Dopis iz Amerike.
Te doi je došlo iz Crow-Wio^-a v Ljubljano slovensko pismo nekega našega rojaka, ki je Kdaj pri preča-stitem gosp. misionarju Pircu v severni Ameriki. Ker obsega to pi*mo marsiktero mikavno novico, nam je g*osp. prejemnik prijazno dovolil, da naj iz njega povzamemo, kar se Dam za „Novicea priličnega zdi. Pismo je od 22. oktobra 1. 1.
Ko je gosp. pisatelj s krepkimi besedami razložil, da Amerika ni več tista ^obljubljena dežela", kamor so nekdaj Earopejci se preseljevali in so ob kratkem obogateli, in kamor jih sicer se sedaj veliko pride, pa se kesajo, kolikor imajo las na glavi, da so sem prišli, ako nimajo premoženja si kupiti zemljišča, — nadaljuje pismo svoje  takole:
„Celi dan sem danes derva sekal, da bo bajtica topla, zakaj hiša ji ne morem reči, ker sapa skoz-njo piše, da je kaj. Treba pa je, da že kurimo , ker že več dni zmer-zuje ponoči tako, da je zjutraj zemlja čez pavec zamerz-njena. Čez dan se ogreje in otaja, da kače iz lukinj na solnce prilezejo in se grejejo; potem švigajo in homatajo semtertje, kakor pri nas po dežji červi. Predvčerajnem sem šel na lov in sem marsiktero veliko pisanko popalii. Pa ta žival, ktere se človek vstraši, ko jo vidi, se nahaja le v samotnih krajih, deleč od stanovanj, kamor prešiči ne pridejo. Vedi, da tukaj so prešiči naj večji kačji sovražniki, ki jih veliko pokončajo in požro, pa nikoli nobena jih ne piči. Kakor hitro kača prešiča čuti, mu skuša ujti, al prešič je hitro za njo; z eno nogo ji stopi na vrat, z drugo pa en-
27
28
malo nižje, in jo potem mahoma čez sredo preterga in požre. Velikrat presičev več dni domu ni, ker za kačami io želodom deleč zaidejo. Sicer se celo leto klatijo pod milim nebom, da jih ni treba oskerbovati in jih pitati kakor pri nas; pozimi se jim koruza ali krompir poklada; spomladi, poleti in v jeseni si pa sami živeža išejo in so skoz in skoz debeli. Zato se pa tudi kakšenkrat cel pražeč na mizo pribase. — Lov (jaga) se sploh tukaj bogato splacuje; rac, gosi, golobov, fazanov, jerebic in zajcov je na kupe; tudi sernj in jelenov se ne manjka — al tudi volkovi in medvedje niso bele vrane. — Druga živina ima tukaj dosti pase po lepih in velicih senožetih, kijih nihče ne kosi. Oj, koliko centov merve tukaj na travnicih ostane in pod zlo pride! Če bi človek dnarja imel, da bi si kupil dosta živine za pleme, pač bi dobro shajal, ker živina je tukaj draga; par volov velja 150 do 200 dolarjev (dolar plača 2 fl. 8 kr. našega srebra), krava 40 do 60, konj 100 do 300 dolarjev. Jez imam enega berleža, ki velja 88 dolarjev , ki bi ga pri nas lahko za 60 fl. dobil.
(Konec sledi.)
*
—   31   —
Dopis iz Amerike.
(Konec")
„Dokler človek nima tu svoje lastnine, ni življenje tukaj nič prijetno, Amerikanci dobro vejo, da večidel letaki se preseljujejo v njih dežele, ki so brez premoženja, zato ptujca ali De črn ana ali Čer milna, kakor mu oni pravijo, nič ne obrajtajo.
