogataj za oddajo Slovenski kotiček, Ester Sferco (prekmurska rojakinja iz Bemala) za oddajo Slovenija, moja ljubezen in podpisani za naš tednik. Poleg nas so prišli še: osem kolegov iz Avstralije, trge iz ZDA, po dva iz Švedske, Kanade, in Nemčije ter po eden iz Švice, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Prav lepo pisana družba, ki se je hitro sporazumela Prvo srečanje s slovensko medijsko stvarnostjo nam je prinesla okrogla miza, pri kateri je dr. Jai\ja Božič Marolt iz Mediane podala statistike in meritve najbolj branih, poslušanih in gledanih medijev v Sloveniji. Poleg drugih rezultatov naj zabeležimo, daje med mesečniki še najbolj prodana revija Ognjišče. Pri radijskih postajah je radio Ognjišče pokazalo nekam skromne rezultate, vendar so nam kasneje na radiu povedali, da se po njihovih raziskovanjih in ugotovitvah drugih podjetij, radio Ognjišče plasira na tretje mesto, takoj za programi Vala 202 in prvim programom Radia Slovenija. -Grega Repovž, časnikar dnevnika Delo in novi predsednik Društva novinarjev Slovenije, je iz svojega zornega kota govoril o razvoju časnikarstva v zadnjih desetih letih ter o pritiskih, ki naj bi jih časnikarji v Sloveniji doživljali pri svojem delu: na pritiske s strani politikov da so navajeni in jih spretno odbijajo, manj so še navajeni na odpor pred komercialnimi. - Tomaž Perovič s televizijske POP TV pa je razložil, kako seje postaja razvila v konkurenco RTV Slovenija Popoldne je bil sprejem v časopisni hiši Delo, kjer so nas sprejeli glavni urednik Mitja Meršol, časnikar Vlado Šlamberger ter Dragica Bošnjak in Lada Zei. Med raznimi razlagami in podatki, s katerimi so nam postregli, je bilo, da je Krekova družba lastnica 25,04% delnic Dela in da so uredniki pogojeni pri svojem delu od delničarjev. Ob vprašanju, Kje se ta pogojenost pozna pri uredniški liniji (spomnimo se na primer osmrtnice, ki ni smela imeti križa), je odgovor sedlal na tem, da se je Krekova družba odpovedala vplivu na uredniško politiko, da je ta odstotek (več kot 25% delnic) odločilen pri. razporejanju dobička, in da je potrebno imeti več kot polovico delnic, da se more izvesti zamenjavo glavnega urednika ali uredniškega odbora. In da to v tem času ne bi bilo umestno, saj v tej zasedbi in s to politiko časopis ustvarja dobiček. Ob drugem predlogu, da bi za boljše spoznavanje življenja Slovencev po svetu uvedli občasno rubriko z novicami o njih, je Milja Meršol povedal, da mora urednik v prvi vrsti gledati na svoje bralce. Nato smo se preselili v prostore centralne redakcije in v sektor za dokumentacijo, v katerih smo mogli videti, kako se časopis pripravlja in kako se potem novice klasificirajo in spravijo za možno kasnejše citiranje ali posvet. Naslednji dan je bil posvečen radiu in televiziji. Zjutraj nas je sprejela urednica za oddajo za Slovence po svetu, ki nam je predstavila odgovorne za vse tri radijske programe ter za informativni oddelek. Predvsem zanimivi in poučni sta bili kratki predavanji Tatjane Pirc o pripravah za radijsko oddajo, o radijskih žanrih in možnih zapletih pri pripravah intervjnjev, ter Cvetke Šeruga Prek o jeziku na radiu, tako v slovničnem kot fonetičnem pogledu. Popoldne smo se razdelil: eni so odšli na RTV Slovenija, drugi na Radio Ognjišče. Tam so nas sprejeli glavni urednik Primož Trstenjak, Robert Božič in Matjaž Merljak, ki so nam najprej razkazali prostore radia v Škofovih zavodih v Šentvidu, nato pa nam orisali njihovo delovanje, usmerjenost, uspehe