115. številka. Ljubljana, v soboto 23. maja. XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan ivcier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld.( za pol leta 8 gld., za četrt |Ieta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po SO kr. za Četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od CetiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnist-o je v Gospodskih ulicah 8t. 12. Upravnifitvn naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. 0 „politični dostojnosti". Klerikalno glasilo spravilo se je pred par dnevi na katedro in začelo učiti nas politične dostojnosti. A takoj prvi nastop se je korenito ponesrečil. Saj tudi ni moglo biti drugače, kajti kdor hoče dostojnost učiti, jo mora vender sam vsaj po imenu poznati. Tega bi pa o klerikalni gospodi pri najboljši volji ne mogli trditi, kajti prvi nastop nas je obvestil, da „Sloveučevi" gospodje hote dostojnost propovedovati in učiti z neotesanimi izrazi, s surovostmi. V svoj „dostojnostni" članek nabrali so celo kitico duhtečih cvetk, s katerimi bi radi obsipavali nas. Take cvetke so: brezobraznost, surovi terorizem, bojevitost žalostnega junaka, kakeršnega je opisal slavni Cer-vantes, otročja dejanja, politična nezrelost, surovost, rogovileži in cela vrsta jednacih duhovitih izrazov, ki so dandanes v klerikalnih krogih posebno v čislih. Mi se temu prav nič ne čudimo, ker nam je pri čitanji omenjenega članka prišel na um znani pregovor: „Ein Scbelm, der mebr gibt, als er hat." Iz tega kratkega uvoda si je blagovoljni čitatelj že lahko napravil sodbo o klerikalnih gospodov politični dostojnosti in se preveril, da jim nedostaje spretnosti, učiti jo. A tudi pravice ne-majo nikakeršne, nadi stranki priporočati politično dostojnost. Da to dokažemo, treba se malce baviti s povodom „ Slo vence vega" dostojnostnega članka. Uvažujo, da je delovanje klubovo le tedaj uspešno, ako vsi njegovi člani spoštujejo politično (los to j ost, sklenil jo bil mestnih odbornikov klub, da petorico klerikalnih odbornikov ne bode več vabil k svojim sejam. To se pa ni zgodilo zaradi tega, ker so dotičniki delali za nasprotne kandidate, kakor bi klerikalni dnevnik stvar rad zavil. Gledd kandidatov imel je vsakdo prosto roko in v tem oziru jim nihče ne bode črhnil niti besedice. A omenjeni gospodje zagrešili so se v drugem oziru. Imeli so namreč predrzno čelo, da so za volilno agitacijo uporabljali Bumničenje in obrekovanje svojih {tovarišev v mestnem zboru, s tem vsega mestnega zastopa in narodne stranke sploh. Volilce skušali so slepiti z izmišljenimi bajkami o slabem gospodarstvu, in mestno upravo slikali so s tako kričečimi barvami, kakor da je že jutri najgrozneji polom neizogiben. Tako postopali so gospodje, ki sami sede v mestnem zboru, je-li potem čudo, da si ostali klubovi tovariši ne štejejo niti v čast niti v prijetnost, imeti jih v klubu mej seboj. Omenjena petorica je s svojim sumničenjem in obrekovanjem vse ostale mestne odbornike žalila na časti, in na polna usta sta jim pritrkavala ,.Slovenec" in njegova pritiklioa, in dasi smo gospodo večkrat pozvali, naj povedo, v čem je mestno gospodarstvo slabo, da&i smo zahtevali točnih in podrobnih podatkov, neso odgovorili niti bev ne mev, misleč si „semper aliquid haeret." Ali po tem postopanji ni naravna posledica, da celo dolžnost vsacega poštenjaka, da s tacimi gospodi občuje le „au distance"? Ako so omenjeni gospodje kot faktični mestni odborniki „pluvali v svojo skledo", je to njih poseben ukus in morda zabava, na naši Btrani pa se nikdar ne bomo sprijaznili s takim podlim ravnanjem. Zatorej so vse „Slovenčeve" deklamacije o določilih klubovih pravil, o diktaturi in o robatosti, katere ne poznajo niti v kakem gorskem zaselji, zgrešile pravi naslov. Pometajte pred svojim pragom in namesto da nam priporočate politično dostojnost, izprašajte malo vest in skoro bodete skesani trkali na prsi, ako je za kesanje sploh še kaj prostora v Vas ! V ostalem pa ni vredno zgubljati še kaj več besed. Stranka, ki je pri zadnjih državnozborskih volitvah trdila, da je naš kandidat bil v zvezi z vlado, a na dotični poziv, naj svojo trditev dokaže, molčala kot zid, stranka, ki je glede klofut utak-uila „lažnjivce in obrekovalee" v žep, katere pristaši so pri raznih sodnijskih obravnavah korenito pogoreli ali pa bili obsojeni, stranka, ki bi vsem ženskam jezike za tretjino prirezala in vsako žensko vsaj devet mesecev mrcvarila na natezalnici, stranka, ki o nasprotnikih rabi izraz „crkatiu, stranka, kater ej kot ugodna sredstva rabijo sumničenje, obrekovanje, laž in kupovanje glasov, taka stranka pod- pisala si je že sama svojo obsodbo, ako še tako patetično piše o politični dostojnosti, ne doseže dru-zega, nego skrajno pomilovanje. Češka razstava in Nemci. Ko so se lansko leto vršile obravnave za češko spravo, ki je toliko časa razburjala duhove, imeli smo nekaterikiat priliko govoriti o bodoči deželni jubilarni razstavi češki, ko smo pretresali eminentno politično vprašanje češko-nemške sprave. Vsak količkaj mirno in brez strasti misleč človek bi bil moral pritrditi, da razstava, katera ima namen pokazati svetu, v koliko je napredovala dežela v vseh strokah velike industrije, obrti in umetnosti, ne more in ne sme imeti nikakeršne zveze s politiko in njenimi menjajočimi se in razburljivimi lltiktuacijami. Drugačnega mišljenja bili so kolovodje Nemcev na Češkem. Če ne bode sprave — ne bode razstave, postavili so kot svoje geslo, začeli so uplivati na vso moč na nemške industrijalce, ter dosegli s terorističnimi svojimi sklepi, da so mnogi, ki bi se bili vsejedno udeležili razstave, odrekli svojo udeležbo. Mislili so na ta način mogočni kolovodje Nemcev na Češkem preprečiti popolnoma razstavo, onemogočiti jo tako rekoč, ali pa vsaj oslabiti tako, da bi bilo očitno pred svetom, da Čehi brez Nemcev ne morejo prirediti dostojne razstave, da brez Nemcev bode razstava napravila velikansk fiasko. A prišlo je drugače. Češki narod ni se ustrašil tudi te intrige, delal je neumorno, svest si, da tudi sam s svojimi močmi more svetu pokazati, kaj premore slovanska dlan, z razstavo svojo, ki je uspela sijajno, slavil je najlepši svoj triumf. Letošnja svetojanska pot v zlato Prago bila je posebno slavna, ker ž njo združilo se je otvorjenje razstave na katero sme ponosen biti narod češki. Globoko osramočeni gledajo nemški kolovodje na neuspeh svoje intrige, ki se jim ni posrečila. „ Jahr-marktu v Imbenči, kakor so porogljivo pisali pred razstavo, nekateri najbolj zagrizeni njihovi strankarski listi, presegel je vse nade celo onih, ki so v tacih zadevah i;:ku.