ŠTEVILKA LE ro Lil, 19. JUNIJ 20?G CENA 1.80 EUR V podjetju KLS Ljubno na račun krize ne bo odpuščanj Pripravili slovesnost v počastitev upora TO proti oddaji orožja Pogostost uporabe marihuane se povečuje Delež uporabnikov v dolini pod slovenskim povprečjem Ljudje so bili za nemoteno preskrbo z zdravili hvaležni STRAN 6 Deželakjunak v Mozirju in na Rečici ob Savinji STRAN 7 STRAN 10 STRAN 20 Oglasi CESTITAMC DNEVU DRZAVNOSTt 25. junij '■■--i '' na < ■■ C -' i. ' i-, t* VSE NAJBOLJŠE, SLOVENIJA! r < . -¿i * -■ W ^ ■v™ "it-. OBČINSKI ODtiOf!l: M071R! I". M A7 AS | f, R I" ČIC A. GORNJI GRAH. I |URNO Do brodeln nogo turnii Slovenska l|udska stranko v sodelovanj £ Občino Ljuimo vub: no dobrodelni ■lugomelni turnir Zbr«nu sredstva bocio numsiijcna župnijskima Koritom Luče in Ljubno tei £oiskemu sJdadu OS Blaža Arnica Luč? Zbrane bo pozdravi! oden iimed noskov najvišjih državnih funkcij. 5 ovfTKka UudjhO stranka Stadion Ljubno ob Savinji četrtek, 25.6.2020,14:00 Nastopajoče «krpe ■ Domači pc:"Jj(>tn'k. • PrckiTiurd • SDS ■ Zeleni Slovenj • SLS 2 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Iz vsebine: Tretja stran Kar je prepovedano, je najbolj zaželeno OOZ Mozirje Gostinci in živilci razočarani nad 3. paketom protikoronskih ukrepov...................5 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Revizijsko poročilo bodo obravnavali nadzorni odbori občin......................7 SŠGZ Gospodarstvo SAŠA regije pred zahtevnim prestrukturiranjem..................8 Mozirje V Soteski skozi ovinek odslej varneje...............9 VDC SAŠA Enota Vrba Nazarje se seli v Mozirje.................14 Slovesna Florjanova maša Gasilce blagoslovil upokojeni škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.......................15 ISSN 0351-8140, leto LII, št. 25, 19. junij 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Letos mineva sto let, odkar so v Združenih državah Amerike uzakonili prepoved pridelave, posedovanja in prodaje alkoholnih pijač. Še posebej strogo prepovedane so bile žgane pijače, toda povpraševanje po teh opojnih substancah se zaradi tega ni zmanjšalo. Prohibicija se je v praksi izkazala kot povsem neživljenjska in je zdržala vsega trinajst let. Prepoved alkohola je v ZDA povzročila razvoj črnega trga, razmah organiziranega kriminala in izpad davčnih prihodkov za državo. V istem obdobju so prohibicijo, predvsem kleriki, zahtevali tudi na Slovenskem. Po navedbah zgodovinarja dr. Andreja Studena so svarili pred družbenomo-ralnim kolapsom, če se bo ljudstvo še naprej opijalo z alkoholom. Nasprotniki alkoholnih pijač ob tem niso pro-blematizirali vzgajanja trte in pridelovanja grozdja, kar je močno podobno današnji situaciji v zvezi s konopljo, ko veliko ljudi nima pomislekov glede rastline, so pa proti uporabi opojnih vršičkov (kana-bisa). Pridelovanje konoplje z nizko vsebnostjo ka-nabinoida THC, govorimo o tako imenovani industrijski konoplji, je v zadnjih letih postalo globalni trend in tudi v Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo industrijske konoplje. Iz rastline konoplje je namreč mogoče izdelovati raznorazne izdelke, zato jo tudi Organizacija združenih narodov smatra kot enega naravnih virov prihodnosti. V zadnjih letih smo priča tudi hitremu razvoju medicinske uporabe konoplje oziroma kanabisa. Kljub temu da je znanstvenih dokazov o zdravilnih učinkih konoplje in njenih derivatov že veliko, je tako v splošni kot v strokovni javnosti še vedno precej skepse do njihove uporabe. Posledično je področje konoplje in njenih derivatov še vedno pomanjkljivo urejeno, dostop do zdravilne konoplje pa je za bolnike omejen. Eden od argumentov proti legalizaciji konoplje je prepričanje, da se bo število uporabnikov kana-bisa zaradi tega povečalo, a praksa v tujini kaže drugačno sliko. V ameriški zvezni državi Kolorado, na primer, so pred šestimi leti popolnoma legalizirali travo - tudi za rekreativno uporabo - zdaj pa se že vidijo učinki nove ureditve. Travo v Koloradu kadi 20 odstotkov mladostnikov in ta delež se po legalizaciji ni spremenil. Se je pa od uvedbe legalizacije povišal delež mladih z zaključeno srednješolsko izobrazbo, hkrati pa se je zmanjšalo število predčasnih izhodov iz izobraževanja. Legalizacija trave zelo verjetno tudi v Sloveniji ne bi povečala števila uporabnikov, bi jih pa zaščitila, ker bi jo kupovali pri licenciranih proizvajalcih in prodajalcih. Da prihodkovnih učinkov na državni proračun sploh ne omenjam. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 25,19. junij 2020 3 Tema tedna, Anketa POGOSTOST UPORABE MARIHUANE SE POVEČUJE Delež uporabnikov v Zgornji Savinjski dolini pod slovenskim povprečjem Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da se pogostost uporabe ma-rihuane med Slovenci povečuje. Uradno naj bi vsak sedmi Slovenec v življenju vsaj enkrat kadil marihuano, kar je vseeno precej manj, kot je število kadilcev cigaret in pivcev alkohola, ki za družbo ter zdravstveni sistem prav tako predstavljajo tveganje in strošek. NIJZ je podrobnejše informacije o stanju v Sloveniji in zdravstvenih tveganjih, ki jih uporaba konoplje predstavlja za zdravje mladostnikov in odraslih, predstavil tudi v letošnji vsebini spletne strani Zdravje v občini. Podatki o prevalen-ci uporabnikov marihuane kažejo, da se med zgornjesavinjskimi občinami najvišje na lestvici 212 slovenskih občin nahaja Mozirje (58. mesto), najnižje pa so Luče (135.). Na območju Policijske postaje Mozirje so v obdobju od 2018 do 2020 obravnavali skupno 18 prekrškov po 33. členu Zakona o prometu in proizvodnji s prepovedanimi drogami, štiri kazniva dejanja po 186. členu KZ -1 neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in eno kaznivo dejanje po 187. členu omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. MARIHUANA IN HASIS MED SLOVENCI NAJBOLJ RAZŠIRJENI DROGI Statistični podatki kažejo, da tobak kadi slaba četrtina Slovencev, skoraj polovica pa se jih vsaj enkrat na leto tvegano napije. Po podatkih NIJZ sicer kar okoli 250.000 Slovencev boleha za alkoholizmom. Vendar statistični podatki kažejo tudi, da sta marihuana in hašiš najbolj razširjeni prepovedani drogi med prebivalci Slovenije. Kot so strokovnjaki NIJZ zapisali v osrednji vsebini publikacije Zdravje v občini, lahko njuni redni uporabi povzročita zasvojenost, zmanjšata učne zmožnosti, povečata tveganje za prometne nezgode in povzročita dihalne, srčno-žil- ne in duševne motnje ter bolezni. Kazalnik, ki je tokrat prvič dodan v projekt Zdravje v občini, opredeljuje delež uporabnikov marihuane ali hašiša kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi od 15 do 64 let. V NAŠI DOLINI MARIHUANO VSAJ POSKUSILO 17 ODSTOTKOV LJUDI Na spletnem portalu Zdravje v občini (ZVO) tako lahko med drugim vidimo, kolikšen je odstotni delež Zgornjesavinjčanov v omenjeni starosti, ki so v nacionalni raziskavi o tobaku, alkoholu in drugih drogah 2018 odgovorili, da so v življenju že kdaj v različnih oblikah uporabili marihuano ali hašiš. Na portalu so zbrane osnovne informacije o pogostosti uporabe omenjenih drog po vseh občinah, tudi zgornjesavinjskih. Največ c> Naša anketa Si morihuono zasluži status legalizirane droge? Tomaž Pečovnik, Raduha Menim, da si marihuana zasluži vsaj podoben status kot legalizirane droge. Vedno se je treba vprašati, kaj naredi več škode - alkohol, nikotin ali zloraba zdravil. K sreči živimo v takem okolju, kjer vplivi uporabe marihuane niso tako opazni, in upam, da bo čim dlje tako. Z zadrogiranimi ljudmi nimam izkušenj in težko rečem, kaj je večji problem, alkohol ali marihuana. Sicer je veliko glasov tako za kot proti, a se mi zdi, da je resnica nekje vmes. Ko človek pride v kritično situacijo, drugače funkcionira, zato se mi zdi, da bi verjetno zaradi zdravja tudi sam marsikaj poskusil. Država naj postavi okvirje in pogoje predelave in uporabe in, če bo vse to v nekih mejah normale, potem bo svoje naredil tudi trg. Danica Janžovnik, Loke pri Mozirju V kolikor bi se marihuana uporabljala v zdravstvene namene, podpiram omilitev. V svojem okolju ne opažam, da bi ta bila razširjena. Če njene negativne vplive primerjam z negativnimi vli-vi alkohola, se mi zdi, da je slednji bolj problematičen že zato, ker je lažje dosegljiv. Njeno uporabo v zdravstvene namene nekoliko poznam in če bi mi lajšala težave pri bolezni, bi jo konzumirala. Magda Ermenc, Radmirje Omilitve pri uporabi in razvrščanje konoplje iz nevarnih v nenevarno skupino podpiram, ker je vedno tisto, kar je prepovedano, bolj mamljivo kot tisto, ki ni prepovedano. V svoji okolici ne zaznavam njene uporabe. Prav tako se mi ne zdi bolj škodljiva, kot je alkohol. V kolikor bi imela tako bolezen, bi si njene simptome lajšala s konopljo. Vsekakor se mi zdi, da bi morala država imeti nadzor nad njenim gojenjem in prometom. Jurij Rakun, Nazarje Marihuana je tema, ki jo slabo poznam. V kolikor znanstvena dognanja potrjujejo pozitivne učinke, naj bo legalizirana, a obenem regulirana. Uporaba pa naj bo omejena v medicinske namene. Darja Fale, Gornji Grad Ne poznam podrobnosti delovanja marihuane. A če zdravnik predpiše to določeni osebi, ne vidim nobenega problema, saj nekaterim pomaga lajšati simptome. Vsekakor pa mora država ohraniti nadzor tako nad prodajo kot nad gojenjem. Lahko bi podelili koncesijo in bi jo bilo mogoče kupiti v lekarnah ali specializiranih trgovinah. Tako bi kupec vedel, kaj dobi, saj se na črno prodaja z raznimi dodatki ali pa je količina marihuane majhna. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Tema tedna, Aktualno i uporabnikov je med našimi občinami zabeleženih v občini Mozirje, in sicer je uporabo marihuane vsaj enkrat v svojem življenju potrdilo 20,3 odstotka Mozirjanov. Sledijo jim Nazarčani (18,8), Rečiča-ni (17,9), Gornjegrajčani (16,9), Lju-benci (15,3), Solčavani (15,2) in Lu-čani (14,5). venskih občin, se Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Gornji Grad po uporabi uvrščajo med prvih sto občin z višjim odstotkom uporabnikov marihuane. SKORAJ POLOVICA 17-LETNIKOV ŽE POSKUSILA MARIHUANO Kot kažejo izsledki raziskav NIJZ, se pogostost uporabe marihua- Po oceni policije je razpoložljivost marihuane velika. Večinoma se proizvaja v posebej prirejenih prostorih. V vseh naših občinah je povpre- ne povečuje. Življenjska prevalen- čje občasnih ali rednih uživalcev marihuane nižje od slovenskega povprečja, ki znaša 20,7 odstotka. Če v obzir vzamemo vseh 212 slo- V začetku letošnjega leta je v javnost prišla novica, da naj bi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) na podlagi predloga komisije Organizacije združenih narodov (OZN) za narkotične droge marca letos konopljo in njene derivate razvrstila v skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju (iz skupine IV v skupino I). Na ministrstvu za zdravje so za medije potrdili, da so bile države podpisnice konvencij OZN s področja prepovedanih drog pozvane k odzivu na omenjene predloge SZO. Tudi zaradi pandemije, ki je marca ustavila svet, do konkretnejših odločitev glede omenjenega predloga še ni prišlo. ca (pogostost) uporabe marihuane se opazno zvišuje, in sicer iz 46,6 odstotka uporabnikov leta 2007 na 64,4 odstotka leta 2017 Strokovnjaki opozarjajo, da je zaskrbljujoča predvsem uporaba ma-rihuane med mladimi. V letu 2018 je bila med 17-letnimi dijaki prvič izvedena mednarodna raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki je pokazala, da je konopljo že kdaj v življenju uporabilo 42,5 odstotka 17-letnikov, v zadnjih 12 mesecih 33,5 odstotka in v zadnjih 30 dneh 19,9 odstotka. Pri vseh treh kazalnikih je delež uporabe višji med fanti kot med dekleti. Redno naj bi jo uporabljalo okoli 3,7 odstotka anketiranih dijakov. SLOVENIJA NA TEM PODROČJU SAMOOSKRBNA Tudi med vozniki, ki so vozili pod vplivom drog, po odstotkih močno izstopajo tisti, ki so uživali marihu-ano. Po izsledkih spletne ankete o uporabi drog in alkohola med vozniki iz leta 2016 (izvedla jo je Javna agencija RS za varnost prometa), je 5 odstotkov anketiranih v zadnjih 12 mesecih pred odgovarjanjem na anketo vozilo pod vplivom drog. Med njimi je bilo več moških (66 %) kot žensk (56 %). Anketirani so v največji meri uživali mari-huano (89 %), sledi ji uživanje kokaina (14 %). Izsledki raziskav kažejo, da je Slovenija samooskrb-na z marihuano, po oceni policije je njena razpoložljivost velika, večinoma se proizvaja v posebej prirejenih prostorih. Tatiana Golob OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MOZIRJE, SEKCIJA GOSTINCEV IN ŽIVILCEV Razočarani nad 3. paketom protikoronskih ukrepov Blaž Cvar (v sredini) je dejal, da bodo predlagali, da se za obdobje vsaj enega leta DDV zniža za brezalkoholne pijače, napitke ter pivo in vino iz 22 na 9,5 odstotka. Zraven sedita Sabina B. Ambrož in Janez Kaker. Na pobudo Območne obrtno--podjetniške zbornice Mozirje (OOZ), ki jo vodi Janez Kaker, in Sabine B. Ambrož, predsednice sekcije gostincev in živilcev, so v četrtek, 11. junija, v prostorih restavracije Gaj v Mozirju organizirali sestanek gostincev. Srečanja se je udeležil tudi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Beseda je tekla o aktualnih temah v gostinstvu, ki je v času korona krize in po njej med najbolj prizadetimi, Cvar pa je predstavil predloge za sestavo 4. vladnega paketa protikoronskih ukrepov, ki se obeta konec junija. GOSTINCI OD 3. SVEŽNJA POMOČI PRIČAKOVALI VEČ Sestanek je bil sklican z namenom prisluhniti predlogom gostincev, kako kar najbolje podpreti in zagnati panogo gostinstva in turiz- ma ter predstavitvi nabora predlogov za 4. vladni paket protikoronskih ukrepov. Po besedah Cvara so gostinci od 3. svežnja državne pomoči konec maja pričakovali več: »Možnost subvencioniranega čakanja na delo se je podaljšala le do konca junija, čeprav je bilo obljub- ljeno do konca leta, turistični boni v gostinstvu ne bodo učinkovali.« PREDLOG ZA ZNIŽANJE DAVKA NA DODANO VREDNOST Cvar je povedal, da je sekcija gostincev in živilcev že v času priprav na 3. sveženj pomoči podala širok nabor predlogov, za 4. paket pa se bodo osredotočili le na nekaj ukrepov. Predlagali bodo, da se po zgledu iz tujine za obdobje vsaj enega leta oziroma do konca leta 2021 DDV zniža za brezalkoholne pijače, napitke ter pivo in vino iz 22 na 9,5 odstotka. Poleg tega bodo podali predlog za subvencioniranje fiksnih stroškov, ki so nastali kljub zaprtju lokalov ter subvencioniranje izplačila regresov. Predlog se nanaša tudi na občine, na primer pomoč pri plačilu uporabe za stavbno zemljišče, najemnine in podobno. Cvar je zbrane pozval, da se poslužujejo promocije preko lokalnih turističnih organizacij in Slovenske turistične organizacije ter da naj tudi v teh za gostince težkih časih sledijo pozitivnim pobudam in se ne predajajmo črnogledim napovedim. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 5 Aktualno DELO V LEKARNI MOZIRJE V ČASU EPIDEMIJE IN PO NJEJ Ljudje so bili za nemoteno preskrbo z zdravili hvaležni Med karanteno smo se ljudje večinoma držali doma in se odpravljali le po nujnih opravkih. Med nujne obiske je za marsikoga spadal obisk lekarne, saj v času epidemije ostale bolezni in kronična stanja seveda niso izginile. Kljub temu da so Lekarna Mozirje in njeni podružnici v Nazarjah in Mozirju v tistem obdobju delale po skrajšanem delovnem času, so bila strankam na voljo potrebna zdravila in nasveti farmacevtk. Čeprav je junij prinesel še dodatno sproščanje ukrepov v povezavi z boleznijo covid-19, so v določenih ustanovah, kot so tudi lekarne, zaščitni ukrepi še vedno obvezni in jih je potrebno dosledno spoštovati. NESTRPNOSTI PRI STRANKAH NI BILO OPAZITI Zaposlene v Lekarni Mozirje so ves čas trajanja epidemije skrbele za nemoteno izvajanje lekarniške dejavnosti, saj je v izrednih razmerah preskrba z zdravili še toliko bolj pomembna. Kljub številnim spremembam tako v delovnem času kot v obveznem zaščitnem obnašanju pri vstopu v lekarno ter ravnanju farmacevtk v skladu z odredbo o omejevanju izdaje zdravil Farmacevtke pri svojem delu dosledno upoštevajo potrebne zaščitne ukrepe. na recept večje nestrpnosti pri obiskovalcih niso zaznale. Ljudje so bili previdni in zadržani, kar je bilo glede na razmere razumljivo, so se pa po izkušnjah mozirskih farmacevtk obnašali zelo strpno. Pravzaprav je bilo opaziti tudi hvaležnost, da so jim bila zdravila na voljo, saj v času karantene nič ni bilo več samoumevno. VEČJE POVPRAŠEVANJE PO IZDELKIH ZA KREPITEV ZDRAVJA Kot drugje po Sloveniji je bilo tudi v Mozirju precej povečano povpraševanje po izdelkih za ohranitev in krepitev zdravja. Ljudje so na različne načine poskušali oskrbe- ti svoj imunski sistem, da bi v primeru okužbe lažje preboleli bolezen covid-19. Se je pa v času epidemije zmanjšala izdaja antibiotikov, to je bilo opaziti tudi v mozirski lekarni. Verjetno je to posledica manjšega obiska osebnega zdravnika brez konkretnega razloga. Nekaj je bilo verjetno »krivo« tudi to, da so bili otroci doma in se je s tem možnost prenosa različnih bolezni med njimi zelo zmanjšala. UKREPI ŠE VEDNO OBVEZNI Dnevno štetje okuženih za novim koronavirusom kaže zelo ugodno epidemiološko sliko. Vlada zato sprošča številne omejitvene ukrepe, ljudje pa smo manj zaskrbljeni. Posledično to pomeni, da tudi vse manj upoštevamo priporočila za zajezitev širjenja koronavirusa. In ne le to, pravzaprav pozabljamo, da je v določenih ustanovah še vedno obvezno upoštevanje nekaterih zaščitnih ukrepov. V Lekarni Mozirje so ob razglasitvi epidemije takoj poskrbeli za varnostne ukrepe. Med drugim je pult, ki ločuje farmacevtke od strank, povsem zastekljen in bo takšen ostal še naprej. Videti pa je, da nekatere stranke pozabljajo, da je še vedno obvezno nošenje zaščitnih obraznih mask. Medtem ko farmacevtke to obvezo dosledno spoštujejo, je vse stranke ne. Tekst in foto: Tatiana Golob Se vedno velja, da v primeru znakov okužbe dihal (vročina, kašelj, težko dihanje) ostanemo doma in po zdravila v lekarno napotimo zdravo osebo. Pri obisku lekarne je prav tako še vedno treba spoštovati varnostno razdaljo, upoštevati higieno kašlja in se ne dotikati oči, nosu in ust. NA PODROČJU DRUŽENJA IN PREVOZOV NOVE SPROSTITVE UKREPOV Sprostitev mednarodnih prevozov bo vplivala na turizem Z novim koronavirusom se je do nedelje, 14. junija, v Sloveniji potrjeno okužilo 1.496 ljudi, s covi-dom-19 pa umrlo 109. V bolnišnicah se je v nedeljo zdravilo sedem okuženih z novim koronaviru-som, eden je bil iz bolnišnice v nedeljo izpuščen. Do takrat je bilo iz bolnišnice skupno odpuščenih 293 obolelih s covid-19. V zadnjem tednu so bili odkriti nekateri posamični primeri okužb na Jesenicah in v Novi Gorici. V Zgornji Savinjski dolini novih okužb že lep čas ni bilo. Zadnja je bila odkrita 17. maja v lju-benski občini. MOŽNOST TURISTIČNIH PREVOZOV Od ponedeljka, 15. junija, je dovoljeno zbiranje do 500 oseb na javnih krajih in mestih, tudi na športnih prireditvah, sproščen je javni prevoz potnikov v mednarodnem prometu. To pomeni, da se 215 DRŽAV Z OKUŽENIMI V svetu so okužbe s covid-19 potrdili v 215 državah. Zbolelo je že več kot osem milijonov ljudi, več kot polovica je potrjeno okrevala. S covidom-19 je umrlo več kot 447 tisoč ljudi. Največje število obolelih je v Združenih državah Amerike, Braziliji, Rusiji in Indiji. Ljudje se že marsikje družijo. začenjajo tudi turistični prevozi, prihajajo lahko turistične skupine. Še vedno pa je priporočeno upoštevanje vseh navodil in