in probleme, ki jih imajo velikokrat samo zato, ker so cerkvena ustanova Ob tem obisku moram omeniti, da je bilo zadosti omenjeno in poudarjeno dejstvo, da so bili ti prostori kraj, Kjer je bilo po vojni mnogo protikomunističnih borcev in njih sorodnikov mučenih in pobitih. In za konec še omemba, da smo bili na vseh krajih toplo sprejeti, večkrat tudi pogoščeni in obdarovani, predvsem pa so posvetili mnogo časa našim vprašanjem in prošnjam ter nam bili v vsem na razpolago. Sledili bodo še štirje dnevi. Ti imajo lažji spored, saj se bomo najprej sprehajali po državnih uradih, nato pa po slovenski obali in Primorski. Gregor Batagelj Nadaljevanje prihodnjič Pismo svojim rojakom in prijateljem v Argentini Tone Kuntner Pod Jelšami 32, 1000 Ljubljana, Slovenija Dragi rojaki in prijatelji! Ljubljana, 3.9.2001 Minilo je že nekaj časa, kar sva se z ženo Sonjo vrnila z nepozabnega obiska pri Vas. Nisva še uredila vseh vtisov, vendar bi se rada čimprej še enkrat zahvalila vsem in vsakemu posebej za vse prijaznosti, ki sva jih doživela med Vami. Ker je nemogoče pisati vsakemu posebej, izkoriščava možnost, da se oglasiva preko elektronske pošte in Vašega časopisa Svobodna Slovenija. Od prijazne nastanitve na Ramon Falconu do zadnjega skupnega kosila sva doživela toliko prijetnih trenutkov druženja z Vami, da lahko vsakega posebej imava za prijatelja. Vsako novo poznanstvo ob delu in jelu naju je vse bolj povezalo z Vašim življenjem in utrdilo najin slovenski ponos, zlasti ob srečanju z mladimi. Posebno hvaležnost za bližino bi rad izrazil tistim, s katerimi sem se srečaval delovno ob študiju recitala in igre: Blažu, Štefanu, Heleni, Boštjanu, Tatjani, Nevenki, Veroniki, Kristijanu, Lučki, Dominiku, Marjani, Tonetu, Marku, Ivani, Darnjanu in Ireni. Iz vsega srca: HVALA! S prisrčnimi pozdravi iz Slovenije Vaš Tone Kuntner s Sonjo Obisk znanega zbora iz Bariloč Andrej Makek razstavlja pri Slovenski kulturni akciji Nam lahko poveste, odkod ste doma? Doma sem iz Device Marije v Polju, rodil sem sem se leta 1933. Tukaj sem v službi v metalurgični stroki, kjer se ukvarjam z barvanjem, kar je nekako blizu mojemu slikarstvu. Kdaj ste se začeli zanimati za slikarstvo? Že v osnovni šoli me je vedno veselilo risanje. Ko smo se še doma pred partizani selili v drugo stanovanje, sem tam našel škatlo oljnatih barv in ta me je spremljala v begunstvo. Tu sem obiskoval tudi umetniško šolo SKA. Kje ste razstavljali svoja dela? Združeni v... Nad. s 1. str. skupnosti. Kakšen zgled slovenski družbi doma, ki še vedno pod vplivom bivših in sedanjih komunistov tako fanatično odriva Cerkev iz javnega življenja! Mi smo Bogu - hvaležni za desetine dobrih in zvestih duhovnikov, ki so bili vedno z nami in skupni z nami gradili to našo slovensko skupnost v Argentini. In naš bodoči rod? Lahko bi se vprašali s pesnikom: Boš rod, ki bivaš tod, v duši čvrst? Pred nami so velike naloge: Ohranjati našo slovensko skupnost, da bo to skupnost dobrih in poštenih ljudi, ki si bodo med seboj pomagali kot bratje, ki bo blagodejno vplivala tudi na argentinsko družbo, ki preživlja težke čase. Buditi življenje v naših domovih, da bo v njih še dolgo odmevala slovenska pesem in beseda, da bodo ostali zvesti ciljem za katere so bili ustanovljeni pred skoro pol stoletja Vzdrževati žive stike z matično domovino To je nnjno za oplajanje slovenstva naših mladih, ki so rojeni v Argentini, pa želijo ohraniti stik s svojimi koreninami. To bomo