Cero NIK razgrel logaške glave Razvoj turizma na tapeti Novo vodstvo logaških obrtnikov 90 let osvoboditve Logatca Za čebelarji je delovno leto Novi predstavi društva Dlan na dlan in ŠKD Vrh PJ Utrinki z Gregorjevega sejma Veseli pust ogaške novice Najprej Spoštovane občanke, cenjeni občani, Na občino so v teh dneh začele prihajati prijave na razpise s področja športa, kulture, humanitarnih in mladinskih dejavnosti, ki so bili objavljeni v prejšnji številki občinskega glasila. Prijavo z razpisno dokumentacijo lahko upravičenci oddate najpozneje 31. marca do 12. ure v sprejemni pisarni občine. Če imate vprašanja o izpolnjevanju prijavnih obrazcev ali ste naleteli na težave, vam bodo na vaše zadrege odgovorili strokovni delavci občine, in sicer v četrtek, 24. marca, ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Logatec. Tja smo namreč povabili predstavnike društev kot porabnike sredstev iz občinskega proračuna, ki jim bomo poleg pomoči pri izpolnjevanju razpisnih vlog s pomočjo mag. Matjaža Žigo-na (predsednik Nadzornega odbora Občine Logatec) podali tudi informacije,vezane na sofinanciranje društev na podlagi javnih razpisov. Za nami je uspešno izpeljan Gregorjev sejem 2011, ki je bil spet dobro obiskan. Dobro obiskana je bila tudi stojnica Cera NIK, kjer smo skušali skupaj s predstavniki podjetja Radix kra- janom predstaviti projekt, ki ga želimo izvesti skupaj s šestnajstimi občinami s področja Notranjske, Istre in Krasa. Vsebinsko zahteven projekt tako za našo kot ostale občine je med našimi občani sprejet z mešanimi občutki. Prav z namenom dodatno pojasniti posamezne segmente večmilijonske investicije, ki naj bi jo v večji meri financirali iz kohezijskih sredstev Evropske unije, smo konec prejšnjega tedna organizirali okroglo mizo za vse zainteresirane. Na povabilo se je odzvalo kar nekaj občanov, društev ter iniciativ. Izrazili so zaskrbljenost v zvezi s postavitvijo takega objekta v predvideni prostor za avtocestnim postajališčem na Lomu ter iskali podrobne razlage o projektu od članov projektnega sveta Cera NIK: župana Občine Logatec Berta Menarda, župana Občine Vrhnika Stojana Jakina, podžupana Občine Piran Gašparja Gašparja Mišiča, predstavnikov podjetja Radix mag. Janeza Ekarta in Jerneja Laha ter direktorja Komunalnega podjetja Logatec Igorja Petka. Vesel sem, da se prebivalci Logatca odzivajo na vsebine ter projekte, ki jih želimo izpeljati, in da jih skrbi naš skupni jutri. Zagotovo odločitev o umestitvi projekta v predvideni prostor, glede na nestrinjanje nekaterih skupin občanov, ne bo enostavna. Menim pa, da je projekt dober in za Logatec sprejemljiv. Pred dokončnimi odločitvami bomo javnost o aktualni vsebini kar se da aktualno obveščali in mogoče pripravili še kakšno podobno srečanje z občani. Upam, da bomo v prihodnjih mesecih uspeli zružiti naša stališča in da bo Cero NIK zaživel do leta 2015. župan Berto Menard r ca fa fC 3 i O B fa ^ fC O 2 O Spoštovane soobčanke in soobčani, Kot ste lahko od izida zadnjih Logaških novic ugotovili, da se je v Logatcu razvila širša javna razprava o umestitvi projekta Cero NIK na območje naše občine. Pojasnila v zvezi s Cerom NIK je občina posredovala občanom tudi na stojnici na Gregorjevem semnju. Na okrogli mizi pa je bilo izpostavljenih veliko argumentov proti, bilo pa je tudi nekaj zagovornikov projekta. Ravnanje z odpadki postaja problem za skoraj vse občine. Naša je pristopila k projektu možnega celovitega reševanja ravnanja z odpadkiov, ko se je ugotovilo, da država pristopa k celovitemu reševanja, ki naj bi bilo urejeno z zakonom ali uredbo, ki bo v najkrajšem času sledila. Vsi dobro poznate našo deponijo Ostri vrh, ki jo moramo zapreti, ker ima okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje le do leta 2015, nato jo je treba zapreti. Leto zapiranja je bilo torej znano pred širitvijo obstoječe deponije in občina za širitev ni dobila okoljevarstvenega soglasja, pa jo je kljub temu izvršila. Agencija RS za okolje je izdala negativno odločbo za širitev in naložila občini zapiranje. Za sanacijo odlagališča bo treba nameniti 4 milijone evrov, za kar bo treba dobiti bančno garancijo, ki nas bo tudi nekaj stala. Cero NIK je pokazal možnost celovitega reševanja ravnanja z odpadki tudi za Logatec. Odpadke nam ne bo treba odvažati in bo zato cena za nas ugodnejša. Pravi izračun, kaj Logatec s tem pridobi, bomo dobili, ko bodo ti izračuni pridobljeni. Občina ima veliko finančnih problemov in ne zdi se mi prav, da bi zdaj, ko se nam obeta dodatni finančni prihodek iz naslova Cero NIK temu projektu, ki je šele na začetku poti, saj mora pridobiti še vsa okoljevarstvena dovoljenja, zapremo vrata. Lokacija je tudi po rezultatih ankete med Logatčani dobro sprejeta in menim, da bi morali biti do projekta še vsaj toliko malo strpni, da študije pokažejo dejanske vplive na okolje, katere pa bomo morali spoštovati. Tudi občina ne želi preobremenjevati našega prostora in Cero NIK, po zdaj znanih informacijah in zagotovilih, ga ne bo. Menim, da pa je pomembno tudi to, da bi bil center grajen z kohe-zijskimi sredstvi in bo občina udeležena le z manjšim vložkom in ne kot javno-zasebno partnerstvo, kot so poskušali realizirati naši predhodniki. Občina je ob vseh zgrešenih odločitvah iz preteklosti postavljena pred dejstvo, da mora zagotavljati sredstva za sanacijo nasedlih projektov, denarja pa zmanjkuje za obnove cest in šol, postavitev vrtcev, zmanjšana so sredstva za kulturne, športne in mladinske dejavnosti in še bi lahko naštevala, kje vse moramo varčevati zaradi zatečenih projektov. Deloma bo to sanirano letos, z varčevanjem, a je dolgov enostavno preveč. Kmalu po nastopu novega vodstva občine smo odkrili še eno zadevo, ki nas obremenjuje z delom zadnja dva meseca. Občina Logatec si je zaradi dvakrat prodanega zemljišča v 90-ih letih nakopala tožbo družbe Petrol, in sicer za odškodnino v višini okoli 1,2 milijona evrov. Tožbo je dobil Petrol, pravnomočna je postala 2006., leta 2011 pa smo postavljeni pred dejstvo, da moramo to vsoto skupaj z zamudnimi obrestmi plačati. Gre za znesek v višini 2,2 milijona evrov. Res je, da so jame na Logaškem polne smeti, vendar, ali ni ravno to razlog, da tak objekt postavimo in vanj postopoma ob pomoči vseh zainteresiranih pripeljemo tudi smeti iz tega res naravnega okolja. Zelo pomemben projekt, ki bo razbremenil naše občane smradu in še česa, je prav gotovo projekt Čiste Ljubljanice: gradnja čistilne naprave in kanalizacije z evropskimi sredstvi. Ta projekt je v zaključni fazi tako, da bi se dela lahko zelo kmalu začela. podžupanja Ladislava Furlan Logaške novice, glasilo Občine Logatec, ISSN 03509281. Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Odgovorna urednica: Petra Trček. Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar. Stalni sodelavci: Jerca Korče, Anita Ilić, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Marinka Petkovšek, Marcel Štefančič. Grafična zasnova: Goran Rupnik. Tisk: Bograf tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.250 izvodov. Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, Logatec. Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček). E-pošta: trcek.petra@ siol.net, logaske@logatec.si. Naslovnica: V sončnem vremenu je Gregorjev sejem na logaške ulice pritegnil ljudi od blizu in daleč. (foto: David Kunc) Cero NIK razgrel logaške glave Razprava o centru za ravnanje z odpadki je bila precej burna - Logatčani opozarjali na kraški teren Predstavitev projekta Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK), v katerem naj bi na območju Logatca predelovali odpadki iz 16 občin od Vrhnike do Pirana, je 17. marca v Narodnem domu vzpodbudila živahno razpravo, med katero so Logatčani izrazili pomisleke o umestitvi takega centra na kraškem terenu in še posebej na območju Nature 2000. Zanimale so jih predvsem dolgoročne posledice, a so ta vprašanja ostala brez pravih odgovorov. Razpravljalci so razmišljali tudi o tem, kaj se lahko zgodi z objektom nad občutljivim krasom po več deset letih nepravilnega vzdrževanja. (foto: Siniša Rančev) Župan Berto Menard je med prednostmi centra izpostavil 50 novih delovnih mest, h katerim jih gre po njegovih besedah prišteti še nekaj v servisnih dejavnostih. Zagotovil je, da se kakovost življenja ne bo poslabšala in da ne načrtujejo sežigalnice, Janez Ekart iz podjetja Radix, ki je pripravil načrt Cera, pa je poudaril, da predelava odpadkov ne bo obremenjevala okolja. Od Cera si občina obeta tudi finančen priliv, zaradi predelave na domačih tleh naj bi bili odpadki za Logatčane cenejši. Me-nard je povedal, da naj bi se v proračun nakapljal dodaten milijon evrov. Na seji 3. marca so namreč logaški svetniki sprejeli medobčinsko pogodbo za projekt Cero NIK, ki so jo nadgradili z aneksom, s katerim med drugim določajo, da naj bi Logatec za vsako tono pripeljanih odpadkov dobil 25 evrov rente. Če bi se s tem strinjalo ostalih 15 občin, ki sodelujejo v projektu, bi Logatec na ta račun dobil 1,5 milijona na leto. A težko, če bodo župani pristali na to. Tako vrhniški župan Stojan Jakin kot piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič sta na predstavitvi povedala, da Logatcu renta ne pripada, saj je to odškodnina zaradi poslabšanih pogojev bivanja. »Govorimo pa o tovarni odpadkov, iz katere ne bi smelo biti nobenih posebnih emisij. Lahko se sicer pogovarjamo o renti, vendar v zakonsko določenem okvirju, 10 odstotkih cene ravnanja z odpadki, ki pa poleg predelave zajema tudi odlaganje,« je bil jasen Jakin. Kot je na predstavitvi izračunal občinski svetnik Miran Obreza, bi to zneslo manj kot 200 tisoč evrov na leto. Menard se strinja, da o renti ni mogoče govoriti. »A od tega moramo vseeno dobiti stavbno pravico in odškodnino, ker je center umeščen v naš prostor - kakšen milijon na leto.