usmeritev, ki jih daje Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vlada je v ponedeljek ukinila klicni center, ki je v obdobju epidemije in do sedaj prejel več kot 50 tisoč klicev. Štefka Sem, foto Marija Šukalo 6 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Zdravstvo, Gospodarstvo ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Revizijsko poročilo bodo obravnavali nadzorni odbori občin Na zadnji seji sveta ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje so županji in župani ter v. d. direktorice Bože-na Herzog razpravljali tudi o opravljeni reviziji v zdravstvenem domu. Predstavljeni so bili statistični podatki o številu pacientov iz posamezne občine, ki imajo osebnega zdravnika v zdravstvenem domu. REVIZIJSKO POROČILO NADZORNIM ODBOROM Zupani so ugotovitve revizijske družbe, ki je pregledala poslovanje zdravstvenega doma, prejeli konec lanskega leta, a je prepoved druženja zaradi bolezni covid-19 preprečila obravnavo, saj sej niso imeli. V tem času so se odločili, da bodo revizijsko poročilo v vsaki občini pregledali občinski nadzorni odbori. Po obravnavah se bodo predstavniki odborov vseh občin sestali s predstavniki revizijske hiše in podali ugotovitve, s katerimi bodo seznanili občinske svetnike vseh občin. STATISTIKA ZA RAZMISLEK Herzogova je županji in župane seznanila s statističnimi podatki o opredeljenih pacientih pri zdravnikih in pediatrinji v zdravstvenem domu. Od 16 tisoč prebivalcev doline ima osebnega zdravnika v zdravstvenem domu nekaj manj kot deset tisoč prebivalcev. Delež občanov, ki V. d. direktorice Božena Herzog je predstavila podatke o opredeljenih pacientih pri zdravnikih in pediatrinji v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu. imajo zdravnika v javnem zavodu, se marsikje precej razlikuje od ustanovitvenega deleža občine, zato bodo v prihodnosti spregovorili tudi o tej temi. Herzogova je dodala, da splošne ambulante in pediatrija prinesejo le 34 odstotkov prihodkov zdravstvenemu domu. 27 odstotkov prihodkov je s strani nujne medicinske pomoči, 12 odstotkov prinesejo specialisti in odstotek manj patronaža. Deset odstotkov prihodkov prinaša zobozdravstvo, štiri odstotke preventivne dejavnosti in dva odstotka tržne dejavnosti. KOMISIJI V SVETU ZAVODA Herzogova je prisotne seznanila s sklepi z zadnje seje sveta zavoda. Med drugim so člani sveta sklenili, da se ustanovita dve komisiji, in sicer komisija za ekonomiko in finance ter komisija za pravne zadeve. Obe bosta pripravili plan dela za letošnje leto. Komisija za pravne zadeve bo med drugim obravnavala in pripravila vsa potrebna izhodišča za prenovo ključnih aktov javnega zavoda (odlok o ustanovitvi, statut zavoda). Komisija za ekonomiko in finance se bo posvečala finančnim zadevam zavoda. Tekst in foto: Štefka Sem Od 16 tisoč prebivalcev doline ima osebnega zdravnika v zdravstvenem domu nekaj manj kot deset tisoč prebivalcev. AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA V VELIKIH TEŽAVAH V podjetju KLS Ljubno na račun krize ne bo odpuščanj V Nemčiji in Franciji bodo avtomobilsko industrijo, ki je trenutno zaradi velikega padca prodaje v veliki krizi, podprli z večmilijardno subvencijo za razvoj in nakup električnih avtov in priključnih hibridov. K nakupu novih vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji državi ne bosta nič primaknili, kar bo negativno vplivalo na poslovanje podjetij, povezanih z avtomobilsko industrijo. Ta ukrep je veliko razočaranje za nemško avtomobilsko industrijo in s tem za njihove slovenske dobavitelje, med katerimi je tudi ljubensko podjetje KLS, kjer izdelujejo zobate obroče za zagon in pogon avtomobilov. NAČRTUJEJO NOVE ZAPOSLITVE V KLS Ljubno zaradi nastale situacije večjih odpuščanj ne bo, je povedal generalni direktor Mirko Strašek: »Ne nameravamo odpuščati sodelavcev, nasprotno, načrtujemo nove zaposlitve strokovnih sodelavcev za področje razvoja, tehnologije, informatike in kakovosti. Do zdaj petim sodelavcem, ki so se zaposlili pred kratkim, nismo podaljšali pogodb, ker niso dosegli zahtevanih ciljev in napredka.« Generalni direktor Mirko Strašek: »Če se jeseni ne bo ponovila epidemija koronavirusa, računamo na večje izboljšanje.« IZBOLJŠANJE JESENI V času krize nastale zaradi izbruha novega koronavirusa je gospodarstvo utrpelo veliko škodo. »Avtomobilski industriji so naročila najbolj upadla aprila in maja, v povprečju za dve tretjini. To čutimo tudi mi. Ukrepi, ki jih sprejemajo v državah z največjim avtomobilskim trgom (EU, ZDA in Kitajska), nam dajejo upanje in optimizem za postopno izboljšanje v prihodnjih mesecih. Če se jeseni ne bo ponovila epidemija koronavirusa, računamo na večje izboljšanje.« DO 30 ODSTOTKOV NIŽJI PRIHODKI Pričakovanja slovenskih avtomobilskih dobaviteljev so, da bodo letos poslovali s 15 do 30 odstotki manjšimi prihodki kot lani. Čeprav so podjetja izkoristila pomoči države iz protikoronskih zakonov, namenjenih industriji, torej uporabljajo instrument čakanja na delo doma in z junijem še ukrep skrajšanega delovnega časa, se ob nadaljevanju takšnega upada naročil zmanjšanju števila zaposlenih v nekaterih podjetjih ne bodo mogli izogniti. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 7 Gospodarstvo, Iz občin SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Gospodarstvo SAŠA regije pred zahtevnim prestrukturiranjem Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) je na 9. redni seji osrednjo pozornost namenil potrebnim aktivnostim za pravočasno prestrukturiranje SAŠA regije in trenutnim razmeram v regijskem gospodarstvu. Predsednik SŠGZ Tomaž Korošec je aktualne razmere ocenil kot zahtevne, vendar se proizvodnja postopoma vzpostavlja nazaj, podobno velja tudi za ostale poslovne procese. HKRATNO PRESTRUKTURIRANJE PREDELOVALNE INDUSTRIJE IN ENERGETIKE Gorenje se je na bistveno zmanjšan obseg poslovanja odzvalo s programom presežnih delavcev. Seveda se upad naročil pozna tudi pri poslovanju njihovih dobaviteljev. Potreba po prestrukturiranju znotraj predelovalne industrije se pojavlja sočasno z začetkom procesa postopnega zapiranja Premogovnika Velenje, kar še povečuje kompleksnost in zahtevnost izvedbe, in prav zato regija pričakuje pri tem sodelovanje države. S PRAVOČASNIMI UKREPI PREPREČITI NEZAŽELENE SOCIALNE POSLEDICE Mestna občina Velenje si želi, kot je na seji povedal podžupan Peter Dermol, pravočasne ukrepe, ki bodo preprečili nezaželene socialne posledice, zlasti v obliki povečane brezposelnosti: »Trenutno se oblikuje projektna ekipa, ki bo bdela nad posameznimi projekti, ki so pomembni za odpiranje novih delovnih mest in razvoj različnih področij znotraj SAŠA regije, saj je želja v prihodnjih nekaj letih odpreti vsaj tisoč novih delovnih mest.« Direktorji in podjetniki si želijo, da bi bili ukrepi, ki jih nudi država, bolj enostavni za koriščenje. (Foto: KF) OKREVANJE BO DOLGOTRAJNO, PRECEJŠNJE RAZLIKE MED PANOGAMI Iz razprave, v kateri so sodelovali vsi člani upravnega odbora, je bilo mogoče razbrati, da se podjetja spopadajo s kriznimi razmerami na različne načine, odvisno od panoge, povsod pa se kaže, da bo okrevanje dolgotrajno, negotovost glede prihodnosti je relativno visoka. Direktorji in podjetniki si želijo, da bi bili ukrepi, ki jih nudi država, bolj enostavni za koriščenje in da bi se v poslovnem okolju odpravilo čim več administrativnih ovir. Urgentno je treba zagotoviti možnost koriščenja poroštev za nove kredite, na kar podjetja čakajo že več kot mesec dni. EPIDEMIJA POVZROČILA HITREJŠO DIGITALIZACIJO Skladno s prakso v zadnjem času se je tudi na tokratni seji predstavilo perspektivno start up podjetje, in sicer GOV-IS d.o.o., ki nudi storitve na področju informacijske tehnologije. Kot sta povedala predstavnika podjetja Miha Zajc in Boštjan Repnik, je imela epidemija novega koronavirusa na njihovo dejavnost pozitivni učinek v tem smislu, da so gospodarski subjekti pospešili proces digitalizacije, kar se je odrazilo v večjem povpraševanju, ki še kar traja. Nastasja Kotnik OBČINA LJUBNO Projekt radmirskega krožišča tik pred recenzijo V četrtek, 12. junija, sta bila pri županu občine Ljubno Franju Naraločniku na obisku predstavnika Direkcije RS za infrastrukturo Jure Pejanovič in Helena Bogataj. Pogovarjali so se o nekaterih projektih, ki jih načrtuje država izvesti na regionalni cesti, ki vodi skozi občino. Govorili so tudi o nujno potrebnem krožišču v Radmirju, ki naj bi ga zgradili na lokaciji, kjer sta prejšnji teden v prometni nesreči izgubila življenji oče in hči. Z DELI BI LAHKO ZAČELI V LETU DNI Po besedah župana Naraloč-nika je občina pridobila vsa so- V najboljšem primeru bi z deli za krožišče v Radmirju lahko pričeli v letu dni. glasja, potrebna za izvedbo krož- imenovan je tudi že recenzent. išča in za telekomunikacijske vo- Predstavnika direkcije sta dejade. Projekt je tik pred recenzijo, la, da si bodo prizadevali projekt prioritetno umestiti v kratkoročni plan investicij. Izvedba pa je odvisna od sredstev, ki jih bo imela direkcija na voljo. V najboljšem primeru bi z deli lahko pričeli v kakem letu dni. DRUGE INVESTICIJE Poleg omenjene investicije so se pogovarjali še o razširitvi ceste in o pasu za zavijanje na most pri apnenci v Savini. Govora je bilo tudi o izgradnji pločnika ob regionalki na Lokah od gostilne Pevc do IPC Loke in do stare ceste proti Radmirju z umestitvijo prehoda za pešce na tem odseku. Marija Lebar, foto: Igor Solar 8 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Iz občin RAZŠIRITEV CESTISCA NA NEVARNEM ODSEKU V Soteski skozi ovinek odslej varneje Delavci podjetja VOC Celje vzdrževanje in obnova cest so v sklopu rednih vzdrževalnih del za javno dobro lotili rekonstrukcije najostrejšega ovinka v Soteski