zmogli, če si bo vsak od nas osvojil in s svojim življenjem in delom uresničeval geslo: ZDRUŽENI V BODOČI ROD! Pri tem nam Bog pomagaj! Med Argentinci in Slovenci, v SKA, v Ljubljani in Clevelandu,, samostojno in skupinsko. Že leta 1956 in pozneje sem razstavljal skupinsko z umetniško šolo pri SKA, večkrat pozneje v Slovenski hiši pri SKA ali ob prireditvah, dvakrat v Slovenskem domu v San Martinu in leta 1991 pri SPD v Bariločah. Samostojne razstave sem imel pri SKA leta 1993 in v Bemalu ter v Društvu Triglav. Razstavljal sem tudi med Slovenci v Clevelandu. V Sloveniji sem razstavljal ob 40.1etnici SKA in tudi v hotelu Jama v Postojni. Večkrat pa sem razstavljal med Argentinci v Palomarju, Caserosu in Martin Coro-nadu, predvsem pri Sapi - Sociedad de artistas plasticos independientes v Palomarju, kjer sem trenutno podpredsednik. Od kod jemljete motive za svoje slike? Zanima me predvsem svetloba v naravi, zato skušam dati slikam svetlobno in sončno pokrajino. Pretežno slikam zato v Bariločah in Andih. Kako ste se pripravili za to razstavo? Imam nekaj del., ki so v zvezi z mojimi koreninami na Koroškem, Jezerskem in verjetno mi je tudi zato voda tako všeč, imam tudi sliko z ladjo, ki nas je pripeljala v Argentino. Nekatere so v zvezi z deseto obletnico slovenske samostojnosti. Imam sliko z Roga Razstavil bom tudi nekaj originalov razglednic, ki jih je natiskala Zveza mater in žena. Hvala lepa! Pogovarjal se je TD KMEČKI TURIZEM Turistične kmetije, ki jih je v Sloveniji skupno 212 in imajo 2404 ležišča, so tudi v letoši\jih poletnih mesecih bile dobro zasedene. Urejene turistične kmetije so pomemben dejavnik turistične ponudbe podeželja, vendar pa njihovo združenje opozarja na pomen medsebojnega povezovanja turističnih kmety, skupne promocije, sodelovanja z državnimi, javnimi in strokovnimi ustanovami ter oblikovanja blagovne znamke za turizem na kmetiji. Organizatorji ciklusa „Conciertos de mušica sacra en la Catedral de San Isidro” so povabili zbor Ninos y Jovenes Cantores de Bariloche, ki ga je ustanovila Lučka Kralj Jerman in ga sedaj vodi prof. Andrej Jan, da tudi letos poje v sklopu tega ciklusa. Letos bo poleg zbora Pro Musiča de Rosario edina glasbena skupina iz notranjosti dežele, nekaj pa jih bo iz „stare celine” (Švice, Španije in Nemčije). Le-ta je najvaž-nejši argentinski (in morda tudi južnoameriški) ciklus sakralne glasbe. Ob teh priliki bo zapel veliko in znano delo Johanna Michaela Haydna Requiem, napisano leta 1771. To delo bo sedaj prvič predvajano v Buenos Airesu, čeprav so ga že prepevali v Valdivlji (1998), leta 1999 v Bariločah (dva-krat), in drugod v Patagoniji. Na svojem sporedu redno poje skladbe Slovenca Jakoba Gallusa. Zbor bo izrabil priliko in bo z isto skladbo pel tudi med Slovenci v Slovenski hiši pod okriljem SKA. Zbor Ninos y Jovenes Cantores de Bariloche je že nastopal v Teatro Argentino de La Plata in organiziral nastop v Švici, Italiji, Nemčiji in pred papežem. Od leta 1987 pod vodstvom Andreja Jana je zbor nastopal med drugim v raznih mestih v Patagoniji, v Zlatem salonu Teatra Co-lona in večkrat v Čilu. Leta 1994 je zbor dobil nagrado Santa Clara de Asis. Pripravil je že osem zgoščenk in v zadnjem času sodeluje z pjim orkester Camerata Nativitalis iz Bariloč, ki ga je ustanovil in vodi tudi Jan. Dirigent je pred kratkim izdal knjigo v španščini „Iacobus Gallus, introduccion a su mušica", (J. G., uvod v njegovo glasbo), kjer govori o muzikološki tematiki tega