šeni. Kot jednega izmej prvih in gotovo tudi na- LISTEK. Nedeljsko pismo. Binkoštni prazniki in ž njimi vsa nevolja o neugodnem vremenu bo za nami, in človek se k večjemu samo še spomina svojega kuma daril in darov svetega Duha, katerih je bil kolikor toliko deležen. Mej temi darovi so: dar modrosti, umnosti, strahu božjega in drugi jednaki. Vsem že skoro imena ne vem. Tega pa sem gotov, da našega gospoda Andreja nobeden teh darov niti ob-liznil ni, kamo-li, da bi se bil v ognjenega jezika podobi tak dar spustil na njegovo teme. Naš Andrej je po binkoštnih praznikih isti nepoboljšljivec, kakeršen je bil poprej. Ni sicer običajno, da se pod črto razpravlja politika, toda, ako so to vrši v humoristični obliki, ne bode isvestno nihče ugovarjal. Gospod Andrej pa je humorist prve vrste, .Slovencev8 listkar bi jo francoski zavil in dejal: humorist „par excellenceu. In to je tudi živa resnica! Le Čitajte zadnjo številko glasila njegovega! Kako ostro, kako uničujoče šiba delovanje naših državnih poslancev ne izimfii niti kanonika Kluna. Kako plastično se citata stavka: „Državni zbor na Dunaju zboruje že dolgo časa, a poslanci vedno le prazno slamo mlatijo." To je malo besed, a ostra obsodba. Jaz bi si kaj tacega ne drznil, gospodu Audreju pa so vsi taki skoki svobodni. Kanonik Klun ne bode niti mezinca skrivil, da mu Kalan očita, da prazno slamo mlati in nadejati se smemo celo, da izide necega lepega due Kalauovo glasilo z ilustracijami, na katerih bodemo videli in sliftatf, kako na primer kvartet: Hohenwart, Šuklje, Kljun in Anžokov gospod v čveter mlatijo pika-poka prazno slamo. To bode krasen prizor za vse bogove, kar jih pozna mitologija, po vrbu pa še za grofa Taatlea, ki Bi bode v ozadji roke drgal in v svojo brado, ki pa ni kosmata, mrmral: „Dieser Andresel is hal t doch a sakriseher Kerl!u Nad črto si ljudje ubijajo glavo, kaj bode s sedanjim državnim zborom. Gospod Andrej reši čitatelja vseh dvomov. Poslancem našim napisal je „ge-bundene Marschroute" rekoč: „Take vlade torej naši poslanci ne bodo mogli pod-pirati, kajti samo za druge kostanj pobirati iz žrjavice, tega se ljudje kmalu naveličajo" Tako piše gospod Andrej in ker on sedaj v klerikalnem ostrogu škriplje na prve gosli, smemo se nadejati, da bodo gospodje Kljun in tovariši hkratu skočili v skrajno opozicijo in grofu TaafVeu nategnili brke, da bode pomnil. Gospod Kljun podvizal se bodo pred vsemi drugimi. Prvič, ker ga je morebiti sv. Duh vender toliko razsvetlil, da nam naposled pojasni, kako to, da imajo Jugoslovani v proračunskem odseku samo dva zastopnika, nemški konservativci pa štiri, dasi po številu sicer neso močneji. Drugič, ker je vender čudno in smešno, da bi poslanec s kanoniškim ovratnikom Še vedno cepec vihtel in prazno slamo mlatil. Tretjič, ker je treba v poštev jemati, kaj je „politična dostojnost1*. Na Valvazorjevem trgu so uprav ta teden otvorili poseben tečaj in plesni učitelj Doix je baje že v „cagovitosti veliki", da mu sedaj delajo konkurenco gospodje Žitnik, Kolar, Kalan in drugi, ki nemajo niti spričevala sposobnosti in o dostojnosti sploh nemajo niti najmanjšega pojma, a bi vender radi na polna usta propovedovali „politično dostojnost*. Gospodje pač tudi v tem oziru le prazno slamo mlatijo; istotako, kakor oni mestni odborniki, ki so bili iz kluba mestnih odbornikov izključeni. sprotnikom Nemcem merodajnega strokovnjaka navedemo naj le nadvojvodo Karola Ludovika, brata presvetlega cesarja, ki je odprl slovesno v cesarjevem imenu razstavo. Od Dunajske razstave 1. 1873, v dolgi vrsti let bil je nadvojvoda skoro pri vseh avstrijsko-ogrskih razstavah navzočen, katere je skoro vse odprl sam, tako, da se je sam imenoval šaljivo „razstavinskega nadvojvodo". In ta visoki strokovnjak izrazil se je jako pohvalno o sijajnem uspehu češke razstave, katera je daleč presegla njegova pričakovanja. Taka sodba iz ust njegovih je jako laskava za narod češki. Tej sodbi pa bodo gotovo pritrdili tudi drugi strokovnjaki, kakor se je to že zgodilo. Naj strankarski listi Nemcev skušajo pokriti poraz strastnih kolovodij svojih, kakor jim drago, naj pišejo, kakor hočejo, svet je videl in more videti vsak dan, da politična strast in svojeglavnost voditeljev Nemcev na Češkem ni dosegla zlobnega svojega namena. Če je kdo oškodovan, so gotovo le oni nemški industrijalci, ki so po ničevih vzrokih se dali preslepiti, da se neso udeležili razstave, kar bi bilo v prvi vrsti v korist in čast le njim samim. Nam Slovanom sploh pa bode baš ta slovanski značaj razstave dvojna spodbuda, da posetimo severne brate Čehe, da jim pokažemo, da njihove zmage se veselimo tudi mi, da njihove sijajne razstave, na kateri so pokazali česar so zmožni, udeležiti se hočemo tudi mi, da tudi iz slovenskih pokrajin romalo bode primerno število domoljubov v zlato Prago. Prebivalstvo Istre. Deželnega odbora isterskega glasilo „U Istria" objavlja končne številke štetja z dne .'31. decembra 1890 in one z dne 31. decembra 1880. Iz te objave posnamemo: Leta Hrvatov Slovencev Italijanov Družili narod nostij 1890 1880 140.G78 121.969 44.571 43.083 118.301 112.060 6.871 6.678 Po množitev 18.709 1.488 5.641 198 Komur niso znane razmere v Istri, čudil se bode takej pomnožitvi Hrvatov v primeri z drugimi narodnostmi. Ako