« Odpadki v Naturi 2000? Razpravljalci so si bili edini, da bi bila umestitev Cera poleg počivališča Lom nova degradacija okolja. Skrbelo jih je, da bi tam začela nastajati še tretja industrijska cona, čeprav je Menard tako možnost zanikal. Klemen Nagode z Jačke, ki živi v bližini čistilne naprave, je pojasnil, da občino in druge pristojne že deset let opozarjajo na smrad iz nje, na to, da stoji na poplavnem območju ter da je preobremenjena in odpadnih voda ne očisti ustrezno. »Od občine pričakujemo, da sredstva, ki jih namerava dati v Cero NIK, investira v novo čistilno napravo in prebivalcem končno zagotovi človeka dostojno življenja.« Nagode je spomnil tudi na to, da zagotovilo projektantov in investitorjev o neškodljivosti takih obratov ne velja na dolgi rok. »Na začetku so vsi hvalili novo čistilno - celo vodo, ki bo pritekla iz nje, naj bi lahko pili -, danes pa vidimo, kako je, zato ne verjamemo, da bo Cero deloval brezhibno,« je dejal Nagode. Njegovo razmišljanje je podkrepil Andrej Mihevc z inštituta za raziskovanje krasa v Postojni. »Lokacija je neprimerna, industrijski objekt je umeščen na kras, nad podzemne tokove Ljubljanice in stroka to odsvetuje,« pravi Mihevc in dodaja, da načrtovalci govorijo o sodobnem objektu, zanemarjajo pa morebitno večdesetletno slabo vzdrževanje. »Vsak industrijski objekt mora biti umeščen tako, da do neprijetnih stvari ne bi prišlo, a kras je izredno občutljiv in vseh stvari se ne da nadzorovati ali ustaviti morebitne nesreče.« Mihevc je spomnil še, da zemljišče pri Lomu sodi v Naturo 2000. Proti Ceru na Lomu se je v imenu logaških lovcev izrekel Janez Petek, ki je poudaril, da so tam nameravali zgraditi t. im. zeleni most za varen prehod divjadi prek avtoceste. »Če bo tam center, to ne bo šlo, tako da se bodo živali, tudi medvedje, znašli v nekakšnem žepu - in lahko bodo prišli v obrtno cono ali celo v naselje.« Župan Menard je projekt občanom predstavljal tudi na Gregorjevem sejmu. (foto: Siniša Rančev) Proti postavitvi centra za ravnanje z odpadki kjer koli na območju logaške občine se je opredelila civilna iniciativa Logatec Logatčanom. Na Gregorjevem sejmu so zbirali podpise, do zdaj ih imajo okoli 150, pobudnik in vodja iniciative Primož Tollazzi pa pravi, da nadaljnjih korakov zaenkrat še ne more napovedati, saj so odvisni ne le od odločitev logaške politike, pač pa tudi od tega, kako se bo urejalo vprašanje predelave in odlaganja odpadkov v drugih delih Slovenije. »Proti Ceru NIK govori kraški teren v naši občini, poleg tega se bojimo, da se bo tam razširila tretja industrijska cona, finančna konstrukcija projekta ni dovolj opredeljena, ne vemo, kam s preostankom odpadkov niti kaj se bo zgodilo s stranskimi produkti, na primer bioplinom,« pravi Tollazzi. Petra Trček O (N O m ^ ctí o s D ■M Ctí ^ hJ Razvoj logaškega turizma na tapeti Logatec nujno potrebuje dobre in inovativne turistične produkte Z okroglo mizo o razvoju logaškega turizma je Občina Logatec 9. marca v Narodnem domu začela z dogodki v okviru Gregorjevega 2011. Renata Gutnik, svetovalka za področje turizma in dediščine na Občini Logatec, je zbranim predstavila intenzivno delo občinske uprave pri promociji občine, informiranju domačinov in obiskovalcev ter stanje logaškega turizma skozi dognanja in strateške usmeritve, ki jih je zajela v dvoletnem projektu. Gutnikova je analizirala stanje dejavnikov v občini in izven nje, ki vplivajo na turizem, izpostavila priložnosti, prednosti, slabosti in nevarnosti, ki prežijo na turizem v Logatcu, ter aktivnosti, ki jih bo treba storiti, da tudi na tem gospodarskem področju zapiha svež veter. Možnosti je veliko, saj ima Logatec zelo bogato podlago v naravni in kulturni dediščini, vendar razen enega, nima turistom namenjenih produktov. Slednji naj bi bili tudi podlaga pri projektih, ki jih je zastavila regionalna destinacijska organizacija (RDO) Osrednjeslovenske regije, v katero je uvrščena tudi Občina Logatec. Da Logatec nujno potrebuje dobre, inovativne turistične produkte, je izpostavila tudi Viktorija Grašič Bole, vodja področja razvoja in kakovosti turistične ponudbe pri Turizem Ljubljana, nosilcu funkcij RDO, ki je predstavila ustroj regionalne turistične organizacije. Manjkajo programi, a tudi akterji V debati, ki je sledila, so razpravljalci ugotavljali, da ni razvitih programov, a po drugi strani med občinstvom ni bilo ključnih akterjev, ponudnikov gostinskih storitev in postelj, ki bi poleg turističnih društev in ostalih posameznikov ali turističnih organizacij priskrbeli osnovo za turizem, torej vsebine, ki bi privabile obiskovalce. Ob vprašanju, zakaj je temu tako, je bil župan Berto Menard mnenja, da imajo domači gostinci očitno dovolj prometa, sicer bi se trudili spremeniti stanje, ki ni najboljše. Razpravljalci so izmenjavali tudi mnenja o tem, ali bi bilo smiselno ob zaenkrat še prešibki ponudbi ustanoviti turistič-noinformativni center. Na koncu so ugotovili, da ima Logatec zelo dobre podlage za razvoj turizma, da pa se morajo turistični akterji čim prej povezati, ustvarjati mamljive ponudbe in skupaj nastopiti na trgu, pri čemer jim bo občinska uprava na pomoč priskočila po strokovni plati. Iva Žitko Do rešitev z roko v roki Do pravih odgovorov, kako reševati poplavna vprašanja, bo treba priti skupaj r ca fa fC 3 i O B fa ^ fC O 2 O Na povabilo Občine Logatec je v okviru Gregorjevega 2011 10. marca v Narodnem domu dr. Irena Rejec Brancelj z ministrstva za okolje in prostor predavala o skrbi države in lokalnih skupnosti za vode. Rejec Brancljeva je predstavila načrt upravljanja voda, logaške vode in analizo stanja voda, pri čemer ugotavlja, da podatki kažejo na dobro kemijsko, a le zmerno ekološko stanje Logaščice ter dobro kemijsko in količinsko stanje kraške Ljubljanice, ki predstavlja večino podzemnih voda pod Logatcem. Med pomembnimi zadevami upravljanja voda je Rejec Brancljeva izpostavila težave, kot so nezadostno poznavanje globokih vodonosnikov, prekomeren vpliv na podzemne vode, povečanje moči in pogostosti poplav. Opozorila je tudi na kraške poplave, ko je dotok na kraško polje večji od podzemni odtokov vode prek požiralnikov. Kraške poplave se pojavljajo redno, nastopijo počasi, voda pa stoji več dni ali celo tednov in počasi odteka skozi kraško podzemlje. Povedala je tudi, da ministrstvo pripravlja več ukrepov, ki so pomembni za reševanje tekočih problematik, pri čemer je izpostavila, kako pomembno je sodelovanje različnih strani pri iskanju rešitev. Težave tudi zaradi čistilne naprave Predavanju je sledila debata, v kateri je občan, čigar hiša je locirana v neposredni bližini čistilne naprave, izpostavil že desetletje trajajoče težave, povezane s smradom in onesnaževanjem Logaščice zaradi preobremenjenosti čistilne naprave, in posledice jesenskih poplav, zaradi katerih se pojavlja bojazen pred obdelovanjem zemlje, ki je lahko še vedno onesnažena. Vprašanja je naslovil na župana Berta Menarda, ki je pojasnil, da Občina Logatec intenzivno išče in nudi rešitve tako za občane, oškodovane v zadnjih poplavah, kakor tudi širše rešitve pri dolgoročnejših ukrepih preprečevanja poplav. Občina bo med drugim tudi sama krila stroške priprave dokumentacije aktivnosti pri sanaciji in preprečevanju po- plav, kar bi sicer morala storiti država, ki je pristojna za upravljanje z vodotoki. Menard je zagotovil, da se bodo stvari premaknile. »Vendar ne čez noč, na to ne more vplivati, zato prosim za razumevanje.« Ne želijo nove gradnje Župan Menard je tudi projekt, ki bi v Logatec pripeljal še enega trgovca, kar pa je med občinstvom sprožilo val negodovanja, predvsem pri tistih, ki so bili v zadnjih poplavah najbolj oškodovani. Bojijo se namreč, da bi z novogradnjo v bližini še bolj zmanjšali površino, po kateri bi se voda lahko razlila, ta povečana količina vode pa bi lahko ob naslednjih poplavah naredila še več škode kot septembra lani. Predavanje so zbrani zaključili z ugotovitvijo, da se bodo morale vse pristojne strani usesti za skupno mizo, medse povabiti oškodovance, strokovnjake, izvajalce in vse pristojne institucije ter skupaj priti do najboljših rešitev. Iva Žitko Vsebina predavanja Skrbimo za vode - država in lokalne skupnosti je objavljena na občinski spletni strani www.logatec.si, v zavihku Gregorjevo 2011. Popravek V prejšnji številki Logaških novic smo pri članku Bodo bankomat sploh postavili? avtorja Braneta Pevca napačno zapisali priimek vodje logaške poslovalnice NLB. Pravilno ime vodje poslovalnice je Alojz Joželj. Za napako se mu opravičujemo. Uredništvo Novo vodstvo obljublja učinkovito pomoč Novi predsednik logaških obrtnikov Bogdan Oblak pravi, da bo zbornica obrtnikom zagotovila pomoč na različnih področjih Bogdan Oblak, ki je decembra prevzel vodenje logaške obrtno-pod-jetniške zbornice, želi obrtnikom povrniti ugled. V njegovem štiriletnem mandatu bo zbornica članom ponudila učinkovito pomoč in možnost izobraževanja na davčnem, finančnem področju, pri bančnem svetovanju in zavarovalništvu. Stanje logaškega obrtništva je sicer težko, a boljše kot na številnih drugih območjih Slovenije. Kakovostno druženje med člani pa je, pravi Oblak, zagotovilo, da si bodo stali ob strani tako v dobrem kot slabem. Oblak mandat označuje kot poseben, saj bo v celoti zaznamovan z gospodarsko krizo. Zaveda se temeljnega poslanstva zbornice, združevanja vseh njenih članov, obrtnikov, podjetnikov, torej mi-kro-, malih in srednjih podjetij. Z delom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki združuje 62 območnih zbornic, med njimi tudi logaško, oziroma 52 tisoč poslovnih subjektov, je Oblak dobro seznanjen. Od sredine lanskega leta je namreč tudi podpredsednik upravnega odbora OZS, informacije, ki so mu tam dostopne, pa namerava učinkovito prenašati na lokalno raven. Poleg predsednika sta v upravnem odboru logaške zbornice še dva podpredsednika, in sicer Andrej Grom in Silvester Pivk, skupščini pa predseduje dosedanji predsednik Edvard Šinkovec. S pomočjo do odvetnika Poleg združevanja članov, izdajanja obrtnih dovoljenj in licenc za prevoznike bo zbornica predstavljala svoje člane navzven, pravi Oblak. »To pa ne pomeni, da bo člane v primeru kršitev predpisov zastopala pred sodiščem. Zbornica ima nalogo, da se z morebitnimi težavami člana seznani in mu pomaga poiskati rešitve.