renesančnega skladatelja in našega rojaka Jezikovni kotiček Žepni kalkulator ovitek sončna celica zaslon priklic spomina brisanje spomina številčna tipka J MC | MR i M S Mt- ! C tipka za ___| odštevanje tipka za decimalke 5 I 6 1 I 2 I 3 % | + tipka za procent tipka za seštevanje tipka za enačaj odštevanje spomina prištevanje spomina tipka za posamezno brisanje tipka za • deljenje tipka za - celotno brisanje tipka za - kvadratni koren tipka za množenje tipka za spremembo predznaka Slovenski utripi Nad. s 1. str. VELEPOSLANIK V URUGVAJU Predsednik Slovenije Milan Kučan je 14. septembra imenoval Bojana Grobovška za novega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije v Urugvaju. Grobovšek bo imel svoj sedež v argentinski prestolnici Buenos Airesu, kjer je tudi veleposlanik. SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA Veliko smo že pisali o problemu Sloves-nke izseljenske matice, ki je v svojem delovanjem tik pred razsulom. Niso in niso mogli izvoliti novega odbora, medsebojna ob-dolževar\ja so bila na dnevnem redu. Vendar je SIM uspelo pripraviti 28. redni občni zbor, na katerem so poleg razprave o programskih usmeritvah SIM izvolili tudi novega predsednika, podpredsednika in organe združenja SIM, med njimi izvršni, nadzorni in disciplinski odbor. Največ glasov za položaj predsednice je prejela Milica Trebše Štolfova, za podpredsednika pa Matjaž Klemenčič, raziskovalec izseljenstva na Akademiji. Tajnika, ki je zelo važno mesto, izbere odbor. Poleg Trebše Štolfove so se za položaj predsednika potegovala še Jože Prešeren, bivši dolgoletni urednik Rodne grude, ki se je pred kratkim upokojil, in Sergij Pelhan, bivši minister za kulturo. Sicer bodo rezultate volitev razglasili čez 15 dni, ko bo Združenje SIM po pošti prejelo še preostale glasove. Iz tega vidimo, da niso bili zadovoljni z dosedanjim predsednikom Beblerjem, ki je imel namen usmeriti SIM samo v sodelovanje s »prijatelji Slovenije”, ne pa z izseljenci. NOVA PREDSEDNICA USTAVNEGA SODIŠČA Ustavno sodišče RS je za svojo predsednico soglasno izvolilo ustavno sodnico Dragico Wedam-Lukič, za njenega namestnika pa je bil tudi soglasno izvoljen ustavni sodnik Janez Čebulj, ki bosta funkciji predsednice oziroma namestnika predsednice nastopila 11. novembra, ko bosta prenehali funkciji sedanjemu predsedniku ustavnega sodišča Francu Testenu in namestniku predsednika Lojzetu Udetu. Novice iz Pisali smo pr PREKMURSKI NARODNJAK Prekmurci so se spomnili narodnega buditelja, Maistrovega borca, častnega kanonika mariborske škofije, generalnega vikarja za Prekmurje in enega najzaslužnejših mož za priključitev pokrajine Sloveniji Ivana Jeriča. Na slovesnosti v Dokležo-vju v občini Beltinci so rojaku, ki je bil leta 1927 izvoljen za poslanca Slovenske ljudske stranke v beograjski skupščini, a dolga leta zamočan, odkrili doprsni spomenik. DA BO KORAK V ŠOLO VESEL Mariborska škofijska Karitas (MK) vsako leto v času počitnic organizira akcijo zbiranja zvezkov in šolskih potrebščin za šolarje, dijake in študente, poimenovano Da bo korak v šolo vesel. MK je od začetka letošnjih poletnih počitnic zbrala 71.500 tolarjev sredstev, za obrabnino kr\jig, ki jih bodo učenci uporabljali v naslednjem šolskem letu, pa so plačali 145.200 tolarjev. Doslej so prejeli 900 prošenj za zvezke, za kar potrebujejo približno 2.400.000 tolarjev. IZKOPAVANJA NA AVTOCESTI Na trasi avtoceste Klanec-Ankaran pri zaselku Stepani pod Črnim Kalom že od konca maja potekajo