se pa pomisli, koliko so napredovali v zadnjem času Slovani t. j. koliko občin so rešili izpod italijanskega jarma, ako se nadalje pomisli, v koliko hrvatskih in slovenskih občinah še vedno gospodujejo Italijani (posebno v poreškem in poljskem pol. okraji), ki so tudi pri zadnjem štetji „fabiikovali" iz Slovanov Italijane, tedaj se tudi te številke ne morejo kot resnične zmatrati. L. 1900. hode razlika še večja. Po tem uspehu bilo bi v Istri: Slovanov 1S.">.2!M, Italijanov 118.301, družili narodnostij 0.871. V deželnem zboru je poslancev: Italijanov 21, Slovanov 9 j v državnem zboru pa so 3 Italijani in 1 Slovan. To je pravična razmera! Istra je torej italijanska zemlja, ka-li? Navaden kmet je že toli razsoden, da pravi: Ne pomaga zvoniti, ko je toča že pobila. Gospodje Petrca, Prosenc, Rozman in dr. Gregorič pa so toli naivni, da še v posebnem poslanem mej svet trobenlajo, da jih več ne bode v klub, iz katerega so bili Že poprej izključeni. Pridružil se jim je tudi Anžokov gospod, ne da bi bil s tem svojim finom vzbudil senzacijo, še inenj pa žalost. Sedaj jih je petorica vkupe, sežejo naj si v roko in zapoje naj na glas: „Veni sancto Spiritus!" Sv. Duha in njegovih darov privoščil bi jaz tudi katehetu Smerekarju. Čujte zakaj! Učenec druge mestne ljudske šole na Cojzovem grabnu izbral si je za hirmskega kuma tukajšnjega trgovca gospoda N. N. Ko pride po birmski listek, upraša ga katehet Smerekar: »Kdo pa je boter?" — „Gospod N. N." bil je odgovor. — „Ali neste mogli dobiti druzega? Ko bi bil jaz to poprej vedel, bi ti niti listka ne bil dal" zagodrnjal jo lini gospoJ Smerekar, ne da bi bil povedal, kakšni so nagibi njegovi nekvalili-kovaui opazki in kaj ima on proti gospodu N. N. To je pač žalostna dostojnost, žalostna tembolj, ker katehet Smerekar v njej trdovratno vstraja in je nasproti gospodu N. N., ki ga je bil šel uprašat: „Kaj ? Kako? Zakaj V namesto, da bi se opravi- Slavnost blagoslovljena zastave „Zagorskoga Sokola". (Konec.) Od vrlega g. župnika Št. Lambertskega došel je naslednji pismeni pozdrav: Slavna narodna društva! Dragi bratje Sokoli! Službeno oviran ne morem se udeležiti slav-nosti razvitja zastave. Zato pa kličem s svojih hribov Vam, zbranim okolu zastave, prisrčno: Na zdar! Prosim pa VBegamogočnega Potrjevalca v vsem dobrem, naj nas blagovoli vse pokrepiti v vztrajnosti pri trojnem našem geslu: vse za vero, dom, cesarja! Na zdar, mili rodoljubje! Pri Sv. Lambertu 17. vel. travna 1891. Anton Borce. S tem se je končal oficijelni del slavnosti in bo je pričela prosta zabava. Škoda, da je bila na slavnostnem prostoru tolika moča, v druzih prostorih pa tolika gnječa, da mlademu svetu ni bilo mogoče zasukati se prav pošteno, kar bi bila gotovo želela večina, posebno pa vrle gospodičine, ki so ves dan tako požrtovalno spremljale Sokole. Improvizovalo se je kar je bilo mogoče, a tesnoba prostorov, žal, ni dopuščula, da bi se bil ta del zabave mogel razviti prav pošteno. Nadejamo se za trdno, da se nesmo videli zadnjikrat, da bode pri ugodni priliki vsakdo izmej nas zopet z veseljem poletel v prijazno Zagorsko dolino mej vrle brate Sokole, in domoljubne, ljubeznjive Slovenke. Takrat nadejamo se, da nam bode tudi nebo mileje. Mej prepevanjem posamičnih pevskih zborov, ki so nas zabavali z raznimi pesmimi — naj omenjamo le Št. Martiusko pevsko društvo in pevce iz Vač pod vodstvom svojega pevovodje g. Čampa — vladalo je veselo življenje in se je povsod kazala splošna zadovoljnost, dokler se neso odpravila vsa društva proti osmi uri na pot do postaje, kamor je spremljal Zagorski Sokol z godbo na čelu odhajajoče goste. Na kolodvoru pozdravil je še jedenkrat starosta Medved v imenu Zagorskega Sokola vse goste, in le prehitro odpeljal nas je vlak iz sredine milih nam bratov Sokolov Zagorskih. Ako še pristavimo, da je vse tekmovalo v prijaznem »prejemu, da je mladi Sokol Zagorski ves dan pokazal tako izborno disciplino, da bi mogel biti v izgled vsakemu starejemu društvu, da so ljubeznive gospodične navzlic slabemu vremenu povsod spremljale Sokole in da je bil le jeden glas zadovoljnosti glede zares dobrega obeda po pošteni ceni pri starosti Medvedu, kakor tudi pri podatarosti "VVeinber-gerji, ki sta oba točila prav pošteno vinsko kapljico, storili smo le svojo dolžnost. Sokol Zagorski pa naj zapiše z zlatimi črkami ta dan v zgodovino svojo. Pokazal je, kaj premore trdna volja in iskrena ljubezen do domovine. Naj mu bode skoro dano razviti prekrasno svojo zastavo tudi izvan Zagorja, kajti vredna je, da jo občuduje slovenski svet! Ponosno naj se druži okolu nje, spominjajoč se, da pri blagoslovljenji te zastave bili so mu kumi bratje in sestre iz Slovenske, prihiteli so bratje Hrvatje iz daljnega kraljevega Zagreba, da zopet jedenkrat slovesno osvedočijo, da Slovenec čeval, bil celo neuljuden. Take ko najnovejše klerikalne cvetke! Na sv. Duba spomnil sem ue tudi, ko sem te dni stopal mimo kazinske revstavracije. Vrata bila bo zaprta, okna pa odprta na stežaj. „In den iiden Fensterhohlen wohnt das Grauen". Ni ga glasu v lepih prostorih, kakor da je sv. Duh v plašči hodil po njih in VBe pometel iž njih. Nemški turnarji so brez gotovega zavetišča, nikjer ni prave koklje v podobi gostilne, ki bi jih vzela pod svoja krila, kjer hi bili sami mej seboj. Tega pa treba, kajti, kadar se kakor zadnjič nPri solne iu drga „Trauer« salamander" Moltkeju je vender prijetneje, ako so „en famille", ker bo potem ni bati, da bi se drugi poslušalci in gledalci smejali. V tem oziru je „Carniolin" še srečna. Ona ima vsaj stalno klubovo sobo, kjer se shajajo vsi „kondukterii Kamniške železnice", mej njimi c. kr. profesorji in učitelji dr. Binder, Hintner, Hallada in drugi. Njih soba je znamenita po svojem nakitu in kadar si v njej, mislil bi, da si v Berolinu, nikakor pa ne v Avstriji. Na Nemčijo spomina te vse, na Avstrijo pa nič. Tako se goji in pospešuje avstrijska ideja. _ s. in Hrvat sta si brata. Blagoslovil jo je s krasnimi besedami prvi sin jugoslovanski, dični škof Stross-majer, pozdravili so jo bratje Čehi iz zlate Prage, vrli Triglavani iz Gradca in drugi vrli domoljubi iz tujih in domačih krajev. Premagal je vse ovire, to naj mu bode v spodbudo tudi za bodočnost, da se ne ustraši ni-kakoršnib zaprek, drži naj se vedno gesla: Pogum velja! Prav iz srca mu kličemo torej krepek: Na zdar! A. II. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. maja. lindgetni odsek, če bode treba, imel bode budgetni odsek vsak dan po dve seji, da dodela do konca tekočega meseca ali vsaj do početka prihodnjega svoje poročilo za poslaniško zbornico. Mej tem časom bode imela zbornica samo toliko sej, da se rešijo najbolj nujne predloge, vse drugo pa se bode odložilo, dokler se ne konča budgetna razprava, ki bode tem bolj živahna in zanimiva, ker bode v njej prišlo marsikaj na vrsto, kar se ni moglo povedati v izostali adresni debati. JTevdalna češka stranka in MladočeUL „Narodni List v" hudo napadajo Češko fevdalno stranko velicega posestva zarad resolucije, s katero se nikakor ne ujemajo. Shod se je sklical samo zarad tega, pravijo „Nar. Listytt, da bi volilci izrekli svoje zaupanje voditeljem za njih obnašanje v dež. zboru, kjer je veliko posestvo glasovalo za spravo in za obnašanje v drž. zboru, kjer so se ločili od svojega najoaravnejega zaveznika, od češke delegacije. Resolucija ne poudarja državnega prava, pač pa versko šolo. Navzlic velikanski demonstraciji češkega naroda proti predlogu Liecbtensteino-vemu imajo fevdalni veliki posestniki še predrznost, da trdijo, da večina katoliškega naroda na Češkem hoče versko Šolo, kar pa nikakor ni resnično. Čas je, da se tacemu hinavskemu počenjanji potegne krinka raz obraz. — Kakor smo poročali včeraj, so tudi Dunajski listi zarad te resolucije hudo napadali češko veliko posestvo. Napadi poslednjih bi nam na vsak način prizadevali mnogo manj neprijetnih občutkov, nego pa napadi od strani mlado-češke, kateri nam kažejo, da je razdor še vedno velik mej češkimi poslanci, kar srčno obžalujemo. Ogerski državni zbor. V četrtek odprla se je ogerskega državnega zbora peta sesija, lranvi namerava staviti predlog, da se obravnava o zakonu glede reforme uprave odgodi, Če bi se to odklonilo, predlagal bode Eotvos, da se predloga izroči odsekom. Če bi navzlic temu vlada ostala na svojem stališči, bode se zahtevalo, da se obravnava o pritožbah, katere je naznanila neodvisna stranka, v finančnem odseku. Po dogovorih raznih strank volili se bodo zopet dosedauji funkci-jonarji zbornice. Izseljevanje ix Sos ne. Vesti, da se mohamedansko prebivalstvo izseljuje iz Bosne, so neosnovane. Zadnji čas ni zapustilo več nego 7 ali 8 mohamedanskih rodbin deželo, ki so se naselili v Mali Aziji, kjer so si pridobili zemljišča. Masa mohamedanskega prebivalstva pa ne misli na izselitev, ker je zadovoljna z odnošaji. Viiitiije države. Kraljica Natalija. Pri odhodu svojem je kraljica Natalija zaklicala proti častnikom, ki bo zapovedovali eskorti, ki jo je Bpreraljevala, je li na ta način hočejo poravnati Slivnico. Zdaj pa je pisala generalu Lješa-ninu pismo, da prosi dotične častnike, naj one pikre besede ne zmatrajo kot njim namenjene, ker so bile govorjene v veliki duševni razburjenosti. Sramota pade le na one, ki so jih primorali tako postopati, kot vojaki morali so biti pokorni. — Po uradnih poročilih bilo je ranjenih in v bolnice odvedenih izmej občinstva G oseb, potem 9 vojakov in 3 žan-darmi. Vsi drugi so le lahko ranjeni. Proti glavnim voditeljem izgredov pričela se bode sodnijska preiskava. Mnogo je bilo že policijsko kaznovanih z zaporom do 14 dnij. Dijaki visoke šole izdali so izjavo, da se neso udeleževali izgredov. Itnsko časopisje in kraljica Natalija. „Journal de St. Petersburg" govoreč o Beli-grajskih dogodkih pravi, da je še vprašanje, se je li ravnalo s potrebno previdnostjo pri iztiranji kraljice Natalije. Rusija ima najodkritosrčneje simpatije za kraljico Natalijo, ob jednem pa želi, da bi ti dogodki bili konec vznemirjenega položaja, ki traja že nekaj let. Rusija Želi iskreno, da bi se okrepil prestol mladega kralja ter da bi nastopila doba miru in uspešnega razvoja in napredka v Srbiji. Knez crnogorski o srbski vladi. Kakor se poroča „Nat. Ztg." iz Peterburga, imel je srbski finančni minister Vuie, ko je bival v Peterburgu, dva pogovora s knezom črnogorskim in z Giersora. Knez črnogorski je strogo kritikoval W Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemu Naroda" St. 115, dne 23. maja 1891. postopanje srbske vlade, in je tako rekoč izrekel grajo, da se srbska vlada preveč peča z zadevami Milanovimi, da bi pa bolje storila, če obrne svojo pozornost na velike zadače Srbije. Omenjal jo Stare Srbije in rekel, da srbske zadeve morala bi uravnati močna roka. Omenjal je, kako se car zanima za Srbijo, za kar naj bi Srbija Boga hvalila. — Minister Giers poudarjal je potrebo, da se Srbija koncentruje in uredi svoje notranje sde. Omenjal je tudi Stare Srbije, kjer ima Srbija izvršiti veliko kulturno delo. Novi f/eneratnl guverner v Jfoskvt. Uhod velicega kneza Sergija in njegove soproge, ki je še le nedavno prestopila v pravoslavje, bil je velečasten. V Kremlu ju je blagoslovil me tropolit, velika kneginja bila je globoko ginjene Narod je naudušeu in vidi v tem, da je član carske obitelji zopet stalno se nastanil v Moskvi, znak jjo-sebne naklonjenosti, ki bodo pripomogla povzdigniti ugled stare prestolice ruske. Štrajk v Heliji ji. Kakor vse kaže, pojemlje veliki štrajk, s katerim so bili združeui politični nameni, ter bode morda že bodoči teden toliko kakor končan, ne da bi bil dosegel svoj namen. Je li bode tak izid na korist Btranki, ki ga je uprizorila, ;i ni imela sredstev, da ga dovede do konca, to je jako dvomljivo, ker s tem, da ni mogla vatrajati, izgubila je svoje najbolje orožje in to je bil strah pred organizova-nim splošnim štrajkom vseh