« Oblak namerava oblikovati seznam najboljših strokovnjakov in odvetnikov, s katerimi bo zbornica v stalnem stiku. »S temi strokovnjaki se moramo dogovoriti, da naših članov ne bodo pustili čakati, četudi bo treba za to nekaj plačati,« pravi. Člani zbornice imajo tako že od januarja poleg odvetniške pisarne na voljo tudi brezplačno telefonsko svetovanje, ki skrajša pot do ustreznega strokovnjaka. »Skrbeli bomo za izobraževanje članov, tako na davčnem in finančnem področju, področju bančnega svetovanja, lizinga in zavarovalništva,« napoveduje novi predsednik. Zbornica bo članom dejavno pomagala tudi pri pridobivanju sredstev iz kohezijskih skladov. »Razumljivo je, da teh projektov sami ne moremo pripraviti, imeti pa moramo seznam nekaterih najugodnejših izvajalcev, takih, ki imajo največje število uspelih prijav,« pojasnjuje. Novo vodstvo bo skrbelo za jezikovno izobraževanje v obliki tečajev tujih jezikov, članom bodo poskusili ponuditi tudi možnosti osebnostnega razvoj, organizirati predavanja iz retorike in javnega nastopanja in podobno. Finančno stanje ni vprašljivo »Finančno stanje zbornice ni vprašljivo,« pravi Oblak, kar je ob poročilu o delu v lanskem letu na marčevski seji ugotovil tudi nadzorni odbor zbornice. Zahvaljujoč prejšnjim vodstvom logaški obrtniki razpolagajo z več nepremičninami, poudarja Oblak, ki obenem opozarja, da člani zbornice sicer dobro vedo, da pri njih dobijo obrtno dovoljenje in prevozniško licenco, ne poglabljajo pa se v delo zbornice. »Zato sem se na začetku svojega mandata odločil, da bodo vsi člani, uporabniki elektronske pošte, vsak dan dobivali klipinge slovenskih medijev, ki omenjajo obrtno zbornico.« V zadnjem času je tega pisanja veliko, ker je država - tako Oblak -, postavljena pred dejstvo, ali naj obrtnikom ugodi ali ne. Kar se državljanske nepokorščine tiče pa pravi: »Mi ne stavkamo! Morate vedeti, da delodajalec ne more stavkati, stavkajo delavci.« V Oblakovi strategiji v tem manda- Bogdan Oblak, predsednik UO Obrtno--podjetniške zbornice Logatec: »Skrbeli bomo za izobraževanje članov, tako na davčnem in finančnem področju, področju bančnega svetovanja, lizin-škihposlov in zavarovalništva.« (foto: David Kunc) tnem obdobju je z velikimi črkami zapisano druženje. »Kakovostno druženje je močno zagotovilo, da bodo člani v dobrem in slabem skupaj,« poudarja in napoveduje druženje tako na športnem in kulturnem kot na izobraževalnem področju. Bogdan Oblak, ki je kot podpredsednik upravnega odbora skupaj s kolegi prečesal Slovenijo po dolgem in počez in se s stanjem obrtništva temeljito seznanil, se strinja, da imajo nekateri obrtniki resne težave. Razmere v logaški občini, kjer posluje 400 podjetnikov, po njegovem mnenju niso tako katastrofalne kot ponekod drugod, denimo na Štajerskem in Koroškem. »Logaški obrtniki s svojim geografskim položajem, dejavnostjo, znanjem in poznanstvi dokaj uspešno preživljamo krizo.« Blanka Markovič Kocen 35 let OOZ Logatec Letošnjo 35-letnico logaške zbornice bodo slavnostno zaznamovali, organizirati nameravajo koncerte in gledališke igre. S cerkniško, vrhniško in postojnsko zbornico so se dogovorili za izdajanje skupnega glasila in trženje oglasnega prostora. Skupni imenovalec vsega tega je pojavljanje območne logaške zbornice v javnosti. o (N O m ^ ctí ^ o s D ctí ^ hJ r ca fa fC 3 i O B fa ^ fC O 2 O Konec leta 2009 smo veseli in ponosni prvič vstopili v Upravni center Logatec. Z njim smo prebivalci Logatca pridobili večnamenski objekt, ki združuje tako državne in lokalne kot tudi komercialne institucije. Uporabniki storitev, vezanih na številne življenjske dogodke, lahko zdaj na enem mestu hitro in učinkovito pridejo do želenih informacij, podatkov, upravnih aktov. Za vas smo že večkrat pripravili dan odprtih vrat Upravnega centra Logatec in vas seznanili z delom posameznih služb in inštitucij. Čas pa je, da vam še posebej predstavimo delovanje Občinske uprave Občine Logatec z vsemi področji dela ter zaposlenimi. Tako vam bomo v tem letu v Logaških novicah podrobneje predstavili oddelke občinske uprave in zaposlene, ki izvajajo naloge na posameznih področjih. Na ta način želimo naše storitve še bolj približati vsem občanom, ki bodo opremljeni z dodatnimi informaciji lažje našli pot do prave osebe za rešitev vprašanj ali dilem. Berto Menard, župan Občine Logatec Berto Menard se je rodil 5. junija 1954 v hribovski vasici Zavratec. Leto dni po njegovem rojstvu se je družina preselila v Logatec. Obiskoval je Osnovno šolo 8 talcev Logatec in s šolanjem nadaljeval na Centru strokovnih šol v Ljubljani, kjer je šolanje zaključil leta 1972. Podjetništvo in obrtništvo je Menarda navduševalo že v mladih letih, zato je leta 1978 ustanovil lastno družinsko podjetje Trgovina, servis, montaža bele tehnike in hladilnih sistemov, s. p. V treh desetletjih je podjetje z uspešnim in strokovnim delom pridobilo na ugledu, v njem pa so se pred časom zaposlili tudi Menardovi trije odrasli sinovi. Razvoj in rast družinskega podjetja pa za zanj nista bila edina in bistvena življenjska cilja. Želel je delovati širše tako v gospodarstvu kot na lokalnem nivoju. Postal je član in nato izvršni predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec, izvoljen je bil za člana upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, bil je tudi član Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec, predsednik Krajevne skupnosti Naklo ter svetnik Občinskega sveta Občine Logatec. V nedeljo, 24. oktobra 2010, je bil Berto Menard v drugem krogu županskih volitev, kjer je nastopil kot neodvisni kandidat s podporo SDS-a, izvoljen za župana logaške občine. Z veliko večino glasov občank in občanov (60,91 %) je tako zaključil s svojim delom v vlogi samostojnega občinskega svetnika v preteklem mandatu in začel z nalogami županovanja. Njegova vizija v vlogi župana je usmerjena v dva segmenta. Na eni strani želi poskrbeti za družbeno enakost, socialo in družino, na drugi strani so njegove moči usmerjene v razvoj kraja, obrti in podjetništva. Zaveda se, da so določene teme in problematike pereče, zato poskuša s svojimi sodelavci najti hitre, učinkovite in finančno zadovoljive rešitve. Čeprav je v tem trenutku v medijskem ospredju izgradnja centra za obdelavo odpadkov Cero NIK, si župan prizadeva najti rešitve tudi za težave, s katerimi se srečujejo tako posamezniki kot krajevne skupnosti (KS): priprava projekta za izgradnjo čistilne naprave v KS Naklo, iskanje rešitve za poplavno področje v KS Naklo, izgradnja zadrževalnika vode v KS Hotedršica, izgradnja novega vrtca v KS Rovte itd. Ladislava Furlan, podžupanja Občine Logatec Ladislava Furlan se je rodila v Logatcu leta 1949. Po končani srednji pedagoški šoli je nadaljevala s študijem na Filozofski fakulteti, ki pa ga ni zaključila. Svoje znanje je med študijem želela nadgraditi tudi z učenjem tujega jezika, zato se je za dve leti preselila v Veliko Britanijo, v London. Tam je po končanem izobraževanju pridobila certifikate - potrdila o znanju angleškega jezika. Po vrnitvi je nekaj časa poučevala angleški jezik na osnovnih šolah v Logatcu in na Rakeku, nato se je kot komercialistka zaposlila v podjetju Kompas, d. d., in vodila turistične programe za ameriške goste, ZDA in Kanado. Po osamosvojitvi Slovenije je poklicno pot nadaljevala kot vodja projektov za kongresno dejavnost, od leta 2005 do 2008 pa je bila zaposlena v kabinetu generalnega sekretarja Vlade RS. Pred nastopom podžupanske funkcije na Občini Logatec je bila zaposlena v Sektorju za prevajanje pri generalnem sekretariatu vlade. V politiko se je aktivno vključila leta 1994, ko je postala članica Socialdemokratske stranke Slovenije. Na začetku delovanja v stranki je bila regijska koordinatorka za Notranjsko, nato poslovna asistentka Obljubljanske regije, pozneje pa je bila na 7. in 8. kongresu stranke izvoljena za članico izvršilnega odbora stranke. Danes je predsednica občinskega odbora SDS Logatec in podpredsednica regijske koordinacije Objubljanske regije. Z dejavnostmi in projekti, ki jih pokriva občina, se pobliže srečuje že od leta 1994, ko je prvič postala svetnica občinskega sveta (med leti 1994-1996 ter od 2002 dalje) in delovala v njegovih odborih in komisijah. V zadnjem mandatu je članica odbora za gospodarstvo, turizem, kmetijstvo in finance, svoje moči pa bo kot podžupanja Občine Logatec usmerila na področje družbenih dejavnosti, v šolstvo, šport, zdravstvo, kulturo, turizem, z željo po dvigu kakovosti in povezanosti izvajalcev storitev. Vladislav Pue, podžupan Občine Logatec Vladislav Puc je bil rojen 20. novembra 1941 v Logatcu. Končal je nižjo gimnazijo in srednjo kovinarsko šolo v Ljubljani. V bogati