Potovaje po deželi tudi nimaš nikodar postrežljivosti pričakovati; ako na 20 do 30 milj dolgi poti, kjer medpo-toma včasih ne ene hiše ne narajmaš, zadeneš k sreči na kakošno gostivnico, in misliš sebe in svojega konjiča enmalo napasti in napojiti, nikar ne pričakuj hlapca, če tudi celo uro stojiš in čakaš, da bi prinesel za konja kaj; če se kerčmarju ne poljubi za konja ovsa dati, ga mu moraš sam nesti. Viaa za se ali piva (ola) po poti ne dobiš nikjer, le neko žganjico, ki jo wisky imenujejo in jo iz reži žgejo, se ti ponuja, pa gorje ti, če kozarec preveč nastaviš! To žganje je kakor strup in tudi tacim, ki so ga vajeni, ako ga le malo čez merico šverknejo, možgane tako zmeša, da obnore in zdivjajo, in v ti pijanosti se dopernaša veliko ubijanja.
Da je v mestih, zlasti v večjih mestih, pa vse drugo življenje, mi ni treba praviti; na deželi, posebno v nekte-rih krajih je pa res žalostna.
Kave (kofeta) in čaja se tukaj popije silo veliko; pri vsaki jedi morata biti; jejo pa 3krat na dan in zmiraj le bolj mesene jedila.
Mesta in hiše amerikanske so skor vse po enem kopitu; ako si vidil eao, si vidil vse. V mestih so hiše zidane (jz opek), po deželi pa so vse lesene.
Ceste so grozno slabe; ne rečem preveč, ako pravim, da pri nas je skor vsak kolovoz bolji; prekucniti se z vozom na tacih potih, je prav kaj navadnega. Čeravno si v velicih mestih, moraš misliti življenje ravno tako gosposko in imenitno kakor v druzih velicih mestih Europe, so vendar večidel pota po ulicah tako gerde, da je joj;— na vsa-cih 10 stopinj ti prileti že kak prasec pod noge, da se mu moraš ogniti. Da pa ulice ne morejo snažne biti, si je lahko misliti, ako se vd, da iz hiš mečejo vse na-nje, ostanjke jedil, cerknjene mačke itd.
Katoličane, posebno pa duhovne katoliške vere, zlo sovražijo. Lani se je imela v Hamiltonu nova srenjska hiša zidati, in čeravno so potrebovali čez 300 delavcov in je bilo dosti rokodelcev naše ve're tam, vendar nobenega niso notli v delo vzeti. Sicer je pa ver tukaj tolikanj, da nikdar nikoli nisem popred od njih slišal.
Nobenemu človeku ni svetovati; da bi sem prišel, čei da pride v „obljubljeno deželo" *). Le takim, ki pridejo z debelo mošnjo in si zamorejo v daljnih krajih veliko zemlje kupiti, se dobro godi, ker je tukaj še veliko golih ledin, kterih nihče ne obdeluje, posebno v deržavi Mineš o ta, kjer smo mi zdej.
*) Kar tovpismo pravi, poterjujejo tudi mnoge druge pisma iz Amerike. Še le te dni smo brali dopis iz angležkega časnika „Times", vkteremse popisuje žalostni stan ptujcov v NovemJorku, čeravno se za-nje na leto čez 2 milijona dolarjev milošnje nabere. „Nazadnje bo treba — pravi dopisnik — davkov nasel-nikom nakladati, da se saj s tem ubranimo njih prevelike   silett-
Vred.
—    32    —
Kdor pa nič nima, bo vedno hlapec ostal in 8 težavami imel opraviti; malokteremu se raključi po sreči.
Jaz živim tu med divjaki, le malo iz mešan hstarišev rojenih IudijaLCov in pa kanadskih Francozov je v tem kraji*
Da ti še nekaj povem, kar me enmalo cpcminja na teržaško burjo, vedi, da na sv. resnega telesa dan zjutraj je tu vihar vstal, ki je jenjal še le v nedeljo po tem. To je pihalo! Tudi h tistimi preljubimi mušica mi, ki se m uski to 8 imenujejo, sem se že soznanil — pa k sreči kraljujejo le 6 tednov, potem pa zginejo.
Če tedaj moji prijati! na-me mislite, mislite si vse to, kar sem Ti povedal v tem pismicu in vedli bote, kako se nam godia.