delavcev. Tako pa je morda za dolgo vrato let pokvarjeno vse, in so delavci morda na slubejem, nego so bili poprej. Italijani v Nete-Orftinstt. Vsled krvavih dogodkov v Nevr Orleansu in diplomatičnega hoja mej Ameriko in Italijo, ki je nastal potem, fe stališče Italijanov skoraj neznosno. Osnovala se je popolna zarota proti njim, da so primorani drug za drugim zapuščati mesto in deželo. Zdaj je župan Ne\v Orleanski nastopil še proti italijanskemu konzulu Corti-ju ter zahteva, da guverner Luizijane odvzame imenovanemu konzulu eksekvatur. Kako bode vsprejela italijanska vlada, ki itak ni dosegla ničesar v znani zadevi, ta naj-noveji, proti njeni avtoriteti naperjeni korak, je težko presoditi. Na vsak način ne bode ublažil obstoječih nasprotstev. Ustanek v Chile. Privatna poročila iz Chile-a pripovedujejo, da so vladne čete zopet bile poražene. Ustaši zbirajo se pred mestom Valparainom. Dopisi. I* Celovo«, 22. maja. [Izv. dop.j Ta teden vrsijose v našem mestu volitve za občinski zastop. Preteklo sredo volil je tretji, danes drugi, prvi razred pa voli prihodnji torek dne 20. t. m. S početka kazalo se je za volitve le malo zanimanja, a ko je pričel naš takoimenovani „('omu-nal-Verein", v katerem imajo prvo besedo mestni odborniki sami in za katerimi morajo potem plesati razne njihove oprode in dragi kimači, sklicevati volilne shode, pokazalo se je hitro, da 80 nekateri dosedanji gospodje svetovalci prišli pri svojih volilcih popolnoma ob zaupanje. Mej temi nahaja se v prvi vrsti rešetar in stotnik tukajšnje požarne hrambe Jergitsch, mož, ki je že davno zaslužil, da bi se mu volilci za njegove dobrote (?) kategorično zahvalili ter mu pokazali duri iz mestne hiše. Ne bodem obširneje opisoval, kako da se v nas gospodari z mestnim premoženjem, kako si gospodje drug drugemu pomagajo do mastnih dohodkov in kako se v razne osebne in politične namene prazni mestna blagajnica na škodo davkoplačevalcev, omenjam naj le jeden slučaj, to je tistih (J70 gold., koje je Jergitsch potreboval, da jih je mogel vrniti prazni blagajnici požarne hrambe in so so mu izplačali iz mestnega premoženja baje za 200 metrov gumijevih cevij, — ali kali? — To in še mnogo druzega bilo je uzrok, da so se volilci tretjega razreda zjedinili proti Jergitschu ter ga pri volilvi iz-bacnili, kajti od L99 veljavno oddanih glasov dobil je mož le samo borih 40, njegov protikandidat, ki je bil kontra priporočilu „(x>munal-Vereinau v zadnjem trenotku od volilcev samih priporočan, pa je dobil 150 glasov. Ko se je naznanil izid volitve, zaorili so pred magistratom burni bravo-klici in vse se je veselilo tega poraza, kajti Jergitsch, tu sploh znan kot pravi turški paša, je že davno presedal volil-cem tega razreda, poleg teh pa tudi vsem tistim, ki imajo kaj poštenosti v sebi in niso še popolnoma zagazili v nasprotje s svojo pametjo in razumom. Kakor se pa korupcijo po navadi le prerado podpira, tako so se našli tudi v tem slučaji nekateri možje, zapeljani po obljubah, ki so se le več iz dobičkarije usmilili Jergistcha ter ga postavili za kandidata v drugi razred, v katerem je z veliko — težavo in po hudi agitaciji vseh tistih, ki bi ne videli radi, da bi prišel kak mož v mestni zastop, ki bi utegnil meščanom odpreti oči in občinstvu obelodaniti, kaj vse se godi za kulisami na mestnem magistratu, tudi zmagal. — Te žalostne zmage se pa naš prostozidarski heros ne sme veseliti, kajti prej ali slej prišel bode čas, ko mu bode zapustiti svoj kurilični stol v občinski hiši ter se bode mogel zopet podati k pletenju svojih rešet, ako bode hotel pošteno živeti, kajti potem mu bodo odpale vse one mestne doklade in plačila za komisijske obhode, katere je do sedaj užival v polni meri in od katerih je živel, ne da je kaj delal. — Tisti časi so pa preteki«, ko je naš „gospod Jergitsch" mislil, da je Celovški bog, kateremu bi se morali klanjati vsi ostali meščani. Njegova zvezda je že hudo otemnela in čas ni več daleč, ko se bode popolnoma utrnila. Tudi kot krut nasprotnik Slovencev in Slovanov sploh je Jergitsch le predobro znan. On ne prezre nikake prilike, da bi ne udrihal po nas, in vsako sredstvo mu dobro služi, samo da more zoper Slovane pokazati svojo prirojeno strast. Zatorej smo se v resnici čudili, ko smo pred kratkim čitali v listih, kako je bilo mogoče, da je tega moža imenovala n a r o d n a p ož ar n a h r a m b a v Zagrebu svojim častnim članom, zaradi zaslug (!?), ki si jih je baje stekel kot krut Nemec za to hrvatsko društvo. Kake zasluge pa ima ta mož za Zagrebško požarno hrambo? Morda, da jej je posredoval pri nakupovanji hrizgalnic in druzega potrebnega orodja, pri tem pa iskal, kakor po navadi, svoje koristi, ker javna tajnost je, da je mož za razne požarne hrambe prevzemal naročila na potrebno orodje, a pri tej priliki pa tudi skrbel, da je bil za svoj trud na kateri koli način dobro odškodovan. Utegnilo bi se pripetiti, da bi se kedaj tudi Ljubljanska požarna hramba tako daleč spozabiti hotela, da bi ga po vzgledu Zagrebške imenovala častnim svojim članom zaradi zaslug, katerih nikjer videti nI, Ali kaj tacega bila bi prava sramota za požarno brambo slovenskega stolnega mesta kranjske dežele, kajti Jergitsch, znan po svojem zabavljanji čez Kranjce, kater« bi on najraje utopil ali pa poslal vse, ki zaidejo sem na Koroško, po gonjači čez Karavanke nazaj na Kranjsko, si gotovo ni mogel pridobiti s svojimi zabavljicami še zahvale kranjskih rojakov. Mislimo pa tudi, da se pri gasilcih v Ljubljani nahaja že nekaj več razsodnega duha in da ondi „gospon Jergitsoha* že malo bolje poznajo, nego pa je poznat voditeljem narodnega gasilnega društva hrvatskega Zagreba, kateremu takih častnih članov, ki se odlikujejo povsod, kamor pridejo, in prav posebuo pa Se tukaj po Koroškem, kot pravi Slovanožrei, pač ne moremo privoščiti. l r. Xovcirn iinsiii JO. maja. [Izv. dop.] Z različnimi in ne posebno prijetnimi občutki smo mislili binkoštno soboto na drugi