arheološka izkopavanja. Arheologi raziskujejo ostanke rimskega gospodarskega poslopja, tako imenovane ville rustice, je domneve predstavil terenski vodja projekta, arheolog Vojko Tiča. Vse arheološke najdbe bodo v nekaj naslednjih letih razstavljene v lokalnih muzejih. CESTNI VLAK ALI TRAKTOR? Turistični vlakec, ki v poletnem času obiskovalce Ljubljane vsako polno uro po-Pelje od Prešernovega trga na grad, bo vozil samo z enim vagonom. Vlakec je imel doslej tri vagone, ker pa zakon o varnosti v cestnem prometu izraza cestni vlak ne pozna, je bil homologiran kot traktor, ki po zakonu lahko vleče le eno priklopno vozilo. Mestna občina Ljubljana in ljubljanski zavod za turizem si bosta skupaj z lastniki vlakcev iz vse Slovenije - te imajo še na Bledu, v Podčetrtku ter v Čatežu - prizadevala za spremembo zakona o cestnem prometu. Že pripravljen predlog predvideva, da se po zakonu cestni vlak opredeli kot cestno vozilo in dovoli priklop treh vagonov. PLANINCEM MANJKA DENAR Planinska zveza Slovenije (PZS) se ubada s precejšnjim pomanjkanjetn republiških sredstev tako za vzdrževanje planinskih postojank v visokogorju kot tudi za sanacijo planinskih poti, zato pri zvezi iščejo načine za zapolnitev nastale vrzeli. Predsednik PZS Franci Ekar je tako z obrambnim ministrom Antonom Grizoldom podpisal dogovor o pomoči pri sanaciji planinskih poti s helikopterskimi prevozi. Tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport se je aktivno vključilo v podporo slovenski planinski organizaciji. Po besedah strokovnega sodelavca pri PZS Danila Sbrizaja slovenske gore obišče na leto približno dva milijona obiskovalcev, ustvarijo skupno približno 70.000 nočitev na leto. Eden izmed večjih projektov, ki ga letos izvaja PZS skupaj s planinskimi društvi na področju planinskih postojank, je program ekološke sanacije planinskih koč z gradnjo čistilnih naprav. NEVARNOST POŽAROV V Sloveniji je bilo letos zabeleženih že 1437 požarov, kar je manj kot lani. Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje RS je najpogosteje zagorelo na objektih (740), požarov v naravi pa je bilo manj, in sicer 697. Na ljubljanskem območju je bilo v prvem polletju letošnjega leta 841 požarov, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko so zabeležili kar 1056 požarov. Sicer pa je bilo v prvem tednu v avgustu v Sloveniji kar 80 požarov v naravi, kar kaže, da je indeks požarne ogroženosti trenutno zelo velik. V požarih v naravi je zgorelo 366 hektarjev površin, od tega kar 86 hektarjev v prvem tednu avgusta. SREDOZEMSKE IGRE V TUNIZIJI Slovenski športniki so na tekmovanju na Sredozemskih igrah v Tunisu osvajali odličja kot za stavo. Prvo zlato si je na 400 metrov prosto v plavanju priborila 16-letna Anja Čarman, ki je za 6,64 sekunde izboljšala državni rekord in dosegla rezultat svetovne vrednosti. Le nekaj minut za njo je slovenski uspeh s srebrom potrdil Peter Mankoč na 100 m prosto, prav tako z državnim rekordom (50,16) in Blaž Medvešek na 100 m hrbtno. Balinar Damjan Sofronievski je v natančnem izbijanju osvojil zlato kolajno, bron pa je priboril Bojan Novak je v hitrostnem izbijanju. Telovadec Petkovšek je bil tretji na bradlji, Pegan pa na drogu. Veslači so se veselili dveh odličij. Olimpijski prvak Luka Špik je z novim partnerjem Davorjem Mizeritom osvojil zlato med dvojnimi dvojci, bron pa je Sloveniji priboril lahki skifist Blaž Kajdiž. Namiznoteniški igralec Bojan Tokič je v finalu posamičnega turnirja osvojil