zgodovini si je pridobil veliko t delovnih izkušenj tako na poklicni kot za-I sebni poti. Vse življenje je aktivno dejaven v logaških klubih, društvih in zvezah. Kar 18 let je bil predsednik Namiznoteniškega kluba Logatec, 16 let predsednik Občinske zveze za telesno kulturo Logatec, dobro ga poznajo tudi lovci Lovske družine Hotedršica, saj je bil vrsto let njihov tajnik. V zadnjem času je gonilna sila Društva upokojencev Logatec, saj je že drugi mandat njegov predsednik. Za tiste, ki so zakorakali v tretje življenjsko obdobje, se zavzema tudi kot član upravnega odbora mestne zveze upokojencev Ljubljana, kadrovske komisije Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) ter odbora za gospodarstvo pri ZDUS-u. Na področju gospodarstva je dejaven od leta 1975. Med drugim je bil predsednik zadružnih svetov v obrtnih zadrugah: Galeb Izola, Obrtnik Nova Gorica, Notranjka Logatec, in član upravnega odbora Beograjske banke. Zasedal je mesto v upravnem odboru gospodarske zbornice za področje Ljubljane in bil dejaven v logaški obrtno-podjetniški zbornici, najprej kot tajnik in nato štiri mandate kot predsednik. Enako mandatno obdobje je bil predsednik organizacijsko-kadrovske komisije obrtne zbornice Slovenije. Vladislav Puc je bil poslanec prvega sklica Slovenskega parlamenta v letih 1990-1992, v obdobju med letoma 1990-1995 pa je prevzel naloge predsednika Izvršnega sveta Občine Logatec. Od ustanovitve politične stranke Nova Slovenija leta 2000 je predsednik občinskega odbora NSi Logatec, v zadnjem mandatu pa tudi član sveta stranke NSi. Interese občanov je vrsto let zastopal kot občinski svetnik, leta 2011 pa je nastopil mandat kot nepoklicni podžupan Občine Logatec. Svoje dolgoletne in vsebinsko raznovrstne delovne izkušnje bo v prihodnjih letih usmeril v projekte na področju gospodarstva v Občini Logatec. Za čebelarji je delovno leto, na letino pa bomo kmalu pozabili V drugi polovici januarja smo se na občnem zboru sestali logaški čebelarji. Prejšnjemu županu Janezu Nagodetu, ki je čebelar, smo uvodoma podelili priznanje Antona Janše 3. stopnje za prispevek k razvoju čebelarstva na Logaškem, dolgoletno članstvo v društvu, vzorno čebelarjenje in za naklonjenost društvu v funkciji župana. V nadaljevanju je predsednik društva Tone Žakelj predstavil tudi statistiko članstva v društvu in povzel lanskoletne aktivnosti. Število članov Čebelarskega društva Logatec je v zadnjih letih med 85 in 90. Na novo so se včlanili Jože Malavašič, Gorazd in Majda Ržek, Tomo Sečnik, Simon Tomazin ter Štefan Trpin mlajši, lani pa smo se za vedno poslovili od Milana Ržka in Štefana Trpina. Za čebelarstvo je pri tem hvalevredno, da tako pri Ržkovih kot Trpinu nasledniki nadaljujejo čebelarsko dejavnost. Po podatkih iz registra čebelnjakov konec oktobra lani imajo čebelarji na Logaškem 140 čebelnjakov, od tega 135 stacionarnih in pet prevoznih, skupaj pa skrbijo za 1.167 čebeljih družin (panjev). Letina medu je bila podpovprečna V začetku leta 2010 smo bili čebelarji dokaj optimistični glede prezimitve čebel. Potem pa je januarja zapadlo precej snega, ki se je ponekod obdržal do marca. Dolga zima je poslabšala prezimovanje in izgube družin do začetka pomladi so se v povprečju povzpele do 35 odstotkov. V boljšo voljo nas je spravil dober zgodnji spomladanski razvoj, a se je vreme v času cvetenja držalo bolj kislo, zato je bil razvoj družin spet upočasnjen. Sicer je bilo potem nekaj gozdnega medenja javorja, lipe in smreke, a je bila letina podpovprečna. Aktivni na občinski ravni in širše Logaški čebelarji smo se že marca udeležili 33. čebelarskega posveta s prodajno razstavo v Celju, maja pa 8. praznika slovenskih čebelarjev v Velenju. Aprila smo se pridružili akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Ob tem pa nismo zanemarili svojih čebel. Maja smo organizirano kupili sladkor za krmljenje čebel, junija pa prevzeli sredstva za zatiranje čebeljega zajedavca (varoje) po enotnih priporočilih veterinarske stroke za Slovenijo. Do konca julija smo v akciji zbiranja podpisov za ohranitev čebel zbrali več kot tisoč podpisov. Septembra je bila v Laškem prva mednarodna konferenca če- Soglasja za začasen dovoz čebel na pašo V okviru nalog za letošnje leto je pred ČD Logatec priprava oz. dopolnitev pašnega reda, ki ureja dovoze čebel na pašo. Logaško območje je zelo zanimivo za prevozna čebelarstva, saj gozd dokaj dobro in pogosto medi. Obvezni sestavni del čebelarskega pašnega reda so tudi pisna soglasja lastnikov zemljišč, na katerih so predvidena prosta nezasedena mesta za začasni dovoz čebel na pašo. Soglasje lastnika zemljišča velja le kratek čas, ko medi posamezen pašni vir, po končanem medenju pa mora čebelar čebele umakniti. Čebelar mora postaviti čebele tako, kot zahteva lastnik zemljišča ob podpisu soglasja. To pomeni, da lastnik s soglasjem za začasno nastavitev čebel na svoji parceli ne bo v ničemer omejen pri izkoriščanju svoje lastnine, zato čebelarji prosimo lastnike parcel, na katerih so predvidena stojišča za dovoz na pašo, da dajo soglasje. Število članov ČD Logatec in Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Logaški čebelarji so z zanimanjem prisluhnili poročilu o delu svojega društva. (foto: Marjan Papež) belarskih organizacij, ki so se je udeležili predstavniki iz več kot 20 držav. Ob koncu smo sprejeli deklaracijo o ohranitvi medonosne čebele, ki je spodbudila podobno akcijo na ravni EU in v svetovnem obsegu. Pri njenem oblikovanju je sodeloval tudi predsednik ČD Logatec Tone Žakelj. Medeni zajtrk v vrtcih Spet smo se dobro odzvali na akcijo Medeni zajtrk v vrtcih, ki že več let poteka ob svetovnem dnevu otroka, 20. novembru. Za vrtce v občini je 16 čebelarjev prispevalo 23 kozarcev gozdnega, cvetličnega, kostanjevega in lipovega medu. Pri izvedbi akcije, predvsem z obiski vrtcev, so sodelovali Franc Grum, Miro Leskovec, Peter Fortuna s soprogo, Tone Žakelj, Rafael Cepič, Marjan Papež in drugi. Veseli nas, da se je akcija tako dobro prijela in da so jo tudi vzgojiteljice vzele za svojo. Na nas so se obrnili tudi že iz osnovnih šol. Zadnje novembrske dni smo logaški čebelarji izkoristili za sajenje gorskega javorja, ki sta ga na državni ravni organizirali ČZS in Zavod za gozdove Slovenije. V okviru akcije smo na območju logaške občine zasadili več kot 70 javorjev. S sajenjem spodbujamo zasajanje avtohtonih medovitih rastlin - lani smo zasadili prav toliko lip - in izboljšanje naravnih virov za čebeljo pašo. Poleg tega je javor zanimiv tudi za pohištveno industrijo: javorji bodo začeli mediti v nekaj letih, zanamcem pa bodo dragocena surovina lesne industrije. Marjan Papež, Čebelarsko društvo Logatec leto 2007 2008 2009 2010 2011 člani ČD Logatec in ČZS 70 71 66 73 70 samo člani ČD Logatec 18 18 17 15 17 Skupaj 88 89 83 88 87 O (N O m ^ ctí ^ o s D ctí ^ hJ L« ïUiion» dí UONGATICO INFERIORE Razglednica logaške železniške postaje za časa italijanske okupacije Logatca 1918-1921. 90-letnica osvoboditve Logatca 27. februarja je minilo 90 let, odkar se je končala italijanska okupacija Logatca li skupno narodno stražo ali stražo narodne obrane. Pri organiziranju vaških straž so se jim pridružili gasilci in lovci. V narodne straže so lahko najprej vstopali le moški, nesposobni za vojsko, po propadu Avstro-Ogrske pa tudi vračajoči se vojaki. Osrednji odbor za Narodno obrano v Ljubljani je 31. oktobra 1918 naslovil javnosti poziv, naj se po vseh občinah in vaseh ustanovi narodna obrana. V Logatcu jo je sestavljalo od 30 do 50 vojakov in oficirjev (tudi Logatčanov), ki so bili na dopustu ali so prebegli. Okrog 15 teh oboroženih redarjev je izkoriščalo nastalo zmedo tudi za vojno dobičkarstvo. Ljudje so se kljub tegobam veselili konca vojne in z radostjo pričakovali novo (jugoslovansko) državo. Na žalost so se ušteli. Po proučitvi podatkov v članku J. J. Švajncerja Notranjski narodni stražarji 1918 (Notranjske novice, 30. avgust 2002) je v Logatcu »narodna obrana« očitno delovala med 31. oktobrom in (najpozneje) 20. novembrom. Takrat je še vedno držala oblast v Logatcu, saj so poveljniki 13. novembra pisali iz Logatca v Ljubljano in prosili, da bi njihovega poveljnika nadporočnika Fi-stra povišali v stotnika. Že 14. novembra pa so zaradi zmanjšane nevarnosti vojaškega razbojništva razpuščene vojske narodno obrano z dekretom ukinili. Rok za razpustitev narodnih straž je bil 20. november. Mislim, da so se v Logatcu šele od takrat Italijani toliko ohrabrili, da so prevzeli oblast. Še preden je vsa avstrijska vojska zapustila Logatec, so pohlepni Italijani prestopili s tajnim Londonskim sporazumom dogovorjeno mejno črto (od 3. novembra naprej). Najprej so v Logatec prispeli karabinjerji kot neke vrste izvidnica. Za njimi je v več večjih skupinah postopoma prihajala italijanska vojska; ena skupina celo z godbo na čelu. V štirih dneh je bil Logatec poln Italijanov. Sprva so bili italijanski vojaki v velikem strahu, saj niso poznali razmer. Počasi so okupirali Logatec ter vzpostavili vojaško in civilno oblast. Zasedli so vse javne stavbe, v katerih je bila prej avstro-ogrska voj -ska. Navadni vojaki so bili nastanjeni tudi v zasebnih poslopjih. Poleg številne vojske in karabi- Razmere v Logatcu v času 1. svetovne vojne (1914-1918) Ko je Italija napovedala vojno Avstro--Ogrski, je tudi Logatec začutil vojne razmere. Zaradi odprtja soške fronte je postal zaledno območje, zaradi dobre železniške in cestne povezave pomembno za dotok nove vojske. Vojska s številno vprežno živino (ko so gradili vojaško železnico celo okoli 1.500 konj) je kmetom povzročala ogromno škodo. Poleg