dan, ker je ves čas lilo z neba, kakor bi bili vsi oblaki odprti in ker ni bilo pravega upanja, da bi se do jutra zve-drilo. In re8 ob peti, za odhod določeni uri deževalo je naprej. Vender se nas je bilo že nekaj zbralo na trgu, pričakujoči b še izostale in budečih zaspance in omahl|ivce z njih ležišč. Ćez poldrugo uro pa je bilo že po konci okolu 40 oseb, mej njimi blizu 15 dam, katere ni prestrašilo hudo vreme. Okolu 7. ure oddrdrali smo deloma na pokritih, deloma preprostih „lojtrakih" vozeh po mokri, na več mestih do polovice koles preplavljeni poti v Mokronog, kamor smo dospeli kmalu po 10. uri, tako da nam je bilo mogoče se še udeležiti sv. maše na Žalostni gori, pri kateri so zapeli pevci več zborov. Naše upanje na lepše vreme vender ni bilo čisto prazno, kajti mej potjo je že ponehalo deževati in le tu pa tam je Še toliko pršilo, da nismo mogli napraviti daljših sprehodov. Ogledavši si lepo okolico z Žalostne gore, krenili smo v sprevodu s polnoštevilno Mokronoško požarno brambo, šestnajstimi Sokoli m polno Novomeško godbo po trgu, spremljani od neštevilnega domačega in tujega ljudstva k Pleterškovi gostilni, kjer smo bili slovesno vsprejeti od lokalnega odbora z navdušenimi živio-klici in oduševljenimi nagovori gosp. notarja Fišerja in dveh gospodičin, kateri sta podarili došlima društvoma krasno, od svežih cvetlic sestavljeno liro in venec s trakom. Pri okusno pripravljenem banketu govorili so napitnice goBp. notar F i Ser, došlecem, predsednika imenovanih društev pa vrlemu odboru, ki je tako dobro skrbel za vsprejem in priprave in Mokrono-škim prebivalcem za njih izredno zanimanje, katero bo skazali s svojo mnogobrojno udeležbo. Tem na-pitnicam, l/ra/orjčnn naša splošna čutila, sledili so burni „Živio-k.^, Mej tem se je začelo tudi petje in posebno odobravanje slišalo se je pri ZajČevem moškem zboru „Zrinjski-Frankopanka* in Volaričevem mešanem zboru „Slovan na danu z dvospevom gospice M. Pavlo vi če ve, ki je j>ri tej priliki dobila zasluženi priimek „dolenjski slavček" in tudi vrle in pridne pevko gospice L. Kovačičeve. Solnce pokazalo se je čez nekaj časa, zvabilo nas je na prosto in dalo priliko dobro izurjenim Sokolcem, da so nam pokazali svojo telovadsko spretnost. Potem smo si ogledali vrt barona Berga graščine in njene znotrunje prostore in zapeli poleg drugih pesnij na prostornem dvorišči krasni mešani zbor „Pozdravljam te, Gorenjska stran", ki je poslušalce tako navdušil, da se je moral v teku dneva iu večera Se uešteviloc krati ponavljati. Zvečer zbrali smo se zopet pri Pleberšku in se udali prosti zabavi s petjem in pleBom in v dokaz temu, da je bila zabava jako živahna in zanimiva, hočem samo navesti, da se ie udeleževalo prve četvorke 26, četrte še 14 parov in so je nehalo plesati še le, ko je ob štirih zjutraj godba z budnico naznanila po trgu, da je že napočil beli dan. — Da se je izlet izvršil tako dobro in izvrstno, da nam bode ostal vedno v najlepšem in naj-prijetnejšetn spominu, imamo se zahvaliti za to nalašč sestavljenemu odboru v Mokronogu, obstoječemu iz gg. c. kr. sodnika Ffeiferja in c. kr. notarja Fišerja in njunih liubeznjivih gospej soprog, ki so naB spremljali na vseh petih potih in ves čas požrtvovalno skrbeli za uašo zabavo do zadnjega trenotka. I r. <(iioriiJckira uradu 20. maja. [Izv. dop.) V »Slovenci" z dne 11. maja blagovolil je dopisnik iz spodnje Savinjske doline naš dopis v „Slovenskom Narodu" z dne 8. maja, popravljati ali pravo z lažmi napadati. — V resnici njegov dopis ne trdi jednakosti našega dopisa z dopiBi v Vahti, pa potrdil je reBuifc-nost dopisa z dne 25. aprila v „Slovenci", v katerem se nahaja vrstica: „Slovenski Narod" prinesel je dopis, kateri )0 popolno jednak z dopisi Valite v Celji. — Torej če ni trdil —■ je pa vsaj potrdil. — Opozoriti ga moramo dalje, da mi nismo poročali, da so vsi novi odborniki Slovenci, — pač pa, da smo izvolili poštene „slovenske rojake." Kar pa zadeva njegovo opuzko ,,veiwandte Seelen su-chen — und tinden sieh", smo pač popolno prepričani, da se je to pri njem uresničilo, kajti takoj je izvohal, da se ujegovim lažnjivim pajdašem tukaj hudo godi. Hitel jim je na pomoč in sedaj prišepal je ubogi dopisnik še le komaj iz spodnje Savinjske v Savinjsko dolino, ga že, kar uam je dobro znano, žuli črevelj. Revše, preveč bodeš ožuljen, predno prideš v našo oddaljeuo Dietsko dolinico, da položiš svojo utrujeno glavico v krilo svojih pajdašev. Gola laž je pa, da je naša čitalnica izbacnila „Slovenski Narod", — to storiti nameravajo le nekateri izbacujeni kandidati bivše občinske volitve, — mej katerimi se nahaja tudi bivši ud nemškega šullerajna g. Sch . . . takozvani nožiček na dve strani, — pa pozabili so se ozirati na pravila naše čitalnice, katere ud e smo tudi mi. Ta veliki korak gg. ,,izbaciteljev" pač ni toliko hrupa vreden, kakor ga blagovoli dopisnik „Slovenca" raztrobeutati, naj si raje zapamti, da bodemo mi tudi brez njegovih dopisov ravno isti krepki in prosti Slovenci ostali, o čemur se bodo gotovo še lahko prepričal. i;.' lasti trditvi, da so novi odbor izvolili štirje nemški liberalci, je pa prav lahek odgovor: Naše strani odborniki tretjega volilnega razreda dobili so do 40 glasov le od preprostih kmetov in tržauov, uo pa od nemških liberalcev. — Če pa ima dopisnik „Slovenca" ali njegova stranka z nemškimi liberalci kaj opraviti, naj jih napada iste, ne pa nas; pa rečeno jim bodi, da ne nemška liberalna in tudi ne dopisnika in njegovih pajdušev stranka nas ne bode vladala — nego mi smo zmožni za svojo stvar sami skrbeti. Dopisnik „Slovenca" pa naj, ako prilično gre preko mosta v našem trgu, obstoji pred kapelico sv. Janeza ter si naj zabije v svojo modro glavico sledeči naslov: „Drži svoj jezik od hu- dega, in „žnablji" tvoji naj ne govore lažnjivo"; — kajti nas ni volja njegovim laž-njivim dopisom Se dalje oporekati. Prejšnji volilci. Domače stvari. JaL — (V državnega zboru budgetnein odseku) bile