v mozirski občini. S projektom bodo povečali pretočnost prometa in varnost na tem delu. Do problematičnih situacij pri vožnji skozi ta ovinek prihaja predvsem v primerih, da se ravno tam srečujejo tovorna vozila in avtobusi. Glede na gostoto prometa je širina cestišča na tem mestu preozka. Vozniki, ki ovinek poznajo, ga ubirajo počasi in previdno, da lahko v primeru sreče- Delavci podjetja VOC Celje bodo povečali pretočnost prometa in varnost na tem delu Soteske. vanja pravočasno zavrejo in pre- god pa tega dela ceste med Letu-prečijo nesreče. Vozniki od dru- šem in Mozirjem ne poznajo, zato se lahko hitro znajdejo v nevarnih situacijah. Da bi slednje bistveno zmanjšali, so se v okviru rednih vzdrževalnih del delavci VOC-a lotili razširitve cestišča in gradnje nove škarpe ob njej. Promet v času izvajanja projekta je moten, poteka enosmerno ob signalizaciji semaforjev. Kljub temu do večjih zastojev ne prihaja. Po koncu izvedene investicije, katere naročnik in investitor je direkcija za ceste, bo vožnja bistveno varnejša, možnost bližnjih srečanj med tovornimi vozili in avtobusi pa prav tako precej manjša. Tekst in foto: Benjamin Kanjir PROSTOR ZA PRODAJO LOKALNIH PROIZVODOV V MOZIRJU Javna objava za najem bo prihodnji teden S strani lokalnih pridelovalcev domače hrane iz Zgornje Savinjske doline, predvsem zgornjega dela, je prišla na Občino Mozirje pobuda, da bi radi svoje proizvode ponudili občanom. Na občinski upravi so se lotili iskanja primerne lokacije za postavitev avtomatov in izbrali prostor ob turistično informacijskem centru. Ker je trško jedro zaščiteno, tovrstna dejavnost vanj ne sodi. Med iskanjem primerne lokacije sta bila bistvena kriterija dostopnost in bližina javnega parkirišča. Določen je OBČINSKI SVET LJUBNO V objektu pri TIC-u v Mozirju bo lahko sedem ali osem avtomatov za prodajo lokalnih proizvodov. bil prostor ob parkirišču avtobus- nudba za občane in obiskovalce na ne postaje in TIC-a. S tem se bo po- tem mestu še povečala. V teh dnevih se zaključuje postavitev nadstreška, pod katerim bo lahko sedem ali osem avtomatov. Projekt bi bil že zaključen, a je delavcem zagodlo slabo vreme. Objekt bodo še prekrili in vanj napeljali elektriko. V naslednjem tednu bo na inter-netni strani Občine Mozirje objavljen javni razpis, na katerega se bodo lahko zainteresirani pridelovalci domače hrane prijavili. Najemnina prostora bo skromna, nekako v višini stroška porabljene elektrike. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Proračun po rebalansu težak skoraj štiri milijone Župan Franjo Naraločnik in ra-čunovodkinja Marija Potočnik sta na zadnji seji ljubenskega občinskega sveta prisotnim poleg zaključnega računa proračuna za lani predstavila predlog popravka letošnjega proračuna. Ta je zaradi nenačrtovanih, a zagotovljenih prihodkov občutno višji od prvotno sprejetega. Svetniki so oba dokumenta potrdili. DONACIJA KLS ZA PRENOVO KULTURNEGA DOMA Kot je z zadovoljstvom pojasnil župan, gre po rebalansu za najviš- ji proračun v zgodovini občine. V predlogu popravka za letos se prihodki povečujejo za 16 odstotkov. Tako je na prihodkovni strani proračun namesto prvotno planiranih 3,4 milijona evrov v rebalansu težak skoraj 4 milijonov evrov. Na povišanje prihodkov je med drugim vplival višji priliv iz naslova povprečnine, največ pa je dodala velikodušna donacija podjetja KLS Ljubno, s katero je podjetje izkazalo svojo družbeno odgovornost. Kot prispevek k obnovi kulturnega doma na Ljub- nem ob Savinji je doniralo 350 tisoč evrov. CESTE, VODOVOD, POPLAVNA VARNOST S predlaganim rebalansom so povišani tudi odhodki, in sicer za dobrih 18 odstotkov, Proračun je uravnotežen, skupaj tako odhodki znašajo skoraj 4 milijonov evrov. Zaradi mile zime so nižji odhodki za zimsko vzdrževanje cest. Rebalans predvideva višje odhodke za prenovo kulturnega doma, obnavljanje stavb kulturne dediščine, urejanje prometa in ce- stne infrastrukture, vzdrževanje gozdnih cest in protipoplavne ukrepe na območju IPC Loke. Prav tako je več denarja namenjenega za vodovod v Teru in Primožu, vzdrževanje obeh pokopališč, nakup zemljišč in pokrivanje izgube Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. To je le nekaj proračunskih postavk od tistih, ki so bile v predlogu rebalansa znižane ali zvišane. Svetniki so predlagane popravke proračuna potrdili. Marija Lebar Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 9 Organizacije, Iz občin OBMOČNO ZDRUZENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADRECKE DOLINE Pripravili slovesnost v počastitev upora Teritorialne obrambe proti oddaji orožja Veterani vojne za Slovenijo območnega združenja Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline so v petek, 5. junija, v Nazarjah pripravili spominsko slovesnost v počastitev 30. obletnice upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe (TO) Jugoslovanski armadi. Zbor članov in gostov, pridružili so se jim veterani iz Šoštanja in Velenja, je bil pred spominsko ploščo, ki spominja, da se je orožje TO v tistih dneh skladiščilo in čuvalo v gradu Vrbovec. GOVORNIKI OBUDILI SPOMINE NA TAKRATNE DOGODKE Udeleženci so za tem odšli v avlo doma kulture na nadaljevanje slovesnosti. Nagovorili so jih predsednik območnega združenja Maks Sla-tinšek, župan občine Nazarje Matej Pečovnik in komandir prve izmene straže skladišča orožja Toni Kladnik. Slavnostni govornik je bil zadnji poveljnik občinskega štaba Teritorialne obrambe Občine Mozirje in častni predsednik območnega združenja Niko Purnat. TO MOZIRJE SE JE UPRLA UKAZU ZVEZNIH OBLASTI Govorniki so obudili spomine na dogodke, ko so poizkuse zvezne oblasti Jugoslavije za odvzem orožja in tako neposredne razorožitve slovenske TO onemogočili s pogumnim, osebnim izpostavljanjem proti ukazom o odvzemu orožja in hitrimi ukrepi za premeščanje orožja na tajne lokacije. TO Mozirje je bila ena izmed šestnajstih TO v Sloveniji, ki se je uprla ukazu o izročitvi orožja. Spominska slovesnost v počastitev 30. obletnice upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi je potekala v nazarskem domu kulture. Slavnostni govornik je bil zadnji poveljnik občinskega štaba Teritorialne obrambe Občine Mozirje in častni predsednik območnega združenja Niko Purnat. OBRAMBA MLADE DRŽAVE Z OROŽJEM TO Orožje je tako še naprej ostalo v posesti slovenske TO. Ob dogodkih, ki so sledili kasneje, razglasitvi samostojnosti Slovenije, nato napadu Jugoslovanske armade na mlado državo, se je slovenska TO lahko postavila po robu agresorski sili, oborožena prav s tem orožjem. RB Med govori je potekal kulturni program, v katerem so nastopili Manja Vačovnik, Špela Bider, Urban Vačovnik, interpretacije je na klaviaturah spremljal Anton Acman. Program je povezoval Bojan Štrukelj. OBČINA SOLČAVA Zapora na cesti skozi Logarsko dolino, Pavličevo sedlo spet odprto Od 9. junija dalje velja na delu lokalne ceste Sestre Logar-Rinka delna, občasno pa tudi popolna zapora na odseku od Doma planincev do Rinke ter ceste Plesnik-Lenar od Ojstrice do Razpotja. Razlog je rekonstrukcija, ki jo izvaja na razpisu izbrani izvajalec TGM Petek iz Luč. Dela financira Občina Solčava, vrednost pa je slabih 130 tisoč evrov. Delna zapora prometa velja od 9. junija do 24. julija, v času od 6. do 20. ure, popolna zapora pa bo veljala od 7. do 11. julija, v času od 6. do 20. ure. V času popolne zapore promet do parkirišča pod slapom Rinka ne bo možen. Od prejšnjega tedna je ponovno odprt mejni prehod Pavličevo sedlo, saj je Avstrija odpravila zaporo, ki jo je vzpostavila v času trajanja korona epidemije. Ponovno omogočena prometna povezava je zlasti dobrodošla tistim prebivalcem Solčavskega, ki se na delo vozijo v sosednjo državo in so morali med tem časom tja po daljši poti preko mejnega prehoda Holmec. Marija Lebar, foto: Igor Solar Ceste v Logarski dolini so potrebne obnove. 10 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Iz občin, Organizacije SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE NAZARJE Obeta se sprememba odmere komunalnega prispevka Na junijski seji je nazarski občinski svet v prvi obravnavi sprejel osnutek odloka o spremembi višine komunalnega prispevka. Svetniki so se seznanili tudi s programom dela občinskega nadzornega odbora. SPREMEMBA ODMERE KOMUNALNEGA PRISPEVKA Seje sta se udeležila Lucija Po-ličnik iz Skupne občinske uprave SAŠA regije in Jože Kumer iz podjetja Geodetske storitve GEO--F, kjer so pripravili odlok za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine in elaborat programa opremljanja za občinski prostorski načrt. Predstavila sta pravne podlage, namen in cilje novega odloka. Komunalni prispevek je pomem- Lucija Poličnik je skupaj s pripravljavcem predstavila pravne podlage, namen in cilje novega odloka za odmero komunalnega prispevka. (Foto: Sebastjan Zvipelj) ben prihodek proračuna občine. čjih višji in na nekaterih nižji. Obči- V primerjavi s trenutno veljavnim odlokom bo sprejem predlaganega odloka prinesel nekatere spremembe višine komunalnega prispevka, ta bo na nekaterih obmo- na stremi k temu, da višina komunalnega prispevka ne odvrne tistih, ki bi želeli graditi, njegova primerna višina pa ima dolgoročne pozitivne učinke. TRIJE REDNI IN EN IZREDNI NADZOR Članica občinskega nadzornega odbora Blaženka Tkalčič je podala informacijo o dopolnjenem programu dela odbora za leto 2020. Predvideni so trije redni nadzori, in sicer nadzor nad gospodarnostjo poslovanja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje, nadzor nad upravljanjem nepremičnega premoženja, ki je v lasti občine, ter nadzor nad gospodarnostjo in smotrnostjo investicije za pridobivanje električne energije na objektu šmarške šole in na objektu nazarske športne