tega so od njih pobirali živino, vozove, seno, slamo, les, izdelke iz kovine, za vojsko sposobne Logat-čane, stare med 18 in 50 let, pa so mobilizirali; med letoma 1914 in 1918 jih je bilo vpoklicanih okoli 300. Zaradi obvezne oddaje živeža so ljudje trpeli lakoto. Domačine je zelo prizadelo, ko je vojska pobrala skoraj vse logaške cerkvene zvonove, pozneje pa še baker s cerkvenih streh. Logatec so med prvo svetovno vojno Italijani tudi bombardirali, 1. oktobra 1917 pa je prišlo do eksplozije streliva na železniški postaji. Tega o leta je bilo v Logatcu največ vojske in a vojnih (ruskih) ujetnikov, nastanjenih k v barakah in šotorih. Od Logatca do n Zadloga pri Črnem Vrhu so gradili že-V leznico za potrebe soške fronte. Franc C Mihevc v nekem težko razumljivem stavku omenja številko »do 40.000«. a Je bilo res toliko vojaščine in ujetni-e kov? Pod Sekirico sta bila vojaško le-2 tališče in zasilna vojaška bolnišnica. V graščini v Gorenjem Logatcu je bil od septembra do novembra (1917?) nastanjen general Svetozar Borojević z oficirji. Sodnija in okrajno glavarstvo sta se morala umakniti in uradovati v zasebnih hišah. Vsekakor je bilo zaradi lege Logatca dogajanje v tem času zelo pestro. Italijanska okupacija Logatca (1918-1921) 3. novembra 1918 so v Abanu pri Padovi podpisali sporazum o premirju med italijansko in avstro-ogrsko vojsko. Italijani so na podlagi naknadno dodane klavzule izkoristili razmere v razpadli avstro-ogrski vojski in prestopili dogovorjeno območje, obljubljeno v Londonskem sporazumu. S tem si je Italija zagotovila »veliko zmago« in ugoden položaj na mirovni konferenci (na nek način nas to spominja na gradnjo hrvaškega mejnega prehoda na Dragonji l. 1991). Ob porazu Avstro-Ogrske oz. razpadu njene vojske, se je ta začela umikati proti vzhodu. Konec oktobra 1918 je bil Logatec spet poln avstro-ogrskih vojakov. Vojni dobičkarji so med 20. oktobrom in 2. novembrom izkoristili kaotične razmere, ko je bežeča vojska puščala konje in drugo živino, vozove, topove, avtomobile, puške, topove in celo dve letali ... Na pobudo dr. Antona Korošca so 28. oktobra voditelji orlovske in sokolske organizacije ustanovi- njerjev je bilo tudi veliko italijanskih uradnikov in civilistov, kar kaže, da so hoteli Italijani v Logatcu ostati za vedno in ga poitalijaniti. V šoli so uvedli italijanščino, povečati so hoteli pokopališče, sanirati vodovod. A naredili so več škode kot koristi, še posebej v gozdu. Župana so odstavili in postavili svojega regenta. S pročelij stavb so odstranili slovenske zastave in jih nadomestili z italijanskimi (neposlušne so kaznovali, npr. pri Pogorevcu). Logatec so prepredli s telefonskimi žicami, opravljali so hišne preiskave zaradi orožja in z bodečo žico ogradili novo mejo (Rovte-Zaplana-hrib Špikl-Strmica-Raskovec-Tolsti vrh-Rakek). Prehod so strogo prepovedali. Prekinjen je bil tudi železniški promet Ljubljana-Trst. Logatec je postal mejni kraj. Zanimivo je, koliko je preživel v slabem mesecu. Najprej je z Italijani prišla neke vrste blaginja, saj so ljudi oskrbovali z živežem, oblačili in obutvijo. To blago, s katerim so prekupčevali, so Italijani zaplenili v skladiščih avstro--ogrske vojske. Pozneje se je obrnilo na slabše. Ljudi so zapirali že za naj -manjši sum. Tistim pa, ki so bili lojalni do italijanske oblasti, se je dobro godilo. Zelo se je razpaslo tihotapstvo. Nasploh je bil z italijanskimi vojaki je kup težav. Zaradi malomarnosti so povzročili več požarov. Organizirali so veselice in kino v Društvenem domu (orlov) na Griču. Zapletali so se z do- Skrbniki pasjih mladičkov pomnite, da je vzgoja v začetnih mesecih najbolj pomembna. Poskrbite za to, da bo vaš kuža obiskal čim več različnih krajev ter imel čim več dobrih izkušenj z različnimi ljudmi in pasjimi vrstniki. Skrbimo za lepše in čistejše okolje in po-birajmo iztrebke za svojimi ljubljenčki. mačimi dekleti, zaradi česar je prišlo do gostilniških pretepov, tudi s smrtnimi izidi. Kratko so običajno potegnili Italijani, a so morali logaški udeleženci prebegniti v Slovenijo v sklopu države SHS. Februarja 1919 je v gozdu pri Logatcu prišlo do oboroženega spopada med Logatčani ter Italijani. 30 vojakov je obkolilo štiri domačine, ki so se branili z enim revolverjem, streljali so na njih in jih na koncu tri zajeli. Vse to je navedeno v pismu soudeleženca tega spopada Pepija (J. Lenassi), namenjenemu njegovemu prijatelju Tončku. Članek o vojaških podatkih iz tega pisma (ter citirano pismo) je objavil J. J. Švajncer v Notranjskih novicah 13. septembra 2002. Osvoboditev Logatca, 27. 2. 1921 Leta 1921 se je morala italijanska vojska umakniti za mejo, določeno z rapalsko mirovno pogodbo. Logatec in Hotedršica sta pripadla Kraljevini SHS (poznejši Kraljevini Jugoslaviji). 26. februarja 1921 se je po cesti z Vrhnike v Logatec pripeljala prva jugoslovanska deputacija (delegacija). Številni Italijani, ki so še bili v Logatcu, niso mogli verjeti, da je konec njihove oblasti. Logatčani so razobesili slovenske zastave, ob mraku pa so začeli skupaj z okoličani streljati z orožjem. Italijani so se potuhnili in s strahom pričakali naslednji dan, ko so zapustili Logatec. Takrat so Logatčani ter ljudje iz Hotedršice, Rovt, Planine trumoma drli na železniško postajo, da bi pričakali vlak z osvobodilno vojsko ter predstavniki nove, slovenske oblasti. Na kolodvoru so bili tudi člani društev, kot npr. sokoli, orli, požarna bramba, občinski odbori ter fantje in dekleta v narodnih nošah. Na prsih so imeli pripeto slovensko trobojnico. Vlak z osvoboditelji je prispel ob 10. uri, o čemer v svojih Spominih logaškega vedeža pripoveduje Franc Mi-hevc. »Prišel je okoli 10. ure silno dolg ulak z dvema lokomotivama, okrašen z vejami z bršljanom ter z drugim le-potičjem in vse v slovenskih zastavah. Odspred je nosil veliko tablo z živo-rudečimi čerkami »Pozdravljeni bodite naši Jugoslovanski bratje«. Ulak je bil natlačeno poln (z) večino mladih ljudi in odličnih oseb. In 2 godbi: ena vojaška in druga železniška godba iz Ljubljane. Vsi so hoteli čestitati Loga-tčanom in se ž njimi veseliti, da so se otresli Italijanov in prišli k svojim jugoslovanskim bratom v okrilje. Ko se je vlak ustavil, je nastal sem ter tja velik krik samih pozdravov, kjer nobeden ni vedel skoraj kako bi lepšej pozdravil ta imeniten korak. Bilo je potem tudi par imenitnih govorov, kar je sledilo iz vseh gerlov tisočaro Živjo! klicev. Za tem so zapele dekleta najperva in za njimi skoraj vsi brez izjeme pesem Lepa naša domovin, Hej Slovenci in Sem deklica mlada vesela. Ta prizor je bil tako ginliv, da se je od veselja porosilo tudi marsikatero oko in si ga sme vsak Logatčan dokler bo živ dobro zpomniti. Nato se je vsa obilna množica razve(r)stila po cesti skozi Dolenji Logatec, ena z godbo na čelu in druga v sredini, ki sta obe igrale mične koračnice. Odhod se je nadaljeval naprej po deržavni cesti v Gorenji Logatec in potem pa nazaj na logaški kolodvor, kjer je bil potem slavnostni obed in ob 2. uri je vozil vlak naprej proti Rakeku pozdraviti tomošne jugoslovanske brate. In na ta dan se je pričelo v Logatcu zopet novo življenje.« V glasilu orlov Mladost št. 4 iz l. 1922 med drugim piše, da so Gornje-logatčani goste pričakali s streljanjem iz možnarjev. Godba je igrala v G. Logatcu pred civilnim komisariatom, kjer sta zaigrali državno in narodno himno. »Ob osvoboditvi so prišli tudi okoliški orli in mengeška godba. V Društvenem domu je bila slavnostna akademija V arhivu Sokolskega društva Dolenji Logatec pa je Boris Rozman zapisal, da je bil med osvoboditelji tudi general Rudolf Maister, ki ga je v imenu logaških žena pozdravila gospa Hodnikova, v imenu društev pa Slavko Smole. Ob 75-letnici Moškega pevskega zbora Dolenji Logatec, ki so ga ustanovili sokoli, je Janez Gostiša zapisal, da je ob tej priliki zbor zapel pesem Buči, morje Adrijansko. Skratka, življenje v Logatcu se je začelo normalizirati. Gvido Komar Vsem ljubiteljem lokalne zgodovine priporočamo branje zapisa Franca Mi-hevca Spomini logaškega vedeža (ki jih je treba kritično obravnavati) in knjige Logatec v zgodovini Janeza J. Švajncerja, iz katerih sem črpal podatke za zapis. Gvido Komar o (N O ^ ctí o s D ctí ^ hJ Pasja zgodba Ce bi občina postavila opozorilne table in koše za iztrebke, bi se bilo prijetneje sprehajati po neokrnjeni logaški okolici. (foto: Marjan Papež) Z naraščanjem števila prebivalcev v Logatcu in okolici se povečuje tudi uporaba poljskih poti in kmetijskih površin za rekreacijo, med drugim za sprehajanje psov. A kaj, ko njihovi lastniki pogosto ne počistijo za njimi in s povečujejo nevarnost prenosa raznih bolezni na domače živali in ljudi. Za ozaveščanje lastnikov psov bi lahko več storila tudi občina. Tako kot na primer v občini Brezovica, kjer so ob cestah in poteh postavili table, ki lastnike psov opozarjajo na njihovo dolžnost, da psov ne spuščajo nenadzorovano, predvsem pa, da za njimi pospravijo iztrebke. Opozorilne table bi lahko postavili tudi v logaški občini, za začetek vsaj okoli Sekirice, kjer je sprehajalcev največ. Če bi ob poteh premogli še vrečkomate in koše za pasje iztrebke, bi se ta težava bistveno zmanjšala. Tako ne bi bilo slabe volje pri tistih sprehajalcih, ki doživijo bližnje srečanje s pasjim iztrebkom, pa tudi lastniki ali najemniki njiv in travnikov bi bili bolj strpni do tistih, ki sprehajajo in spuščajo pse. Marjan Papež Internet je lahko škodljiv »Starši naj se z otroki pogovorijo o varni uporabi medmrežja,« meni Marjan Škoda r ca fa fC 3 i O B fa ^ fC O 2 o Kot vsaka novost ima tudi internet dobre in slabe strani. O zadnjih bodo logaški policisti v naslednjih tednih spregovorili osnovnošolcem, saj ima skoraj vsak svoj profil na Face booku. »Predvsem pri osebnih podatkih svetujem previdnost, naj jih objavljajo čim manj,« pravi pomočnik komandirja na Policijski postaji Logatec Marjan Škoda. »Naj bodo dostopni le tistim, ki jih osebno poznamo - tu imajo pomembno vlogo starši, ki se morajo o uporabi interneta pogovorijo z otroki.