so včeraj na vrsti »rednješole. Poslanec S U ki je zahteval je pojasnilo glede" šolskih iger na realkah in gimnazijah v mešovitih deželah ; dalje je zahteval popolnitev paralelk v Mariboru , ustanovitev paralelk v Celji , priporočal zgradbo druge gimnazije v Ljubljani in zopetno ustanovitev gimnazije v Kranj i. Minister Gauč je odgovoril, da o paralelkah v Mariboru ni neugodnih poročil, a da točno sodba še ni možna. Ako se pa bode naprava v Mariboru obnesla, potem pač ne bode razloga, da bi se ne uvele iste institucije, kakor na Kranjskem. (Jprašanje glede Celja se sedaj še ne more rešiti, treba marveč še počakati. — (V Gori e i) bila je včeraj volitev v drugem razredu. Vsled raznih spletk, pri katerih je tudi »katoliško društvo" svojo ulogo igralo, naš kandidat grof Lunthieri ni predrl in izvoljen je bil kandidat italijanske stranke, pl. Fabris. Volitve udeležilo se je polovica volilcev. — (Birmovanje) v Ljubljanski škotiji prične se dne H. junija in bode trajalo do 13. septembra. Najprej bodo aa vrsti Šraarije pod Ljubljano, Št. Jurij, Lipoglav, Polica, Kopanje, Žalua, Višnja-gora itd. — (Premeščen) je g. Oton Ploj, c. kr. notar iz Žužemberka v Gorenjo Radgono. — (Izpred sodišča.) Dne 20. t. m. bil je pri okrajnem sodišči v Novem mestu c. kr. glavar vitez Se h w ar z zaradi prestopka kratenja osebne prostosti obsojen na 30 gld. globe in povrnitev nastalih troškov. — (Vabilo družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor,) ki bode v četrtek dne 11. junija 1891. 1. ob l/t9« uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. — Vspored: 1. Prvomestnik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji glavnega odbora v letu 1890. 3. Predložitev družbenega računa za 1. 1890. in proračuna za leto 1892. (Račun in proračun dopo-šljeta se gg. družabnikom še o pravem času, razpoložena Rta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.) 4. Volitev dveh odbornikov v glavni odbor namesto umrlega gosp. dr. J. Pok I u kar j a, deželnega glavana itd. v Ljubljani in po družbenih pravilih izstopivšega gospoda Josipa Šiške, knezo-škofovega kaplana v Ljubljani. 5. Volitev dveh računskih preglednikov. 6. Poročila in predlogi od-borovi. 7. Poročilo in predlogi podružnic. 8. Nasveti in prosti govor posameznih družabnikov. — (Železnica iz Divačo čez Loko v Celovec) in dalje čez Ture na Češko vzbuja pozornost v vedno širš h krogih. Peticijo, ki jo je v tej zadevi sestavil deželni odbor koroški in se bode v kratkem izročila trgovinskemu ministru, podpisali so tudi deželni odbor kranjski, istrski in gorenje-avstrijski, mestni zastop Tržaški, Celovški in trgovinsko zbornice v Celovci, Ljubljani, Linzu, Bude-jevicah, Pragi, Plzuu in Hebu. Mnogobrojne občine so že prej odposlale peticije v tej zadevi na državni zbor. — (V »Zvezdi") svira jutri dopoludne ob Val2. uri vojaška godba. — (JV r e m e.) Ves teden bilo je bolj deževno vreme. Danes opoludne imeli smo silno ploho. V par minutah lili so po trgih in ulicah [pravi potoki in v mnogo kletij in prodajalnic udrla je voda, Posebno hud naliv bil je na Kongresnem trgu. Mej dežjem padala jo drobna a jako gosta toča, ki je po vitih izvestno napravila škodo. Mej ploho je v mestu parkrat treščilo. — (Zanimivo.) Lotos je hroščevo leto in na milijone, da, na milijarde jo toga škodljivca po vseh deželah, le v Ljubljanskem barji ni niti jed nega. Gospod L. je pred par dnevi v krčmi obljubil za vsacega v barji dobljenega hrošča 5 gld., a nikogar ni bilo, ki bi se hotel potruditi za to nagrado. — (Po vod nji v Posavini.) Vsled zadnjega deževja narasla je Sava silno, ter je v ravnini povsod izstopila, posebno okolu Zagreba, kjer je vse preplavljeno. Vas Trnje je v sredini velicega jezera, isto tako je mej Zaprešičem in Savskim Marofom polno jezer, iz katerih mole samo vrhovi dreves. — (Iz Žužemberka) 22. maja. Včeraj dne 21. t. m. bil je tu pregled konj za morebitne vojaške potrebe. Pri istem manjkali so štirje gotovo najlepši konji tega okraja, ki jib je imel dovesti gospodar Jakob Turek sploh Klingar iz Ratja. Konji splašili so se mu na strmini od Ambrusa proti Zagradcu in razbili voz in gospodarja, ki je kmalu umrl za dobljenimi ranami; konji so nepoškodovani. Klingar bil je preprost a poseben, pošten človek in tudi drugod znan konjar. — (Iz Kamnika:) Kot napredek mi je zabeležiti, da si je g. Fišer omislil omnibus, ki vozi s kolodvora v mesto, kar bode potovalcem osobito o slabem vremenu jako ugodno. (Glej inserat. Uredn.) — (Nova postaja.) Dne 1. junija otvori se na progi Divača-Hrpelje-Kozina novo postaja Rodik, kjer se bodo izimši brzovlak ustavljali vsi drugi vlaki. — (Utonila) je v sredo šestletna Ivanka Gerželj v Sinadolah na Notranjskem. Hotela je piti vodo iz vodnjaka, a prekopicnila se in utonila. — (Nesreča.) Na Mariborskem južnem kolodvoru prišel je pri prevažanji vagonov železničar Mark o v ič mej dva vagona in je bil pri priči mrtev, ker sta mu stisnila prsi. — (Ljudska štete v ) Z dosedaj prijavljenimi številkami o izidu ljudske štetve, to delo nikakor še ni končano. Ves materijal, kar se ga je nabralo po vsej Avstriji, tehta kaci h tisoč meterskih centov, kar ni čudo, če se jemlje ozir ua obsežnost popisovaluih pol. Zdaj se bode vsako ime zapisalo na poseben listič, katerih bode okolu 24 milijonov. Potem se bode začel obdelovati statistični materijal, ki je zbrau na popisovalnih polab. Centralna statistična komisija na Dunaji najela je za ta dela posebno poslopje v katerem bode delalo 351 oseb, ki so se zato vzele v službo. Štirinajst električnih Števnih strojev bode oj)ravljalo štetev. Ti stroji so jako umetno sestavljeni in naznanjajo vsako pomoto pri štetvi z /.namenjeni, ki ga da majhen zvonček. Za izvršitev vsega obširnega dela proračuojen je čas dveh let. — (Vabilo.) Ormoško okrajno učiteljsko društvo zborovalo bode 4. junija t. 1. ob 10. uri predpoludne v Ormoški šoli po nastopnem vspo-redu: 1.) Petje. 2.) Zapisnik. 3.) Dopisi. 