dvorane. Opravljen bo tudi izredni nadzor - pregled in podaja mnenja glede revizijskega poročila o poslovanju in vodenju Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. Barbara Rozoničnik PROJEKT ZELENA REZIDENCA Štekl, katedrala in park pred njo bodo središče zelenega turizma V začetni fazi bo prenovljen Štekl, streha in notranjost pritličja z galerijskim prostorom. Občina Gornji Grad bo z dvema partnerjema, Zupnijo Gornji Grad in kmetijo Petek kandidirala na 3. javnem pozivu LAS Zgornje Savinjske in šaleške doline (ZSŠD) za sofinanciranje projekta Zelena rezidenca s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt je na zadnji seji svetnikom podrobneje predstavila podžupanja Terezija Mavrič. PRENOVAŠTEKLA Središče Gornjega Grada in osrednji odprt prostor kraja je park pred katedralo, s prireditvenim prostorom oziroma parkiriščem. V neposredni bližini stoji obrambni stolp Štekl, katerega pritličje se uporablja kot galerijski prostor. Aktivnosti projekta bodo večinoma potekale na tem prostoru. V začetni fazi bo prenovljen Štekl, streha in notranjost pritličja z galerijskim prostorom, ki bo še naprej služil kulturno umetniški dejavnosti. PARK KOT UMETNIŠKO PRIZORIŠČE Park pred katedralo bo dobil poudarjeno podobo in vsestran- sko namembnost v smislu odprtega prostora za srečevanje različnih umetnosti, s poudarkom na likovnih delih in aktivnostih. Tovrstni programi obstajajo zato, da bi povabili umetnike in kustose ter jim omogočili preživljanje določenega časa v prostoru, drugačnem od njihovega običajnega okolja. V Gornji Grad bodo povabljeni umetniki, ki se v svojem izražanju ukvarjajo z oblikovanjem lesa oziroma les uporabljajo kot izrazno sredstvo Ustvarjena umetniška dela bo- do na potujoči razstavi potovala po celem območju LAS Zgornje Savinjske in šaleške doline in tako dosegla občane vseh desetih občin, dejavnosti se bodo v Gornjem Gradu izvajale tudi po zaključku operacije. KONCERTA V KATEDRALI V naslednji fazi bo poudarek na področju glasbe in kulinarike. Gornji Grad ima namreč bogato zgodovino tudi na področju cerkvene glasbe. V sklopu tega projekta bo opravljena raziskava na temo glas- be v času škofa Hrena, ki je v kraju deloval in je tukaj kot ljubljanski škof tudi pokopan. V katedrali bosta v sklopu operacije izvedena dva koncerta. KULINARIKA IN UMETNOST Projekt bo tudi prispeval k večji kvaliteti lokalnih pridelkov in izdelkov s področja prehrane. Vse dogajanje bo povezano v izvedbi prireditev, kot je Čebelarski praznik in Festival zelišč, ki jih bodo obogatili z inovativnim pristopom, s kulinaričnim produktom in kulturnim programom izvedenim na »zele- Ustvarjena umetniška dela bodo na potujoči razstavi potovala po celem območju LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline in tako dosegla občane vseh desetih občin. nih odrih«. Operacija bo potekala v dveh fazah in v štirih sklopih, izvajali jo bodo dve leti. Začetek operacije bo septembra letos, zaključek pa septembra 2022. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 11 Iz občin, Oglasi O POLOŽAJU IN PRIHODNOSTI LOKALNE SAMOUPRAVE Zupani opozorili na nepovezanost državnih institucij V sredo, 3. junija, je v prostorih Športne dvorane Medvode potekala redna letna skupščina Skupnosti občin Slovenije, ki sta se je udeležila tudi županja občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik in župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je zbranim med drugim spregovoril o financiranju občin ter ustanavljanju pokrajin, Rebernikova pa je prevzela pla- Županja občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik (desno) je prevzela plaketo o podpisu sporazuma o organizaciji dogodkov brez plastike za enkratno uporabo. keto za podpis sporazuma o organizaciji dogodkov brez plastike za enkratno uporabo. LOKALNA SAMOUPRAVA DELOVALA DOBRO Minister Koritnik je uvodoma dejal, da se je v obdobju nedavne epidemije izkazalo, da lokalna samouprava deluje dobro. V nadaljevanju je izpostavil vladno delovno skupino za iskanje rešitev s področja davkov, gospodarstva ter okolja in prostora. Dvig povprečnine v aprilu so županje in župani pozdravili, opozorili pa na dolge postopke pri izdaji gradbenih dovoljenj in nepovezanost državnih institucij. Minister je povedal, da se proces ustanavljanja pokrajin nadaljuje, hkrati pa izrazil podporo predlogu zakona o finančni razbremenitvi občin. NA REČICI ZA DOGODKE BREZ PLASTIKE ZA ENKRATNO UPORABO Skupščini je sledila slavnostna podelitev plaket občinam podpisnicam sporazuma o organizaciji dogodkov brez plastike za enkratno uporabo. Plaketo je prejela tudi Občina Rečica ob Savinji, med podpisnicami sporazuma je tudi Občina Solčava. Barbara Rozoničnik Vpisujemo tudi že v osnovno šolo za odrasle [brezplačno). 12 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Iz občin, Organizacije, Oglasi SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE RECICA OB SAVINJI Letošnji prejemnik zlatega grba KUD Utrip Po nekoliko daljšem premoru je 4. junija potekala 9. redna seja re-čiškega občinskega sveta. Svetniki so sprejeli zaključni račun proračuna občine za leto 2019 in se seznanili z letnim poročilom notranje revizije. V nadaljevanju so potrdili predlog letošnjega prejemnika občinskega priznanja zlatega grba, to je Kulturno-umetniško društvo Utrip. Sledila je pobuda glede obnove cestne infrastrukture v občini. OBNOVA CESTNE INFRASTRUKTURE Iz vrst svetnikov je prišla pobuda, da se na področju obnove cestne infrastrukture nemudoma pristopi k lastni izvedbi investicijskega vzdrževanja dela občinskih cest, saj bo v letu 2020 glede na potek razpisa za koncesijo težko pričeti s smiselnim investicijskim vzdrževanjem iz naslova koncesije. Predlagano je bilo, da se sredstva občinskega proračuna za leto 2020 smiselno prerazporedijo na izvedbo cest, ki so predvidene z dokumentom identifikacije investicijskega projekta iz leta 2015, ali cest, za katere so bile podane pobude s strani občanov. PODELITEV KONCESIJE SE ZAMIKA Županja Ana Rebernik je potrdila navedbo, da se je podelitev koncesije ponovno nekoliko zamaknila, saj so zadnja usklajevanja projekta z občani potekala še v aprilu. Po končni uskladitvi projekta in izvedbi popravkov s strani projektanta, je bilo ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje, 15. maja posredovano povabilo k oddaji končne ponudbe za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicij- skega vzdrževanja občinskih javnih cest v občini. Ponudbe so lahko potencialni koncesionarji oddali do 4. junija. Po besedah županje je možnih več scenarijev izida razpisa. Rebernikova je predlagala, da se s prerazporejanjem preostalih sredstev iz koncesije počaka. Obžaluje, da prihaja do zamikov, in razume, da so občani posledično nestrpni, a vztraja, da se pred prerazporejanjem morebitnih preostalih sredstev ugotovi izid razpisa za koncesijo. Barbara Rozoničnik SVETOVALNICA ZA DEMENCO Z ANO ŠIMENC NA REČICI OB SAVINJI Udeleženci izmenjavali izkušnje v skrbi z osebami z demenco V Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji pripravljajo vsak zadnji četrtek v mesecu Svetovalnico za demenco. O tej bolezni in njenem vplivu na odnose v družini je 28. maja spregovorila Ana Šimenc, animatorka v DEOS Centru starejših Zimzelen Topolšica. ba, ki je ključna pri obolelemu,« je povedala Simenčeva, katere namen pogovorov je poiskati rešitve danih situacij, kako prebroditi stiske ene in druge strani ter s tem olajšati spopadanje z boleznijo ter opogumiti svojce, da najdejo pomoč, ko je to potrebno. Ana Šimenc: »Pomembno je, da oseba z demenco ostane čim dlje v svojem domačem okolju in ohranja dnevno rutino.« Zadnja leta dela največ z osebami, obolelimi prav z demenco. IZMENJAVA IZKUŠENJ Tokrat so udeleženci izmenjavali izkušnje v skrbi z osebami z demenco - kako demenca spremeni odnose v družini. »Poskušala sem jim iz lastnih izkušenj predstaviti, kako z osebo z demenco komunicirati in kakšne so možnosti pomoči, ko je bolezen prisotna. Na pogovor prihaja skoraj vedno tista ose- ENA OSEBA NE MORE SKRBETI ZA OSEBO Z DEMENCO Ena sama oseba ne zmore skrbeti za osebo z demenco, ker le--ta potrebuje pomoč 24 ur na dan. Primeri iz njene prakse spodbudijo ljudi, da obolele svojce sprejemajo in se jim prilagodijo, čeravno se njihovo psihofizično stanje zelo spremeni. Odnosi v družini se za vedno spremenijo. »Vsak dan začneš znova. Da- nes ne veš, kaj bo jutri. Ampak čez čas ugotoviš, kaj osebo z demenco zmoti, kaj povzroči njegovo stisko in določeno dejanje, kaj ji je prijetno, pri čem se počuti varno in spre- jeto. Pri tem je pomembno, da taka oseba ostane čim dlje v svojem domačem okolju in ohranja dnevno rutino,« je dejala Simenčeva. Tekst in foto: Marija Šukalo GLASBENI CENTER UČENJE DIATONIČNE HARMONIKE ZA VSE V MESECU JUNIJU PRVI MESEC BREZPLAČNO VEC INFORMACIJI ANDREJ RAK/041-207-891 andrej.golta@grrail.com Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 13 Organizacije, Oglasi VDC SASA ENOTA VRBA NAZARJE SE SELI V MOZIRJE V objektu na Mozirskih tratah bodo izvajali dnevno domsko varstvo Uresničuje se dolgoletna želja, da tudi v Zgornji Savinjski dolini steče razvoj socialnega varstva za osebe z motnjo v duševnem razvoju, je z velikim veseljem povedala direktorica Varstveno delovnega centra SAŠA Darja Fišer. Center je namreč po dolgih letih pred dnevi podpisal pogodbo z najemodajalcem za prostore v Mozirju, ki stopi v veljavo s 1. julijem. V stavbi na Mozirskih tratah bo za varovance možno tudi institucionalno varstvo. VDC SAŠA sestavljajo tri enote, in sicer Vrba Nazarje, Ježek Velenje in Maksi Žalec. DNEVNO IN DOMSKO VARSTVO Ta mesec so od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejeli soglasje za preselitev storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji iz nazarske občine v Mozirje in soglasje za ustanovitev storitve institucionalnega varstva (OE Bivalna enota Mozirje). Nekaj dni kasneje so podpisali najemno pogodbo z Interdesign group, ki je v Mozirju že v letu 2010 pristopil k izgradnji objekta po tehničnih standardih socialnovarstvenih storitev, za storitvi, ki jih izvajamo v Varstveno delovnem centru SAŠA, je povedala direktorica Darja Fišer. ČAKAJO NA OBRATOVALNO DOVOLJENJE Do takrat, ko bo za objekt pridobljeno obratovalno dovoljenje, se bodo postopoma selili iz Nazarij v pritličje objekta v Mozirju in začeli vzpostavljati novo storitev institucionalnega varstva v prvem nadstropju objekta. Preselitev v celoti bo izvedena po pridobitvi obratovalnega dovoljenja, prve vselitve uporabnikov v institucionalno varstvo bodo, ko prostore opremijo za delovanje. MINISTRSTVO JE DOBRO SODELOVALO »Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v vsem tem nestabilnem času razglašene epidemije in menja- ve vlade odigralo korektno vlogo in bilo izjemno pripravljeno sodelovati, zato je do realizacije prišlo v razmeroma kratkem času, čeprav se nam, ki že leta čakamo na te rešitve, zdi vsak trenutek predolg. Tako gre zahvala za realizacijo obeh storitev celotni ekipi na ministrstvu. Pohvalno je tudi sodelovanje Občine Mozirje in župana Ivana Su-hoveršnika, Društva Sožitje Zgornje Savinjske doline, podjetja Pfeifer, pa seveda staršev, ki so skupaj z zaposlenimi VDC SAŠA držali pesti, da nam je uspelo.« ■V'"* v Enota Vrba se bo s Prihove preselila v stavbo na Mozirskih tratah. (Foto: IS) m m Direktorica Darja Fišer je vesela, da bo tudi v naši dolini stekel razvoj socialnega varstva za osebe z motnjo v duševnem razvoju. (Foto: TG) V OBEH STORITVAH 28 UPORABNIKOV V storitvi vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji, ki ga radi poimenujemo kar dnevno varstvo, bo prostora do 40 uporabnikov. Iz Nazarij se bo preselilo 18 uporabnikov, ki se jim bo pridružilo 10 uporabnikov, ki bodo v institucionalnem varstvu na isti lokaciji. Tako bo po vzpostavitvi obeh storitev na lokaciji 28 uporabnikov. V storitvi institucionalnega varstva oziroma domskem varstvu bo po normativu prostor za 24 uporabnikov. »Zaradi selitve ne bomo potrebovali novih zaposlitev, ker smo kadrovsko strukturo, tudi s pomočjo delavcev, zaposlenih preko javnih del, že nastavili na novo situacijo. Prav tako bomo z vselitvijo v bivalno enoto reorganizirali tudi zaposlene v vseh treh enotah, ki jih pokrivamo, od koder bodo uporabniki prišli v bivalno enoto. Za manjkajoči kader bomo objavili razpise in iskali nove sodelavce,« je povedala Fišerjeva. NAČRTI TUDI ZA VELENJE IN ŽALEC Prvi nadaljnji korak je izgradnja bivalne enote v Velenju, kjer so tik pred začetkom objave razpisa za začetek gradnje, a je tudi tukaj vmes posegla epidemija in menjava vlade. Tako čakajo na odgovor ministrstva ob rebalansu proračuna. Morda jim bo tudi tukaj sreča mila in bodo lahko nadaljevali in- vesticijo že letos, najkasneje pa zagotovo v naslednjem letu. Ta bo imela kapaciteto 12 uporabnikov, je o načrtih povedala Fišerjeva. S tem bodo vse, ki jih imajo na čakalni listi za institucionalno varstvo, lahko namestili. V projekciji na čakalni listi za naslednja leta že imajo nekaj uporabnikov in sedaj, ko imajo prvo bivalno enoto, lahko razmišljajo tudi tako daleč naprej. Z mislimi so tudi v Žalcu, kjer so že imeli pogovor, da bi v srednjeročnem načrtu prišli tudi do bivalne enote. Prav tako imajo sedaj možnosti za razvoj tudi drugih oblik institucionalnega varstva, kot so stanovanjske skupine za tiste uporabnike, ki lahko živijo in poskrbijo zase razmeroma samostojno. Štefka Sem 14 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Organizacije, Informacije SLOVESNA FLORJANOVA MASA V GORNJEM GRADU OB DNEVU GASILCEV Zgornjesavinjske gasilce blagoslovil upokojeni škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek Omejeno število gasilcev iz strokovno delo ter jim čestitali ob vseh prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline se je v nedeljo, 7 junija, v gornjegrajski katedrali udeležilo praznične slovesnosti ob svetov- njihovem prazniku. MAŠA V ČAST ZAVETNIKU GASILCEV Praznična maša v čast zavetniku gasilcev sv. Florjanu se je priče- Dogodka sta se udeležila tudi minister za obrambo mag. Matej Tonin (desno) in gornjegrajski župan Toni Špeh s soprogama. Slovesno mašo je vodil upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. la z dobrodošlico gostitelja Šumlja-ka. V imenu županj in županov sta okoli 135 gasilcev nagovorila županja občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik in župan gostiteljske občine Gornji Grad Toni Špeh. ZADOŠČENJE, PRIZNANJE IN ZAHVALA Janko Zuntar je dejal: »Za nas je veliko zadoščenje, priznanje in zahvala vsem našim gasilcem, da so z nami na tem sve- nem dnevu gasilcev, 8. juniju. Srečanja se je poleg predsednikov domače zveze, Savinjsko-šaleške gasilske regije in Gasilske zveze Slovenije (GZS) udeležil tudi minister za obrambo mag. Matej Tonin. ČESTITKE OB PRAZNIKU Ob gostoljubju župnijskega upravitelja cerkve v Gornjem Gradu Ivana Šumljaka je sveto mašo vodil upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Zupani oziroma predstavniki občin, dr. Lipovšek, predsednik domače gasilske zveze Janko Žuntar, predsednik GZS Janko Cerkvenik in minister Tonin so se zahvalili gasilcem za njihovo požrtvovalno, humano in V Gornjem Gradu se je zbralo okoli 135 prostovoljnih gasilcev. Knjižne novosti v Knjižnici Mozirje ODRASLI: Koontz, Dean R.: Oči teme, Stipanič, Matej: Burgerji & hotdogi, Lebar, Vanja: Madam E2, Gladwell, Malcolm: Pogovarjanje z neznanci, Vančura, Vladislav: Muhasto poletje, šimleša, Bruno: Kako vzljubimo sebe : 12 ključnih korakov osebnega razvoja, Perel, Esther: Eros v ujetništvu, Paasilinna, Arto: Gromska strela!, Sou-kupova, Petra: Najboljše za vse, Frankl, Viktor E.: Človekovo iskanje najvišjega smisla, Jornet, Kilian: Nič ni nemogoče, Bibi, Asia: Končno svobodna!. čanem kraju in dogodku visoki predstavniki cerkve ter GZS in da imamo čast in praznično vzdušje ob Florjanovi nedelji preživeti v najlepši, največji katedrali v Sloveniji.« Dogodek so pevsko pospremili Cerkveni MePZ sv. Mohorja in Fortunata ter tercet Štiglic. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 15 Voščila Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje dneva državnosti. ■Mrin}! osa® Župan Anton Špeh z občinskim svetom in občinsko upravo 16 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Voščila Obtmu ScltJV mili^Tiaj-slo HM' ■ mL , r n 1(! rffG j-s Loven ski^raj Ti prekrasna, U edina r meni iertieljski si tej! ' , Bodi zdravimdomovina) " n ' jf- 1 .t Vsem občankam in I . i b^eanom Občine SolčaS^^j avl javkam in državljanom Republike' Slovenije,*® G.estitke^b 25. juniju - : DNBifoRŽAVNOSTL županja .sispd e l a vci j Mms praznovanje dneva državnosti. Župan Franjo Naraločnik s sodelavci in občinskim svetom Ob državnem prazniku dnevu državnosti vsem sodelavkam in sodelavcem, njihovim družinam ter sokrajanom v Zgornji Savinjski dolini iskreno čestitamo in želimo prijetne poletne dni. Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 17 Ljudje in dogodki, Voščila PRIDELOVALEC ZELENJAVE JERNEJ MAZEJ Z GNEČA V zbirki ima kar 340 sort paradižnikov Pridelovalec zelenjave in zbiratelj paradižnika Jernej Mazej rad reče, da bi svojo življenjsko zgodbo lahko poimenoval »preko bodic do mavrice«. »Kralj paradižnika«, kot ga imenujejo prijatelji in znanci, je že od malih nog povezan z naravo. Na domačiji Spodnji Fidej na Gneču, ki ponuja zanimive razglede na okoliške planine, je že stari mami pomagal pri vrtnih opravilih in na sosedovem travniku spomladi izkopaval zvončke ter jih sadil pri hiši. PO KAKTUSIH ZAČEL ZBIRATI PARADIŽNIKE V najstniških letih je vzljubil kaktuse, ki so botrovali odločitvi, da se vpiše v Solo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Ljubiteljska strast do kaktusov je trajala skoraj desetletje in pol. V tem času je njegova zbirka zrasla na 750 primerkov. Med šolanjem se je spoprijateljil z dr. Trajčem Nikoloskim, ki mu je podaril prvo sorto nenavadnega paradižnika Black cherry - čokoladni paradižnik. Da se je usmeril v pridelavo zelenjave, je bilo odločilno znanstvo s predavateljem Igorjem Skerbotom, prijateljica pa mu je podarila paradižnik Ghost cherry. NJEGOVA PONUDBA BUTIČNA IN EKSOTIČNA 2e prvo leto vzgoje paradižnikov je imel v zbirki 30 različnih vrst. Nato se je množila in lani zrasla do številke 400, letos pa se je skrčila na 340. Pred sedmimi leti so doma postavili rastlinjak. »Ko sem razmi- cah, seminarjih in predavanjih ši-rom po Sloveniji. V zadnjem času je strokovni vodja projekta ocvetli-čenja velenjske mestne četrti Levi breg, kjer želijo ozavestiti in spodbuditi ljudi k temu, da svoje balkone in okenske police okrasijo s cvetjem, zelenjavo ali zelišči. Poleg tega sodeluje z revijo Rože in vrt, njegove nasvete je moč zaslediti v oddajah Na vrtu na nacionalni televiziji in Dobro Jutro na VTV Velenje. Jernej Mazej vsako leto vzgoji blizu 10 tisoč sadik paradižnika. šljal o tem, da bi nekoč imel svojo vrtnarijo v okviru kmetije, sem si zadal, da bom drugačen od drugih. Moja ponudba je zato butič-na in eksotična. Ravno zato je bila moja pot do uspeha trnova, a vredna truda,« je povedal Mazej. Preko socialnih omrežij je spoznal veliko gojiteljev paradižnika s celega sveta. Z njimi si izmenjuje semena in bogati zbirko. Tako poseduje tudi najstarejšo evropsko sorto, ki je nastala davnega leta 1553 v Padovi. Paradižnik Mazej Pink furry boar Summer of love PO SADIKE PRIHAJAJO STRANKE IZ CELE SLOVENIJE Vsako leto vzgoji blizu 