srebrno odličje. Helena H alas in Petra Dermastija sta osvojili srebrno odlije med ženskimi dvojicami. .Jadralec Vasilij Žbogar je v razredu laser osvojil bronasto odličje. Celjska judoistka Petra Nareks pa je osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 52 kilogramov. Judoistka Raša Sraka (Bežigrad) je osvojila zlato medaljo v kategoriji do 70 kilogra- PROMOCIJA V novem semenišču v Adrogueju je bil 19. t.m. promoviran za doktorja bogoslovja France Kladnik. Iskreno čestitamo! GALLUSOV DRUŽABNI VEČER Slovenski pevski zbor Gallus je imel prejšnjo soboto pri Deklevi pester družabni večer, katerega se je udeležilo veliko Slovencev. Moški zbor je pod vodstvom dr. Savelljja najprej zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi, nato pa so sledile razne šafiive točke, med katerimi je predvsem ugajala pevska točka „Žabe” z Lipuščkom kot dirigentom. Prijetno razpoloženje je dvignila domača godba iz Carapachaya, la je kar vabila na plesni prostor. Ljudje so se lahko tudi posladkali s pristnimi ljubljanskimi kremnimi rezinami, ki jih je pripravil znani ljubljanski slaščičar g. Petriček. KLAVIRSKI KONCERT ANTONA SOLERJA V ponedeljek, 17. t.m. je imel mladi slovenski pianist Anton Soler - Biljinski samostojni koncert v gledališču Ariel v Buenos Airesu. Slovenski javnosti je znan po svojih nastopih zlasti na prireditvah Društva Slovencev ob spominskih proslavah žrtev revolucije in vojne, nastopal je tudi pri cerkvenih koncertih. Tokrat je nastopil pod pokroviteljstvom Argentinsko - jugoslovanskega kulturnega instituta. Njegov koncert je našel tudi ugoden odmev v prestolniškem tisku. Kritik dnevnika „La Nacion” poudarja, da ima Soler solidno tehnično izobrazbo in da se je pokazal kot zanimiva glasbena osebnost. OBČNI ZBOR SIO V Ciudadeli je bil občni zbor Slovenskega izseljenskega odra Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor: Izidor Kastrevc predsednik, Ludvik Pikec podpredsednik, Franc Klemenc tajnik, Karel Svetlin blagajnik, Franc Grum igralski vodja, gospodar Mirko Oman, arhivar Gabrijel Čamemik, tehnični vodja Andrej Oman in duhovni vodja Janez Kalan. V nadzornem odboru so Ivan Oven, Ivan Kopač in Andrej Kopač. Svobodna Slovenija št. 38; 20. septembra 1951 Slovenija mo Začetek protireformacije mov, atletir\ja Brigita Langerholc pa je bila srebrno v teku na 800 metrov. Slovenska ženska rokometna reprezentanca je osvojila bronasto kolajno, potem ko je v tekmi za tretje mesto premagala ZR Jugoslavijo. Novogoričanka Meta Mačus je osvojila bronasto odličje v teku na 400 m ovire. TEŽAVNOSTNO PLEZANJE Slovenska športna plezalka Martina Čufar je v švicarskem Winterthuru osvojila naslov svetovne prvakinje v težavnostnem plezargu. V finalu balvanskega plezanja je bil še Jure Golob, ki je na koncu zasedel deveto mesto. Že v augsburškem verskem miru leta 1555 je bilo postavljeno načelo: Cuius re-gio, eius religio - Od kogar dežela, od tega vera; ali vladar dežele ima pravico določati vero svojih podložnikov. Kot vemo, so bili Habsburžani katoličani. V začetku je vladar Avstrije moral postopati previdno. Potreboval je veliko denarja za borbo proti Turkom ali po-tlačepju kmečkih uporov. Nove davke so mu pa dovoljevali plemiški deželni stanovi, ki so bili večinoma protestantski, zato jih ni oviral v njihovi novi veri. Vendar je z leti pričeli omejevati i\jih pridobljene pravice „od stopii\je do stopinje” in se počasi vračati h katolištvu. Tako so pričeli omejevati tiskarne, ki so bile