« Previdni naj bodo tudi starejši, saj lahko, na primer, z objavo fotografij z dopusta opozorijo tatove, da so njihova domovanja prazna. Logaški policisti so do zdaj prejeli le prijave glede nepravilnosti pri internetnih nakupih, kjer je še posebej treba paziti na podatke o številkah plačilnih kartic. Od 15. marca zimska oprema ni več obvezna. Pa je smiselno že zdaj zamenjati pnevmatike? S prehodom na »letno obutev« je, vsaj v naših krajih, bolje počakati, saj sneg v aprilu ni nič neobičajnega. In zakon je jasen: predpisana zimska oprema je obvezna tudi takrat, ko nastopijo zimske razmere. Mimogrede, v začetku marca so imeli višje ležeči kraji v naši občini deset in več centimetrov debelo snežno odejo. Prvi toplejši pomladni dnevi so na ceste privabili motoriste. Kaže, da so vaša opozorila in akcije zalegle, saj je njihova vožnja bolj umirjena, predvsem v naseljih so bolj previdni. Nemajhen delež pri tem imajo najbrž tudi višje kazni? Vse to drži. Pa tudi to, da nas je na cestah vedno več. Tudi letos bomo z akcijami nadaljevali, poostren nadzor bo predvsem ob vikendih. Še enkrat naj opozorim motoriste: upoštevajte, da vas lahko voznik avtomobila hitro spregleda, sploh če se nenadoma pojavite za njim, razmislite pa tudi o tem, da ni težko peljati hitro, težko se je hitro ustaviti. Zato hitrost prilagodite omejitvam na cesti, stanju ceste, vremenskim razmeram in svojim sposobnostim. Lepi dnevi kar vabijo na kolo. Pohvaliti moram Logatčane. Tržaška cesta do Kalc ima lepo Zaletavček je sedež, ki dokazuje, da je uporaba varnostnega pasu smiselna že pri majhnih hitrostih. Na Gregorjevem sejmu so ga predstavili člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. (foto: Brane Pevec) urejeno kolesarsko stezo. Zato bomo vse, ki še vedno vozijo po cestišču in s tem ovirajo promet ter ogrožajo sebe in druge, na začetku sezone najprej opozarjali, če ne bo zaleglo, pa tudi kaznovali. Seveda je v naši občini še veliko cest, kjer ni kolesarskih stez, zato je treba biti tam še posebej previden. Letos policisti opozarjate na nevarnosti prečkanja proge: Ustavite se. Vlak se ne more. Imamo štiri prehode: na »tankovski« cesti, v Zapolju, na železniški postaji in v Lazah. Nesreč še ni bilo in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Ker je proga dvotirna, pa predvsem pešce opozarjam, naj je ne prečkajo pri zaprtih zapornicah, saj lahko pride vlak tudi z druge strani. Če se zapornice nenormalno dolgo ne dvignejo, naj pokličejo številki 112 ali 113. Morda še beseda dve o naših štirinožnih prijateljih. Zakon je jasen. Psi morajo biti na javnem kraju na povodcih, tudi na sprehajalnih poteh okoli Sekirice, na primer. Kljub temu da je pes šolan, nikoli ne veš, kako bo reagiral. Tudi letos bomo nadzorovali spoštovanje določb zakona o zaščiti živali. Brane Pevec Zadovoljni z delom v lanskem letu Združenje borcev za vrednote NOB Logatec je preverilo svoje delo v preteklem letu in pogled usmerilo v prihodnost v Člani Združenja borcev za vrednote NOB Logatec so se 25. februarja zbrali na redni letni seji skupščine. Dejavnost združenja je bila lani v okviru sprejetega programa oziroma delovnega načrta. Prireditve so podredili osrednji temi, zmagi nad fašizmom in nacistom. Temeljno skrb so posvetili sprejemanju novih članov, oživljanju krajevnih organizacij, vzdrževanju spominskih obeležij NOB in skrbi za gmotno podlago združenja. Združenje sestavlja pet krajevnih organizacij. Od interesnih oddelkov (sekcij) sta zaživela balinarski oddelek in deloma Logaški bataljon. V preteklem letu smo dobili 19 novih članov, tako da jih je bilo ob koncu leta v združenju 222, kar je vzpodbudno. Ohranjanje vrednot NOB je potekalo prek organiziranja in izvajanja lastnih prireditev in z udeležbo na drugih. Ta del načrta smo v celoti uresničili. V počastitev dneva upora, praznika dela in zmage nad nacifašizmom smo v sodelovanju OZVVS Logatec, Planinskim društvom Logatec, PZ DI in DU Logatec, stranke SD Logatec, tabornikov iz rodu Srnjak in Občine Logatec pripravili množično proslavo, ki se je je udeležila več kot polovica članov združenja in množica ostalih občanov, skupaj prek 500. Odmevna je bila tudi proslava z naslovom 12. september 1943, posvečena ustanovitvi Logaškega partizanskega bataljona in 65. obletnici zmage v II. svetovni vojni. Ob dnevu spomina na mrtve so bile spominske slovesnosti v Lazah ter Gorenjem in Dolenjem Logatcu. Bili smo tudi na osrednji občinski proslavi v Hotedršici. Člani združenja so obiskali štirinajst drugih prireditev, med drugim: Dražgoše, Podljubelj, Ljubljana, Pokljuka, Goreljek, Ogenjca, Svetje, Sveta Ana in druge. Spomladi smo imeli celodnevni izlet Po sledeh prve in druge svetovne vojne po Primorskem. Spominska obeležja NOB smo med letom nadzirali, vzdr- Združenje borcev za vrednote NOB Logatec je ob koncu lanskega leta imelo 222 članov. (foto: Viktor Šen) ževali in obnavljali po posebnem načrtu. Pri spomeniku nad Jačko smo obnovili okolico in jo na novo zasadili. Združenje se trudi, da bi s pomočjo Občine Logatec zaživel projekt spomeniškega varstva obeležij NOB. Gre za kategorizacijo obeležij, lastništvo zemljišč in objektov, razglasitev kulturne dediščine, vzdrževanje. Združenje tarejo gmotne težave, saj so edini vir prihodkov članarine, prispevki članov in več kot prepolovljena republiška denarna pomoč. Zato gre zahvala številnim članom, ki so s prostovoljnim delom omogočili, da je bil delovni program zadovoljivo uresničen. Tudi v prihodnje si bo združenje prizadevalo za ohranitev in okrepitev vseh krajevnih organizacij ZB v logaški občini, za ozaveščanje mladih o vrednotah NOB, skrb za zgodovinsko in kulturno dediščino NOB ter krepitev sodelovanja z društvi in drugimi organizacijami. Vesna Jerina, ZZB NOB Logatec O hišah in ljudeh na Vrhu V dvorani podružnične osnovne šole na Vrhu Svetih Treh Kraljev so 6. marca predstavili izjemno domoznansko knjigo Knjiga hiš na Žirovskem avtorjev Petre Leben-Seljak in Alojza Demšarja. V njej so navedeni naselja, hiše ter njihovi lastniki na ozemlju predjožefinske župnije Žiri pred letom 1900, tudi v vaseh in zaselkih Vrh Sv. Treh Kraljev, Hlevni vrh, Hleviše, Račeva in Lavrovec Prireditev je organiziralo ŠKD Vrh Sv. Treh Kraljev, povezoval pa jo je žirovski muzejski in turistični delavec Rok Kle-menčič. Obsežno delo je predstavljeno na 478 straneh in je bogato ilustrirano. Uvodni zgodovinski pregled seže od freisinške dobe in loškega gospostva do leta 1900. Dolgotrajno in natančno se je raziskovalka Leben-Seljakova prebijala skozi arhivsko gradivo, kot so urbarji loškega gospostva, terezijanski kataster, franciscejski kataster, zemljiška knjiga, status animarum, popisi prebivalstva in drugo. Med drugim v knjigi izvemo, da se je Vrh Sv. Treh Kraljev prvotno imenoval Stanomerhrib, kar nakazuje na staroslovansko poselitev. Poleg tega so opisani turški vpadi, rovtarska kolonizacija, pridana sta seznama županov in obrtnikov, med katerimi je bilo veliko mlinarjev. Knjiga ima kazalo priimkov in hišnih številk. Njena največja vrednost pa je, da je avtorica podatke preverjala, jih primerjala in kritično presojala, zato so verodostojni. Običajno avtorji ostanejo pri domnevah. Knjigo ilustrirajo tudi reprodukcije katastrskih izrezov, a Demšarjeve fotografije iz ptičje perspektive bolj nazorno prikažejo stanje in lokacije zaselkov. Delo vsebuje še veliko družinskih fotografij, portretov, arhivskih dokumentov, reprodukcij razglednic, fotografij domačij. Knjigo je uredil žirovski zgodovinar Miha Naglič, izdala pa založba Pegaz International v zbirki Knjižnica Žirovskega občasnika. Rok Klemen-čič je v imenu založbe Knjižnici Logatec podaril podpisan izvod, ki bo v fondu krajevne knjižnice na Vrhu. Knjigo je sprejela direktorica Knjižnice Logatec Bibijana Mihevc, ki se je zahvalila za čudovito prireditev. Dvorana je bila polna domačinov. Manjkali so mogoče le tisti iz naše občine, ki se strokovno ubadajo s stvarmi, ki jih obravnava knjiga: učitelji, zgodovinarji, upravni uradniki. Zaradi izjemnega zanimanja je bila knjiga kljub relativno visoki ceni kmalu razprodana, a je na voljo v knjižnicah v Logatcu in na Vrhu. Gvido Komar O (N O m ^ ctí ^ o S D ctí ^ hJ Študent, pa konec! Gledališčniki društva Dlan na dlan so navdušili tudi s najnovejšo igro Gledališka skupina Dlan na dlan je 4. in 6. marca v Kulturnem domu Tabor v Gorenjem Logatcu premi-erno uprizorila svojo najnovejšo celovečerno igro z naslovom Študent, pa konec! Pisec scenarija in režiser igre Jurij Švajncer je logaško občinstvo že četrtič navdušil s svojimi domiselnim besedilom in izrednim občutkom za režijo. Minimalistična scena gledalca osredotoči na odnose med liki. (foto: David Kunc) Zgodba se začne razvijati v najemniškem stanovanju, kjer sprva živita le Maša in Tine. Iskanje primernega cimra ju pripelje do brucke Ane. Gledalec spremlja dogajanje na minimalistični sceni, ki daje igri še poseben čar. Prav preprosta scenografija gledalcu omogoča, da se z lahkoto osredotoči na opazovanje odnosov med tremi študenti. Igralci prikažejo različne trenutke v povprečnem študentskem življenju, ki se mešajo z izvirnim humorjem. Idejo za scenarij in uprizoritev so Jurij in mladi