10 tisoč sadik paradižnika, po katere prihajajo stranke iz cele Slovenije. Več kot tisoč jih posadi na prostem in na ta način tudi selekcionira odpornejše sorte na krompirjevo plesen. Del pridelka gre v seme, del ga proda potrošnikom predvsem na območju Ljubljane in Kranja. Sam zagovarja tezo, da potrebuješ za okusen paradižnik zgolj sonce in zemljo. Goji tudi bučke, papriko, različne sorte buč, redke sorte kumar, andske jagode, ohrovt, baziliko in redke sorte gomoljnic. Med slednje sodita oko in yacon, ki veljata za dve od štirih kultnih rastlin južnoameriških ljudstev. Antho striped dwarf »Svoj prosti čas, kolikor si ga uspem vzeti, izkoristim za obisk gora in za nabiranje gob, ki postaja tudi že strast,« je o svojem delu povedal Mazej, ki je tudi predsednik Društva Učni Sadovnjak. Društvo sta ustanovila s pokojnim prijateljem Jožetom Santner-jem. Njegov namen je izobraževanje za samooskrbo s sadjem in zelenjavo. V zadnjih letih se društvo aktivno vključuje v zbiranje pomoči ob naravnih nesrečah, predvsem hudih neurjih s točo. Tudi v tej aktivnosti je gonilna sila prav Mazej. Marija Šukalo, foto: Marija Šukalo, osebni arhiv J ^Bralkam in bralcem ^ želimo prijetno praznovanje dneva državnosti! Uredništvo Drapee IZKUŠNJE PODAJA NA PREDAVANJIH PO SLOVENIJI Da mu v času, ko ne dela na njivi, ki ji ljubkovalno pravi »plaža njivice«, ni dolgčas, znanje in izkušnje podaja na različnih delavni- 18 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Ljudje in dogodki, Kultura, Organizacije DEA SOFIAIRMANČNIK, FINALISTKA ZA MISS SLOVENIJA 2020 Potegovala se bo za naziv najlepše v državi V nedeljo, 14. junija, je v Rimskih termah potekala polfinalna prireditev Miss Slovenije 2020. Med kandidatkami za mis je tudi 19-letna Dea Sofia Irmančnik. Dei je na prireditvi uspela uvrstitev med 21 deklet, ki so se uvrstile v finale za Miss Slovenije 2020 za Miss sveta 2020. Kot kandidatka je žiriji povedala, da prihaja iz Spodnji Kraš, malega kraja v prelepi Zgornji Savinjski dolini. Dejala je, da uživa v naravi, rada ureja okolico svojega doma, se poigra s svojo psičko, občasno se preizkusi tudi v pripravi okusnih jedi. Zadnjih nekaj let svoj prosti čas preživlja na treningih kickboksa, kjer se sprošča, nabira kondici-jo. Treningi jo tudi navdihujejo, saj meni, da v življenju brez borbe pač ne gre. Tako s svojo osebnostjo kot zunanjo lepoto je prepričala žirijo na prireditvi v Rimskih termah in se uvrstila med finalistke. Med kandidatkami za mis je tudi 19-letna Dea Sofia Irmančnik iz Spodnjih Kraš. Skozi letošnjo zgodbo projekt Miss Slovenije v sodelovanju s poslovnimi partnerji kandidatkam predstavlja različna delovna mesta v slovenskih podjetjih, s svojo spretnostjo pa so se morale izkazati tudi dekleta. Pod sloganom Pod-pirajmo slovensko in podprimo Slovenijo je tako Dea izdelala pirh v duhu kulturne dediščine domačega kraja. Na njem je upodobila znamenitosti občine Nazarje. Med drugim je morala izdelati svojo lastno kreacijo, popolnoma razgradljivo in okolju prijazno eko obleko. Te so dekleta izdelovale v samo-izolaciji iz recikliranih odpadnih materialov podjetja Tosama Slovenija. Tik pred razglasitvijo karantene so imele priložnost sodelovati na sejmu Dom s slovenskim proizvajalcem toplotnih črpalk, podjetjem Kronoterm. Tatiana Golob, foto: osebni arhiv EX-TEMPORE RECICA 2020 Ustvarjalci ponesli delček Rečice domov Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je pripravilo Ex-tempo-re Rečica 2020. V soboto, 6. junija, so se tako na Rečici ob Savinji zbrali slikarji, kiparji in drugi ustvarjalci iz različnih slovenskih krajev. Več kot 40 udeležencev so pozdravili predsednik društva Vinko Jeraj, predsednica slovenske zveze likovnih društev Blanka Božič, vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Simona Zadravec in županja Ana Rebernik. Udeleženci so spoznali okolico, v kateri so ustvarjali, in delček rečiške občine na platnih in drugih delih prenesli v svoje domače okolje. Tokratna tema je bila prosta. Likovniki so lahko izdelali abstraktno ali realistično delo, v tehniki kolaža, pastela ali akvarela. Tako so preko njihovih čopičev in drugih medijev ustvarjanja na platnih »pristali« različni objekti, naravne in zgodovinske znamenitosti ali utrinki iz narave. Dela bodo na ogled sredi avgusta v društvenih prostorih. Tekst in foto: Marija Šukalo Ex-tempora Rečica 2020 so se udeležili ustvarjalci iz vse Slovenije. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Usposabljanje iz temeljnih postopkov oživljanja za Melišane Okoninski gasilci imajo dva avtomatska defibrilatorja AED. Eden je montiran na gasilskem domu, drugega so montirali v Melišah pri Marjanu Kolencu. V soboto, 6. junija, je članica društva Katja Go-vek v sodelovanju z območno enoto Rdečega križa pripravila usposabljanje iz temeljnih postopkov oživljanja s pomočjo avtomatskega defibrilatorja. Usposabljanja se je udeležilo kar nekaj krajanov, ki so se naučili ravnanja z defibrila-torjem ob zastoju srca. ŠS Usposabljanje so izvedli pri Marjanu Kolencu, kjer je montiran avtomatski defibrilator. (Foto: arhiv PGD Okonina) Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 19 Organizacije, Ljudje in dogodki OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE IZVEDLI PREKO SPLETA Vodenje prevzel David Ermenc Razglas epidemije v začetku marca je vodstvu nazarskega planinskega društva preprečil, da bi izvedlo načrtovan volilni občni zbor. Vodstvo se je odločilo, da ga izvedejo na daljavo s pomočjo elektronske pošte. Člani so bili obveščeni, da lahko v določenem obdobju na spletni strani društva pregledajo gradivo in svoje odločitve sporočijo na društveni elektronski naslov. UPRAVNI ODBOR SE JE OSVEŽIL Z NOVIMI ČLANI Komisija je ugotovila, da so vsi člani, ki so se odzvali, podprli predlagani novi upravni odbor. Vodenje društva za naslednja štiri leta je tako prevzel David Ermenc, podpredsednik ostaja Sandi Grudnik. Dosedanji predsednik Marjan Ostruh je načelnik gospodarskega odseka in bo skrbel za upravljanje in vzdrževanje koče Farbance. Izpostavil je, da so člani v osemletnem obdobju delali odlično, a brez moralne in finančne pomoči družbeno gospodarskih subjektov ter posameznikov, ki so sestavni del te zgodbe, takšni rezultati ne bi bili dosegljivi. Predsednik David Ermenc je obljubil, da bo upravni odbor deloval v iskanju novih idej in izzivov. Ermenc je zapisal, da bo nov upravni odbor nadaljeval z vsem, kar je bilo dobrega, in hkrati deloval v iskanju novih idej. Odprti bodo tudi za pobude, vezane na delo z mladimi, a ostalih generacij ne bodo zapostavljali. DELA ZAGOTOVO NE BO ZMANJKALO Mladinski odsek si bo poleg sodelovanja z OŠ Nazarje prizadeval za večjo vključitev srednješolcev in študentov. Za njih bodo v poletnih mesecih organizirali tri izlete v visokogorje. Marka-cisti bodo še naprej urejali planinske poti, predvsem pa jih čaka večja akcija na odseku poti izvir Bočnice-Poljana. Odsek za varstvo gorske narave načrtuje 15 različnih akcij, nekaj od teh jih poteka skozi vse leto. Društvo ima 13 vodnikov, ki imajo licenco PZS za vodenje po planinskih poteh. Skrbeli bodo za varno hojo udeležencev na društvenih izletih in akcijah drugih odsekov ter pohodov v okviru lokalne skupnosti. Gospodarski odsek bo poleg rednega vzdrževanja koče in okolice poskrbel za opremo nove, v lanskem letu urejene spalnice in večnamenske sobe v podstrešju koče. Tekst in foto: Tatiana Golob DEŽELAK JUNAK V MOZIRJU IN NA REČICI OB SAVINJI Množica obiskovalcev darovala sredstva za otroke V teh dneh po Sloveniji poteka velika dobrodelna akcija Radia 1 Deželak = junak. Z njo znani radijski voditelj Miha Deželak skupaj s svojo ZANIMIVOSTI NARAVE Orjaška solata Sandi Podkrižnik nam je poslal tole fotografijo s podpisom. Oskar Podkrižnik, prvorojeni Zgornje-savinjčan v letu 2012 iz Mozirja, drži v rokah solato, ki je zrasla v domači visoki gredi. Težka je 1.543 g. Povsem zdrava in čvrsta ter odličnega okusa! Miha Deželak je navdušil tudi občane Rečice. ekipo in poslušalci zbira denar za otroke iz socialno šibkih družin. Z zbranimi sredstvi bo omogočil številnim, da bodo lahko letovali na morju. DAREŽLJIVI TUDI V NAŠI DOLINI Njegova pot je bila razdeljena na osem etap po krajih Slovenije. Etape so bile polne trdega dela, številnih ovir, vzponov, padcev in presenečenj. V tretji se je ustavil tudi v Mozirju in na Rečici ob Savinji. V obeh krajih je ekipo pričakala velika množica obiskovalcev, ki so pozdravili ju- naka in darovali sredstva za otroke. Gostje so bili deležni kulinaričnih specialitet naše doline in zanimivega programa. SLAVNOSTNI SPREJEM Danes, 19. junija, naj bi prispel na Debeli Rtič, kjer ga bo tradicionalno pričakal slavnostni sprejem. Tam bo Deželak zvedel za zbrani znesek, ki bo popeljal otroke na morje. Tekst in foto: Marija Šukalo 20 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Šport NAMIZNOTENISKI KLUB SAVINJA LUCE Uspešno zaključili ligaško tekmovanje Po premoru zaradi epidemije novega koronavirusa se je v juniju nadaljevalo tudi namiznoteniško li-gaško tekmovanje. Pred premorom sta do konca rednega dela prvenstva ostala dva kroga. Na domači tekmi so zmagali Lučani, v gosteh Izole. Domačini so bili uspešnejši s 5:3. Se posebej je tokrat blestel ka-petan Jure Slatinšek, ki je zabeležil vse tri zmage. V soboto, 13. junija, je bil na sporedu zadnji krog prvenstva, ko so Savinjčani gostovali v Mengšu pri Z leve: Lara Belaj, Nika Belaj, Ana Leskošek, Maja Belaj (manjkata Manuela Bezovnik in Pia Funtek) so osvojile 2. mesto v 2. ženski državni ligi. pa se jim ni izšlo. Nadaljevalo se je tamkajšnjem prvoligašu. Tokrat so tudi prvenstvo v nižjih ligah, v katerih tekmujejo mladi člani NTK Savinja Luče. SEDMO