protestantske, poklicali so jezuite, ki so prišli leta 1595 v Ljubljano in ki so s svojimi šolami vzgajali novo duhovščino in ljudstvo v katoliški veri. Seveda so te odločbe vladarja Notrai\je Avstrije nadvojvoda Karla povzročile odpor deželnih stanov, ki je pripeljal do odkritega spopada. Nadvojvoda je dopuščal le protestantsko bogoslužje za krajevne plemiče, ljudstvo, meščanstvo ali gostje so bili izključeni. Nadvojvoda je počasi izrinil protestante najprej z dvora V mestih niso potrjevali sodnikov protestantov, predikantom so prepovedali izvrševati pridigarje, krščevai\je itd. Leta 1582 je deželni vladar pričel izganjati posamezne meščane, ki so sodelovali pri protestantskem bogoslužju. Protestantski plemiči so iskali pomoči v tujini, a niso uspeli. Tudi cesar Maksimilijan II. se ni hotel vplesti v njihovo borbo. Ob smrti nadvojvode Karla leta 1590 je bil boj še vedno neodločen. Plemiči so izrabili mladoletnost novega vladarja Ferdinanda II in so si prilastili razne pravice deželnega kneza, npr. zahtevali so, da postavi deželni knez za deželnega glavarja le človeka ki bi ga oni predlagali etc. Seveda vladar ni popustil in novi regent Notranje Avstrije Ernest ni v prisegi ob nastopu omenil med potrjenimi svoboščina- tf Primož Trubar mi tudi njih verske svobode. Plemiči so končno nehali z uporom in prisegli novemu vladarju šele dve leti pozneje. Vizitacija oglejskega patriarha leta 1593 je pokazala da je protestantizem v naših krajih skoraj izginil le na Goriškem, na Kranjskem je bil še vedno močan, predvsem v Ljubljani. Na Štajerskem se je med obema verama kazalo ravnotežje, a se je pričenjala katoliška stran krepiti. Plemstvo pa je bilo skoraj povsem luteransko. Ob nastopu vlade mladega nadvojvode Ferdinanda II. pa je zapihal ostrejši veter. Osebne novice Poroka.: V soboto, 8. septembra sta se v župni cerkvi Maria Reina v Ramos Mejia poročila Gabriela Beatriz Faccarro in Lojze Lavrič. Za priči sta bila ženinova mati Martina Mizerit Lavrič in nevestin oče Roberto Faccarro. Novoporočencema želimo obilo sreče! Smrti: V Rožmanovem zavetišču v San Justo je v 80. letu starosti umrl Franc Žnidaršič, v Hurlinghamu Jože (Iztok) Skele (78), v Caserosu Natalija Žbogar roj. Goljevšček (78). Pretekli četrtek 13. t.m. je v Bariločah umrl Angel Anton Bol-cich, star 91 let, stric znanstvenika dr. Juana Carlosa Bolcicha. Pokojni je sicer domoval v Necocheji (prov. Buenos Aires), je pa zadi\ja leta, potem ko je ovdovel, večji del leta preživljal pri nečaku v Bariločah. Naj počivajo v miru! V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: ga. Berta Šproc $ 50.-; lic. Franci Markež $ 60.-; N.N. $ 18.-; dra. Tatjana Jelkič $ 75.- in g. Franc Fajfar $ 25.-Vsem se iz srca zahvaljujemo, ostale rojake pa vzpodbujamo k posnemanju! mm Mali oglasi | PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini. - Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. e-mail: veronikaf@elsitio.net TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bengali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar _ Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, nqjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427. ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/ Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 -154088-5844 - mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 ' do 20 - Tucumšn 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 46586574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradqje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cdrdoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale). SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova). Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 18. septembra 2001 1 dolar 1 marka 100 lir 236,15 SIT tolarjev 112,20 SIT tolarjev 11,33 SIT tolarjev Slovenska kulturna akcija vabi na likovno razstavo: ANDREJ MA KEK akvareli - akrili - pasteli Odprtje: 22. septembra 2001 ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 23. septembra, po sv. maši do 12.30 ure. Slovenska kulturna akcija vabi na zborovski koncert, ki ga bo predvajal zbor „Ninos y jovenes cantores de Bariloche“ in „Camerata Nativitatis“ katera vodi prof. Andrej Jan v soboto, 29. septembra 2001, ob 20.30 uri v veliki dvorani Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. Nastopa 41 pevcev in 16 inštrumentalistov. Vstopnina $ 5.- Sedeži niso oštevilčeni. 40. mladinski dan... Nad. s 3. str. ski dan, da pokažejo in dokažejo svoje zmožnosti in da so vredni prestopiti prag in postati del mladinskih organizacij. Najlepši način je seveda s telovadbo. Dekleta so se res izkazale pri vajah z traki, fantje pa z različnimi telovadnimi gibi. Slovenska folklora ni nikoli izostala na mladinskih dneh. Letos so se mladi v gorenjski narodni noši zavrteli in napolnili s svojim plesom in barvitostjo dvorišče. Mi mladi, tukaj rojeni, ne zanikamo slovenskega porekla, spoštujemo domovino svojih prednikov, čutimo pa tudi ljubezen do Argentine, ki je naš rojstni kraj in dom. To je eden izmed razlogov, da se zadnje čase v San Justu pleše argentinska folklora. Letos je točka marsikoga presenetila. Dekleta so vstopile s sulicami ter jih podale fantom, ki so ob začetku pokazali spretnost z „bolea-dorami”. Celoten nastop je bil dovršen. Starejši so se tudi odzvali vabilu in obu- Za sm “Na svojo tajnico se lahko popolnoma zanesem; že dvajset let dela vedno iste napake." Po molitvi Očenaša vpraša fanetek mamo: „Mama, kdo pa je ta hudi Amen, ki naj ga nas Bog reši?" Kanarček iz kletke ogleduje psa z nagobčnikom: „ Ubogi kuža, ti imaš pa res majhno kletko." GLEDAJO, A LE NEKATERI VIDIJO Zato predvidevajo. Varčujejo. Svoje prihranke donosno vlagajo v Slogi. Nakupe opravijo z Master-Card Carta Sloga, z njo in Karto Slogo ste deležni še nagradnega žrebai\ja za tri nagrade: VELIKO UGODNOSTI ZA MALO DENARJA! SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ! 1) 2000 dolarjev 2) 1000 dolarjev 3) 500 dolarjev BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA 4656-6565 V pietetnem vzdušju vseh navzočih je škof zaključil večer z zahvalno pesmijo. Nato je škof Uran podelil še pokale zmagovalcem športnega udejstvovanja in sicer dekletom iz San Justa in fantom iz San Martina. Koliko truda in dela je vloženega v tako praznovanje, najbolj vedo vsi zakulisni delavci. Zahvale so bili deležni vsi, ki so prispevali in podprli to delovanje na kateremkoli področju. Prosta zabava je sledila z domačo postrežbo na dvorišču in ob plesu mladine v zgornji dvorani. Vsega lepega pa je enkrat konec in tako se je za Sanhuščane njihova praznična nedelja počasi prelivala v delovni ponedeljek. Veronika Godec in Tone Mizerit Odboj kaši od 30. leta naprej se dobivamo vsak ponedeljek ob 20.30 uri v Našem domu v San Justu. Pripravljamo se na udeležbo na turnirju, ki bo meseca novembra v Villa Gesell. Vsi ljubitelji odbojke od 30. leta dalje, lepo vabljeni. WIBA .o nada que hablar o O