gledališčniki črpali iz lastnih izkušenj, saj je v ekipi veliko študentov. Pozoren gledalec je opazil, da ne omenjajo niti ene fakultete in niti enega mesta. Ustvarjalci igre so se s tem izognili predalčkanju in povezovanju stereotipnih karakterjev z določenimi fakultetami in mesti. Povedali so, da so lahko njihovi trije junaki v vsakem mestu in na vsaki fakulteti. Tri študente so odigrali Tina Lukan, Gal Oblak in Danijela Georgijev. Odeta v črnino in brez besed sta Ana Kristina Dodič in Žiga Čibej odigrala okoliško dogajanje in na izredno preprosti sceni uprizarjala vse potrebne rekvizite. Od žurov do učenja V igri se prepletajo različna čustva, od ljubezni do veselja in žalosti, pred očmi gledalca pa se zvrstijo različni trenutki študentskega življenja: žuri, obiskovanje in neobiskovanje predavanj, resnost, norenje, učenje. Po besedah avtorjev predstave se celotna odrska postavitev osredotoča na odnose. Poudarek je na likih in odnosih, ki se spletajo med njimi. Odnosi so tisto, kar dela življenje tako, kot je - veselo in žalostno. In temu dajejo v gledališki skupini Dlan na dlan največji pomen. S predstavo bodo gledališčniki tudi gostovali, najprej na regijskem srečanju mladinskih gledaliških skupin iz osrednje Slovenije okviru festivala Vizije 2011, ki bo 15. aprila v Kulturnem centru Španski borci v Mostah v Ljubljani. Jeseni bodo igro uprizorili še v okoliških krajih. Jerca Korče Iz silne zaljubljenosti v gledališče Jurij Švajncer je svoja gledališka dela predstavil tudi v knjigi Gledališke igre r ca fa fC 3 i O B fa ^ fC O 2 O Klub Grajski park se je dal 27. januarja na razpolago svojevrstno izživeti gledališki zgodbi. Okrog Jurija Švajncerja, vsestranskega logaškega gledališčni-ka, je gledališka skupina Dlan na dlan povabila Jurijeve najbližje in prijatelje, da so slovesno počastili rojstvo pomembnega gledališko-literarnega dela, njegove knjige Gledališke igre. Delo je shodilo tako rekoč še pred rojstvom. Knjiga, ki je sprožila val navdušujočih čestitk avtorju Juriju, je ponudila troje gledaliških del, ki so bila že uprizorjena in so na odru doživela pravcate evforične potrditve. Knjiga Gledališke igre Jurija Švajncerja zajema gledališka dela po vrstnem redu njihovega nastanka in uprizoritev: razigrana komedija, ki že kar meji na gledališče absurdnih situacij, Noro nori norci, igra Ponedeljek v črnem, ki komedijsko tragično odstira iskanja komaj slutenega (uspešna uprizoritev tudi na festivalu najboljših gledaliških predstav Vizije 2009 v Novi Gorici), ter gledališka improvizacija Na vrvi, ki z lutkov-no-gledališkimi sredstvi išče pot od človeka do človeka iz strahu pred odtujenostjo, ki jo najpogosteje pretresa osamljenost. Slovesnost je bila čustveno obarvana. »Mogoče tudi zato, ker je bila zamišljena kot podelitev knjige z mojim posvetilom igralcem, ki so zaigrali v katerikoli vlogi. Skupaj smo si ogledali odlomke iz vseh treh iger in podoživljali obdobje, ki ga ni več, obdobje, ki ga je vsakdo na svoj način zapisal v spomin. In vsi, videni v različnih vlogah, smo vse podo-življali zelo čustveno - v smehu, nostalgiji razmišlja Jurij. Zanimivost te knjižne izdaje še posebej poudarja izbor podob iz gledaliških uprizoritev s priloženo zgoščenko iz vseh treh uprizoritev. Ustvarjalno zagnan Jurij Švajncer vstopa v slovenski gledališki prostor v podobi popolnega gledališčnika: je avtor zrelostno izpisanih iger, domiseln scenarist in režiser ter do potankosti blesteč igralec. Smemo pa še posebej pritrditi piscu spremne besede Janezu J. Švajncerju, ki pravi, da so igre »napisane v silnem ustvarjalnem zamahu kot posledica vsega, kar je vrelo iz avtorja, in brez vsake želje spreminjati svet, ljudi ali še kaj drugega, kar je pogosto vodilo mnogih, ki pišejo«. Sprejem Švajncerjevih Gledaliških iger je bil deležen prave pravcate prvinske emotivnosti. To vse si Jurijevo gledališko delo zasluži - za potrditev in nove ustvarjalne izzive. Marcel Štefančič Smeh je pol zdravja Igralci z Vrha Svetih Treh Kraljev z novo predstavo To imamo v družini Gledalci, ki so si ogledali gledališko komedijo z naslovom To imamo v družini, ki jo je uprizorila dramska skupina Športno-kultur-nega društva Vrh, niso mogli ostati resni. Za dobri dve uri in še katero po tem so bili dobre volje. Igralci so predstavo premierno uprizorili 19. in 20. februarja v dvorani domače šole na Vrhu, nato pa so začeli z gostovanji, ki si še kar sledijo. Z igro so že navdušili občinstvo v Gorenjem Logatcu, Rovtah, Logatcu in v Podlipi, gostovali bodo še v Šentjoštu, Gorenji vasi in konec marca v Žireh. Režiser predstave je Franci Jereb, ki je tokrat izbral delo avtorja Raya Conneya To imamo v družini, klasično moderno komedijo, ki gledalcem ponuja vrsto zapletov ter zanimivih in humornih situacij. Po besedah Jereba lahko v predstavi vsakdo poleg smeha najde kaj za premislek. S svojim kritičnim očesom si je uprizoritev igre To imamo v družini ogledal tudi območni selektor javnega sklada za kulturne dejavnosti za 50. Linhartovo srečanje Klemen Markov-čič, ki ni skoparil s pohvalami. Tako režiserju kot tudi vsem igralcem je s pohvalnimi besedam dal nov zagon in vzpodbudo za njihovo nadaljnje delo. Markovič je pohvalil tako režiserski kot tudi dramaturški pristop. Všeč sta mu bila izvedbeni prostor in scenografija pa tudi izbira kostumov, ki je imenitno sledila značajskim potezam posameznih likov. Kljub temu pa gledališčniki z Vrha za svoj največji uspeh štejejo odziv, ki so ga kot ustvarjalci dobili od gledalcev. Prizadevni gledališčniki Jereb z gledališko skupino z Vrha vsako leto pripravi vsaj eno uprizoritev, včasih jih na oder postavijo tudi več. Zelo zanimive so predstave na prostem, ki so v preteklosti na Vrh Svetih Treh Kraljev pritegnile številno občinstvo. Pri njihovih uprizoritvah so pomagali skoraj vsi krajani. »Vsak po svojih močeh prispeva, da je uspeh zagotovljen,« pravi Franci. Gledalci so do zdaj vse predsta- Komedija To imamo v družini gledalcem ponudi dovolj zapletov ter zanimivih in humornih situacij. (foto: arhiv ŠKD Vrh) ve, ki privabijo obiskovalce od blizu in daleč, izjemno dobro sprejeli. Franci se v svojem režiserskem delu loteva različnih žanrov, odločitev za posamezno igro pa mu, kot pravi, narekuje čas, v katerem živimo. Večina ljudi raje gleda komedije in ker so gledališčniki odvisni od gledalcev, odločitev za izbiro tudi letos ni bila težka. Dramska skupina pa se srečuje tudi s težavami. Težko je dobiti tekst, ki je primeren ekipi in obenem dober za gledalce. Predvsem pa so problem kostumi. »Takih oblek igralci nimajo doma, denarja za nakup in šivanje pa tudi ni,« je povedal Franci. Že leta in leta opaža, da je dramska dejavnost v primerjavi z glasbeno v podrejenem položaju, tako na občinski kot tudi na državni ravni. Meni, da bi morali biti ti dejavnosti enakovredni, saj obe prispevata h kulturni rasti naroda. »A položaj je tak, kot je, in ima finančne posledice, ki lahko vplivajo na uspešno delovanje gledališčni-kov.« Vsemu navkljub zna Franci kot režiser najti pot tako do mlajše kot tudi do nekoliko zrelejše generacije igralcev. Težave, ki se pojavijo, rešujejo sproti, zato je vzdušje v skupini odlično. Le s takim načinom lahko ustvarijo predstave, s katerimi osvojijo gledalce. »Delo ni nikoli končano« Režiser Franci Jereb, dirigent igralskega orkestra z Vrha Svetih Treh Kraljev, mora imeti veliko energije, da ohranja zbor uglašen. Kot je povedal, je delo režiserja zasidrano v njem. In videti je, da vedno dela s srcem, tako kot s srcem igrajo tudi igralci z Vrha. Zato Franciju ni težko. Po mesecih ukvarjanja z igro, v katerih se vrstijo vaje in nastopi, je že pošteno utrujen in malce naveličan. Takrat za sprostitev najraje zaide na kakšno predstavo, posebej na letno igro na Studencu. Tam dobi voljo, energijo in ideje in se sooči z izzivom, da na vrho-vski oder spet postavi novo igro. Kljub vsej ljubezni do igre in kljub navdušenju gledalcev njegovih predstav pa je Franci nekoliko kritičen: »Delo ni nikoli končano, na isto stvar čez nekaj časa gledaš popolnoma drugače in z drugačnimi čustvi.« Tudi do skupine je zdravo kritičen. Pripomni, da so amaterski igralci včasih prehitro zadovoljni z izdelano vlogo in ne poiščejo tistih malenkosti, s katerimi bi jo lahko izboljšali. Prav na tem namerava v prihodnje več delati in ne dvomim, da mu ne bo uspelo. Komaj že čakamo na novo stvaritev, ki naj bi poleti ugledala luč kot predstava na prostem. Metka Bogataj V igri To imamo v družini so zaigrali člani gledališke skupine ŠKD Vrh Marjan Kogovšek, Primož Oblak, Tjaša Treven, Blaž Jelovčan, Alenka Buh, Tomaž Jelovčan, Nataša Kunc, Andreja Eniko, Borut Hribernik, Sandi Jelovčan, Marko Treven in Jana Petrovčič. Režiser Franci Jereb je poskrbel tudi za dramatur- gijo, scenografijo in kostumografijo, igro je glasbeno opremil Jaka Treven, za tehniko je poskrbel Tomaž Klemenčič. Pri izvedbi so pomagali še Blaž Kunc, Andraž Oblak, Robert Gabro-všek, Gašper Treven, Martin Jež, Martin Jereb, Larisa Mahnič in Katja Leskovec. 