MESTO V 1. SLOVENSKI LIGI V 1. slovenski namiznoteniški ligi je ekipa NTK Savinja v 8. krogu v Lučah gostila ekipo NTK Arrigoni iz bili oslabljeni, saj je manjkal ka-petan Slatinšek, svojo prvo priložnost v letošnji sezoni pa je dočakal Oskar Rosc. Kljub njegovi zelo dobri predstavi so bili tokrat igralci Savinje za las prekratki, saj so se domov vrnili z najtesnejšim porazom s 5:4. Z leve: Brin Vovk Petrovski, Matic Čopar, Dejan Jovanovič in Domen Hohnjec so osvojili 2. mesto v 3. moški državni ligi. Tako so v izredno izenačeni skrajšani ligi, s štirimi zmagami in petimi porazi, zasedli končno 7. mesto med deseterico najboljših slovenskih ekip. ZA DEKLETA BO ODLOČITEV PADLA V SOBOTO S prvenstvom so sedaj nadaljevali tudi v nižjih ligah. Ženska ekipa NTK Savinja, ki nastopa v drugi državni ligi, je v Lučah gostila ekipo PPK Rakek. Domača dekleta so gostje z Notranjske premagale zanesljivo s 5:1. Ta zmaga jih je še utrdila na končnem 2. mestu, ki prinaša nastop v kvalifikacijah za prvo ligo. V kolikor bodo dekleta v kva- lifikacijah v soboto, 20. junija, uspešne, bo imel NTK Savinja v prihodnji sezoni prvoligaša tako v moški kot ženski konkurenci. V 3. moški državni ligi v tej sezoni uspešno nastopa tudi druga moška ekipa, sestavljena iz mladih domačih igralcev. Fantje so dobro formo obdržali tudi po premoru, saj so zanesljivo premagali ekipo NTK Sobota s 5:0, ekipo NTK Gorica s 5:2 in za konec še ekipo NTK Vrhnika s 5:0. Prav tako kot dekleta so tudi fantje osvojili končno 2. mesto, kar jim omogoča dodatne kvalifikacije za vstop v 2. državno ligo. Marija Lebar, foto: arhiv kluba TURNIR V MALEM NOGOMETU MED ZASELKI NAZARIJ Zmagovalni pokal domov odnesla ekipa Trnine Športno društvo Vrbovec je ob prazniku nazarske krajevne skupnosti pripravilo športno družabno druženje med zaselki. V turnirju v malem nogometu so se pomerile ekipe Trnina, Prihova, Žlabor, Dobletina in Nazarje (novi in stari bloki). Obiskovalci so lahko uživali v odličnih akcijah ter številnih zadetkih. K temu je pripomoglo tudi športno obnašanje igralcev, tako da sodnik Damjan Bitenc ni imel veliko dela. V FINALU TRNINA IN PRIHOVA Do finala sta se prebili Trnina in Prihova, ki sta skozi celoten turnir prikazali všečno, dobro, hitro in atraktivno igro. Tudi v finalni tekmi so tekmovalci obeh moštev doka- Obiskovalci so lahko uživali v odličnih akcijah in številnih zadetkih. zali, da so vešči preigravanja. Tokrat so več izkušenj in znanja pokazali Trninci in z rezultatom 4:0 premagali Prihovo. Za tretje mesto so se v prostih strelih pomerili »blokovci«. Ekipa Novih blokov je bila tokrat bolj natančna in z rezultatom 2:1 premagala Stare bloke ter zasedla tretje mesto. ZA ZAKLJUČEK DRUŽENJE IGRALCEV IN NAVIJAČEV Najboljše ekipe so domov odnesle pokale, ki jih je podelil župan občine Nazarje Matej Pe-čovnik. Zaključek je postregel z prijateljskim pomenkovanjem in druženjem tako tekmovalcev kot njihovih navijačev. Vsi so si bili enotni, da za igro leta niso pomembna. To sta dokazala tudi najmlajši tekmovalec David Forštner iz Trnine in najstarejši srečanja Dobrinko Da-nojevič v ekipi Prihove. Med igralcema, ki sta se pomerila kot finalna nasprotnika, je bilo kar štiri desetletja razlike. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 21 Šport, Organizacije PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE PREJELA TUDI ZGORNJESAVINJCANA URBAN GOLTNIK IN GAŠPER GLUSIC Mlada paraplavalca tudi v 2019 nizala lepe uspehe Konec maja so v Velenju razglasili najboljše velenjske športnike v minulem letu. Priznanje za športne dosežke v letu 2019 sta med drugimi prejela tudi paraplavalca Urban Goltnik iz Nazarij in Gašper Glušič iz Mozirja. Naj športnikom parapla-valcem iz skupine Delfinčki je priznanja podelil predsednik Plavalnega kluba Velenje Marko Primožič. Delfinčke vodi trenerka Katarina Praznik, ki je ob tej priložnosti prejela priznanje športni pedagog leta 2019. GOLTNIKOVI USPEHI Za obema nadarjenima plavalcema je dobro športno leto, priznanje pa le še potrditev, da je njun trud opažen. Goltnik se je s svojimi številnimi predhodnimi dosežki v lanskem letu kvalificiral na specialno olimpijado v Abu Dhabi - svetovne igre za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Tam je med drugim plaval v ekipi štafeta 4 x 50 m mešano, s katero so Sloveniji priplavali srebrno medaljo, na 25 m prsno pa je osvojil 4. mesto. Poleg Gašper Glušič (levo) iz Mozirja pa na 1. mednarodnem festivalu paraplavanja Dubrava open. Urban Goltnik iz Nazarij je bil uspešen na specialni olimpijadi v Abu Dhabiju ... tega je lani na državnem prvenstvu za paraplavalce v prsni tehniki osvojil eno 1. in eno 2. mesto. MEDALJE GAŠPERJA GLUŠIČA Tudi Glušič je v lanskem letu nanizal več lepih uspehov v plavanju. Tako je septembra na državnem prvenstvu slovenskih srednjih in osnovnih šol v paraplava-nju med osnovnošolci zasedel dru- go stopničko in si prislužil srebrno medaljo. Proti koncu leta se je udeležil 1. mednarodnega festivala paraplavanja Dubrava open v organizaciji Plavalnega kluba Dubrava iz Zagreba, na katerem je sodelovalo 116 paraplavalcev iz osmih držav. V močni konkurenci mlajših od 18 let je Gašper osvojil bronasto medaljo. Tatiana Golob, foto: osebni arhiv PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA Matkov škaf takoj po epidemiji privabil številne pohodnike Organizatorju, Planinskemu društvu Solčava je tudi v letošnjem razburkanem času zaradi okoliščin glede novega koronavirusa uspelo spraviti pod streho tradicionalni pohod do Mat-kovega škafa, ki je bil zaradi razsajanja virusa že kar malce vprašljiv. Na srečo je prav prva junijska nedelja prinesla olajšanje med ljudi, saj je bila po uradni razglasitvi konca epidemije, kar je bilo kot naročeno za izvedbo pohoda. LETOS POT BISTVENO MANJ ZAHTEVNA 35 udeležencev, med katerimi so bili tudi otroci, je končno zadihalo s polnimi pljuči v neokrnjeni naravi slikovite doline Matkovega kota, po kateri jih je pot pripeljala do škafa pod mogočnimi stenami Mrzle gore. Zaradi mile zime z malo snega je bila za pohodnike pot bistveno manj zahtevna, saj je bilo možno priti skoraj povsem do cilja po suhem. OSEMMETRSKI ŠKAF Kljub temu je globina škafa kar osem metrov, v širino pa po oceni meri 12 metrov. Od njega navzdol je le ostalo toliko snega, da je lahko vsak preizkusil, kako nevarna je hoja po ta- kšnem terenu. Najbolj vešči so ob povratku po snegu enostavno oddrseli proti dolini. Ob bolj bogatih letinah snežnih padavin zaplata snega sega kar nekaj sto metrov v dolino. ZAKLJUČEK PRI KOČI Zadovoljni organizatorji so ob povratku pri koči v Matkovem kotu poskrbeli za skromno pogostitev in prijetno druženje v naravi, kjer se ni bilo težko distancirati na priporočljivo razdaljo med obiskovalci, kar je v tem »pokoronskem« času še vedno priporočljivo. Franjo Atelšek, foto: arhiv PD Solčava Do Matkovega škafa, ki je letos globok osem metrov in širok dvanajst, se je podalo 35 pohodnikov. 22 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi 14. MARATON ALPE SCOTT Kolesarji tudi letos okrog Kamniško-Savinjskih Alp V nedeljo, 5. julija, bo Kamnik prizorišče starta in cilja tradicionalnega maratona Alpe Scott okoli Kamniško-Savinjskih Alp. Številni rekreativni kolesarji se bodo spopadli s prelazi Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec. Med zmagovalce maratona z najlepšim razgledom se je kot prvi leta 2007 vpisal Andrej Marovt Helešic z Ljubnega ob Savinji. Maraton je dolg 130 kilometrov, višinska razlika, ki jo kolesarji naberejo med potjo, je 2.000 metrov. Trasa pelje skozi enajst občin. Največja udeležba na maratonu je bila leta 2011, ko se je s starta pognalo 705 kolesarjev. Štefka Sem IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • HELIKOPTERSKA POMOČ Gornji Grad: 12. junija ob 1736 je v Gornjem Gradu posredoval helikopter Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe Helikopterske nujne medicinske pomoči Brnik, od koder je prepeljal obolelo osebo v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Gasilci PGD Gornji Grad so zavarovali pristanek helikopterja. Ni dneva brez spominov, dneva brez bolečin, ko na mamo pomislim, v žalosti zadrhtim. Zanjo še dež je jokal na tisti sivi dan, ko poslednjo sem rožo dala ji v dom teman. (Fanika Požek) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče Jožice LOMŠEK 30. 3. 1938 - 30. 5. 2020 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in krajanom za izrečene besede sožalja, darovane sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Sonji za nesebično pomoč in skrb v času njene bolezni. Hvala tudi pogrebni službi Morana, pevkam Ženski kvartet, pogrebcem, govornici ge. Nataši Coklin-Terbovšek, praporščakom in g. župniku p. Andreju Pollaku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sin Roman z družino Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. V življenju le skrbi in delo si poznala, ljubezni in dobrote mnogo si nam dala. Zdaj od vseh bolečin in truda si zaspala, a v srcih naših za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Jožefe GRUDNIK 29. 4. 1925 - 29. 5. 2020 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, gospe Verici, zdravnici in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči vsi njeni Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 23 Pogrebna služba - cvetličarna iKiTi M M hVÏSr -ñn Irl ORANA Tel: 03 7000 640 ■H GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 WwtyjnorMia.jt t-mail: informa ra na. ji Aleksander Steljluv'. H LOVE NSKI IZDELEK B/S/H/ RSH Hišni aparati d. o .o. Nazarje Ob drievu državnosti vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije iskrene čestitke! ww w. bs h-g f ou p. t o m; s i; fr* BOSCH < 1J.