0 2 O a O O s D a hJ Razlegala se je pesem z gora in morja Pevci Notranjske so na svoj koncert privabili pevske prijatelje iz Splita V polni dvorani Kulturnega doma v Gorenjem Logatcu se je 5. marca izpel prijateljski koncert Pesem gora in morja gostiteljev OMePZ Notranjska in gostujočega slovenskega Mešanega pevskega zbora Triglav iz Splita. Domači zbor Notranjska je v prvem, kraj -šem delu koncerta Pesem gora in morja pevsko obdaril poslušalstvo s svojim prepoznavnim avizom, Prelovčevim Pozdravom, z interpretacijo Lavrenčičevih variacij ljudskega motiva Petelinček je zapieu, Kramolčevo priredbo koroške Pojdem v Rute (z milim solom Vike Korošec) ter s Kumarjevo priredbo ljudske Drim, drim, drimala. Posebno pozornost so pevci zborovodje Janeza Gostiša pritegnili s tremi novostmi, ki jih zbor med drugim pripravlja za naslednjo zgoščenko, posvečeno bližajoči se 25-letnici uspešnega prepevanja. To so Gerbičevo Žitno polje, Maličev Mrak in Vodopivčeva harmonizacija ljudske Nevesta se joče. Gostitelji so daljši koncertni čas odmerili gostom iz Splita, 28-članskemu prijateljskemu Mešanemu pevskemu zboru Triglav, ki ga z vso značajsko vehemenco vseh 15 let vodi zborovodja Tatjana Ku-rajica. Kot pravi predsednik gostujočega zbora Cveto Šušmelj, jih »ljubiteljsko druženje s pesmijo bogati veže in razveseljuje«. Negujejo ljudsko umetno pesem, duhovno glasbo, zelo radi pa zapojejo Pevci zborov Notranjska in Triglav so skupaj zapeli Foersterjevo Planinsko. (foto: David Kunc) tudi dalmatinske pesmi. Zbor uspešno prepeva doma, po Dalmaciji, med rojaki v Nemčiji, Italiji in s prijateljskimi zbori po Sloveniji. Navdušujoče pa poklanjajo svoj pevski dar obema domovinama, Hrvaški in Sloveniji. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je splitski Triglav s svojim poslanstvom tako prepričal logaške poslušalce, to pot že drugič, da so veselje nad izvedbami sklad potrjevali z iskreno gromkimi aplavzi. Zvesti pevskemu postulatu so gostje predstavili dvojni re-pertoarni izbor - iz slovenske in dalmatinske zborovske zakladnice, čeprav se je ta prav zanimivo prepletala. Slovenski izbor je zajel ljudsko Pozimi pa rožice ne cveto, koroško Kje so tiste stezice, go- renjsko Gorenjska zdravica, Vilharjevo Po jezeru, porabsko v priredbi Radovana Gobca Mravla je v mlin pelala, koroško Ljepa ura in znamenite Vodopivčeve Žabe. Zborovodja Kurajica je iskala izpovedno uravnoteženost med slovenskim sklopom in naslednjim dalmatinskim, ki je izzvenel njim še toliko bolj domače, poslušalstvu pa v potešitev sle po poslušanju dalmatinskih melodij. Dalmatinski sklop se je izpel med čustvovanji, ki so se prepletali med presenetljivimi dinamičnimi stopnjami, kakor jih narekuje značilni dalmatinski melos, kakor jih je interpretirala vznesena zborovodja Kurajica in kakor so ji zvesto sledili pevci. Marcel Štefančič Tatjana Kurajica, zbor vodite vseh 15 let; kaj vas je pripeljalo k slovenskemu zboru? Morda že to, da sem po mami Slovenka. Sicer pa so me organizacijski navdušenci povabili in z odločitvijo nisem odlašala, čeprav sem vedela, da sestavljajo zbor fantje in dekleta, ki niso prej nikoli peli v zboru. Si predstavljate?. Pa vendar me je vse bolj navduše- vala velika volja in ljubezen do petja in še poseben žar ljubezni do slovenstva. In kaj vam je narekovalo izbor repertoarja? Preprosto: zbor si je želel slovenske ljudske pesmi, na gostovanjih, zlasti po Sloveniji, so od nas terjali dalmatinske pesmi. In tako povezujemo slovensko in dalmatinsko pevsko izročilo. Naš najmlajši pisatelj r ca fa fC 3 i O B fa ^ fC O 2 O 1 Aleksij Meze. (foto: osebni arhiv) N"a literarni natečaj Z domišljijo na potep založbe Smar-team je lani prijavilsvoje delo tudi osemletni Aleksij Meze iz Logatca, učenec drugega razreda osnovne šole 8 talcev. Svoji domišljiji je prepustil vznemirljivo popotovanje, ki ga je naslovil Nenavadna pot na Triglav. Zgodba duhovito pripoveduje o slikoviti hoji dinozavra Janija na Triglav. Na prijetnem domišljijskem popotovanju se glavnemu junaku pridruži pisana prijateljska druščina in skupaj premagujejo zgode in nezgode do podnožja slovenskega očaka. Založba Smar-team je Aleksijevo Nenavadno pot na Triglav izbrala med prispelimi zgodbami, avtorju podelila priznanje v kategoriji razredne stopnje in zgodbo januarja objavila v knjigi, ki jo je ilustrirala in opremila Loti Benček. Zares, lepo in zanimivo prepredena domišljija, ki »je tista čarobna točka, v kateri se konča konec in se prične neskončnost«. Do knjige ne morete drugače kot prek avtorjevega zasebnega izvoda ali šolske knjižnice; za celo Slovenijo je na voljo, žal, le 150 izvodov. Marcel Štefančič Ste za skodelico čaja? Iiterarno društvo Zeleni oblaki in Marche Gostinstvo sta 12. februarja v restavraciji Marché na postajališču Lom 1 ob avtocesti pripravila literarni večer ob skodelici čaja. Člani logaškega literarnega društva so bili presenečeni nad vabilom, da na avtocestnem postajališču pripravijo literarni večer, vendar so se zelo navdušeno lotili priprav, ko so ugotovili, da restavracija na Lomu premore prijeten in topel ambient, zelo primeren tudi za pripravo takih dogodkov. Tako je zelenoobla-ška druščina združila moči z Marchejevci in njihovo mamljivo ter skrbno izbrano ponudbo. Skupaj so obiskovalcem t. im. literarne čajanke ponudili izbrano avtorsko lepopisje ob dišeči ponudbi čajev. Koščke jabolka, mandljev in cimeta so v kolačkih besed ponujali Vanda Lavrič, Tim Uršič, Ana Balantič, Lara Hvala, Marcel Štefančič, Gregor Jakopič, Borut Petkovšek, Til-ka Jerič, Vladimir Kržišnik, Helena Frece, Nada Kržan, Jože Omerzu in Branka Novak. Pomarančno lupino in cvetne liste vrtnice sta v notno črtovje prelila flavtist Vid Sark in kitarist Bojan Šen. Obiskovalci so bili nad nekoliko »topšopovsko« obarvanim večerom navdušeni in so o besedah Zelenih oblakov in ponudbi Marcheja razpravljali še po koncu programa. Predsednica društva Branka Novak in član društva Gregor Jakopič. (foto: arhiv Literarnega društva Zeleni oblaki) Verjamemo, da bodo v Marcheju nadaljevali s sodelovanjem z lokalno skupnostjo, saj si želijo, da bi Logatčani večkrat prišli na obisk. Anja Sedej Prvi koraki simfoničnega orkestra Cantabile Decembra lani je bil kot kulturno društvo ustanovljen Simfonični orkester Cantabile, ki je začel z delovanjem v letošnjem letu. Nastal je na pobudo dirigenta Marjana Grdadolnika in glasbenikov, ki so pod njegovim vodstvom do julija lani igrali v Simfoničnem orkestru Glasbene šole Logatec. Cantabile pomeni nadgradnjo orkestrske igre za vse, ki uspešno končajo nižjo glasbeno šolo. Zdaj 62-članski orkester kot samostojno društvo združuje odlične mlade glasbenike iz Logatca in drugih krajev osrednje Slovenije - profesorje glasbe, študente Akademije za glasbo, dijake konservatorija za glasbo in balet ter tiste, ki so uspešno končali nižjo glasbeno šolo. Vključeni so vsi profili glasbenikov, od orkestrašev, instrumentalistov solistov, komponistov do zborovodij in solopevcev. Želja glasbenikov in umetniškega vodje profesorja Marjana Grdadolnika je združiti moči in jih ob velikih projektih povezati v celoto, ki bo prepričala tudi najbolj zahtevno uho. V prvi sezoni orkester pripravlja pester program koncertov in aktivnosti, ki bo zajel veliko število glasbenikov, odraslih in mladine ter bo namenjen zelo širokemu krogu poslušalcev. Prvi projekt bodo člani simfoničnega orkestra Cantabile pre-mierno predstavili v začetku aprila s koncertom In Memoriam -Lux Aeterna. Kot lahko razberemo iz naslova, bo koncert spominski, večna luč bo posvečena trem velikim skladateljem,Gustavu Mahlerju, Henryku Mikolayu Goreckemu in Alojzu Srebotnjaku. Koncert bodo popestrili solisti sopranistka Nina Kompare Vola-sko ter tenorista Edvard Strah in Martin Logar. V drugem delu bo sledila izvedba kantate, po kateri je poimenovan celoten projekt, Lux Aeterna. Orkestru se bo na tem mestu pridružil 120-članski pevski zbor, ki ga bodo sestavljali pevci Mešanega pevskega zbora Adoramus Logatec, Mešanega pevskega zbora Stanko Premrl Podnanos in Mladinskega mešanega pevskega zbora Rovte. Pre-mierni koncert bo 3. aprila v Logu pri Vipavi, ponovitev pa 10. aprila v Ljubljani. V mesecu maju pa že lahko pričakujemo drugi projekt orkestra z naslovom Koncert za dušo in srce. Po ljubljanski predstavitvi v dvorani Kulturnega centra Španski borci ga bo mogoče slišati tudi v domačem okolju, predvidoma 25. junija na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja v Logatcu, skupaj z združenim mladinskim zborom občine. Sveže informacije o ustvarjanju orkestra lahko sproti preverjate na spletni strani www.cantabile.si. Anita Ilić Abonma glasbene šole Logatec uspeva Drugi abonmajski koncert je bil predstavitvene in poučne narave. (foto: David Kunc) Glasbena šola Logatec je letos pripravila koncertni abonma. Na prvem abonmajskem koncertu z naslovom Izrazna moč brenkal, ki je bil 9. februarja v dvorani glasbene šole, je bilo mogoče slišati zvoke glasbil s strunami. Predstavili so se Jani Moder, Miha Meglič in Igor Bezget na kitari, sarodu in oudu ter Franja Močnik z gosti na citrah. Poslušalci so lahko prisluhnili stilsko zelo različnim zvrstem, od klasične glasbe do indijske, jazz in še nekaterih zvrsti. Drugi koncert je bil 9. marca. Kot posebni glasbeni inštrumenti so predstavili oboo, angleški rog, tubo, bas pozavno, pozavno in alt pozavno, bariton ter klavir. Glasbila so predstavili pedagogi glasbene šole in njihovi kolegi. Koncert je bil prezentativne in poučne narave, saj so poslušalci spoznali inštrumente na nekoliko drugačen način kot sicer. Tretji abonmajski koncert bo prav tako v dvorani glasbene šole Logatec, in sicer v sredo, 13. aprila ob 19. uri. Naslov tega koncerta je Lepote sveta vokalne glasbe. Kot je povedal ravnatelj GŠ Logatec Primož Malavašič, bodo abonmajski koncerti v naslednji sezoni tudi v oktobru, novembru in januarju. »Koncerti so načrtovani tako, da bo za vsakega ljubitelja glasbe nekaj na voljo, predvsem pa je v njih vtkano didaktično načelo »ozvočenja« marsikdaj suhoparne glasbene teorije, ki jo učenci in učenke spoznavajo pri predmetu nauk o glasbi v glasbeni šoli,« pravi Malavašič. David Kunc O (N O m ^ ctí ^ o s