4.) Raz-motrivanje letošnjih konferenčnih vprašanj. 5.) Poročilo o III. skupščini „Zaveže slovenskih učiteljskih društev". 6.) Nasveti. Da nas bode toliko, kolikor nas je bilo v Središču dne 2. maja, pričakuje odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kolonj 22. maja. „Kolnische Zeitung" javlja, da je kraljica Natalija za žrtve pouličnih bojev in njih obitelji razdelila 30.000 dinarjev. — O stališči Rusije v zadevi iztiranja se čuje, da je car dejanjski izrekel nado, da se sila ne bode uporabljala. Lobanov, ruski veleposlanik na Dunaji, se je izrazil, da car in Peterburški dvor ne skrivata svojih simpatij za Natalijo. Navzlic temu pa ruska politika za Natalijo ni ničesar storila, ker je v poštev jemala Persijanija poročilo. Dunaj 2.*». maja. Danes pričelo podrobno nadzorovanje posamičnih polkov in je cesar v prisotnosti nadvojvod Viljema in Albrehta, inozemskih častnikov in odposlanstva pruskih častnikov ogledal 84. pešpolk. Peterburg 23. maja. Car in carica odpotujeta dne 25. maja z vso obitoljo za deset dnij v Moskvo, kjer se bode položil temeljni kamen spomeniku Aleksandra II. in se otvorila prva razstava srednjoazijskih proizvodov in pridelkov. Potem se popeljeta car in carica velikemu knezu Juriju v Livad i jo nasproti in ostaneta ondu do sredi junija. Razne vesti. * (Nove puške v Italiji.) „Italia Mi litine • poroča, da bode nova puška malega kalibra kmalu v vseh podrobnostih gotova, in se bodejo delale obsežne poskušnje ž njo. Tako bode mogoče pričeti z izdelovanjem početkom 1. 1892, kakor je to napovedal vojni minister. * (Viseči stolp za razstavo v Chicagu.) Slavni viseči stolp Pisanski naj se kar skrije, če se bode uresničil načrt necega prebivalca mesta Chi-cage, ki namerava za tamošnjo razstavo zgraditi novo čudo svetu. Pisauski stolp je visok 179 čevljev in se za 13 čevljev oddaljuje od navpične črte. Novi viseči stolp v Chicagu bode pa visok 225 čev- ljev, in bode za 100 čevljev se oddaljil od navpične črte! Izdelovatelj tega drznega načrta, visečega stolpa za Chicago, imenuje se Mr. J. B. Hal-venny. * (Hripa na Angleškem) Z mrzlim vremenom zadnjih dnij nastopila je zopet hripa mnogo huje. Umrla sta vsled unetja pljuč, ki se je pridružilo hripi lord Edvard Cavendiah in slavni pravnik sir Patrik CoIquhoun. Bolnih jo na hripi okolu 90 članov parlamenta. * (Izseljevanje v Ameriko.) KakorNovo-jorški državni časopis poroča, se je od 29. aprila do 5. maja t 1., to je v sedmih dneh čez Hamburg 4284, čez Bremen 864 in čez vsa druga pristanišča 9025, toraj skupaj 14.173 ljudi v Novi Jork preselilo. Mej 17 parobrodi, kateri so te ljudi prepeljali čez veliki ocean v Novi Jork, so novi brzo-parobrodi na dva vijaka „ Ham buršk o -ameriške br zo par o brods ke družbe v Hamburgu" najhitreji, in sicer je brzoparobrod „Co-lumbia" v 6 dneh in 9 urah, „Fiirst Bisrnarck" pa v 5 dneh in 23 urah priplul čez široko morje do Novega Jorka. * (Kobilice človeka umorile.) Bivši kustos Pariškega zoologiškega muzeja Kunckel bil je na znanstvenem potovanji v Algirji. Te dni našli so ga mrtvega na nekem polji blizu Sidi-Erata ; napala ga je bila tropa kobilic in ga umorila. Navzlic temu, da se je branil obupno, o čemer je pričalo na tisoče pohojenih kobilic, ni se mogel rešiti in se zadušil v gosti tropi kobilic. Teško je bilo spoznati mrtvo truplo, ki je bilo že vse objedeno. * (Zaušnica za 1 500 goldinarjev.) Sploh je mej narodom razSirjeno mnenje, da zaušnica velja 5 gold., pa je stvar odpravljena. Mnogo dražja pa je bila zaušnica, ki jo je dal prokurist neke Dunajske tvrdke na borzi vpričo stotine obiskovalcev nečemu borzijancu, s katerim sta se sprla. Borzna zbornica obsodila je disciplinarnim potem krivca na 500 gld. globe. To pa ni bilo dosti, razžaljeni hotel je tožiti tudi pri okrajnem sodišči, na kar je ponudil prokurist, da plača 1000 gld. za revne na Dunaji, ako tužitelj odstopi od tužbe, kar je poslednji storil. Tako bi bila to jako draga zaušnica — če ni vse skup kaka židovska časnikarska raca, kateri se nam zdi vsa ta stvar zelo podobna. * (Napad na železniški vlak.) Iz Bavona prihajajoč vlak ustavili so pretekli teden v noči nekoliko milj pred Bordeaux-om na samotnem polji s tem, da so položili na tir tako zvane „alarm-pa-trone". V lako vodja zapustil je službeni kupe, da se prepriča, kaj da je. Mej tem so lopovi udrli v shrambo v službenem kupeji ter odnesli ves denar, ki se je nahajal notri. Postajniške blagajnice pošiljajo namreč svoje novce v službenem kupeji namesto po pošti. To so lopovi morali znati, a našli so samo 20.000 frankov. O zločincih dozdaj še nemajo nobenega sledu. * (Umor v sodni dvorani.) Ruskemu knezu Moršanemu iz Kutajga bilo je v nekem hotelu v Batumu okradenih 5C0 rubljev. Tatu so zaprli in privedli pred sodišče. Knez je obljubil, da bode dal tatu GO rubljev darila če pove kje je skril denar. Ko ga je tat zasmehoval iu sunil, potegnit je knez revolver iz žepa in ustrelil tatu. Kneza so takoj zaprli. * (Čuvaj se ženske lepote.) Neka gospa Gulak Artemovskaja, izredno krasna ženska, prevarila je pred dvema letoma na stotine najodličnej-ših osob ter bila obsojena na prognanstvo v Sibirijo. Ondu prikupila se je po finem svojem vedenji in izredni krasoti vsakemu, ter uživala velikih svoboščin. Posebno dobra prijateljica bila ji je pri nekem trgovcu v Irkutsku nameščena guvernanta. Prekanjena krasotica izvabila je svojo prijateljico na daljni izprehod, jo ubila, se polastila nje dokumentov in hotela ubežati v Pariz, a — izredna krasota izdala jo je uže na potu, v Kijevu, kjer so jo takoj poslali nazaj v Sibirijo. * (Eksplozija na železnici.) Na vlaku ki je vozil iz Novega Jorka v Tarry-town, pripetila se je eksplozija dinamita. Dva Američana in osem Italijanov bilo je ubitih, mnogo oseb pa ranjenih. Potres čul se je daleč na okrog. * (Nesreča na železnici.) Na kolodvoru postaje Št. Pavel poleg Rima zadel je vlak z vojaki v nek tovorni vlak, ki je stal na tiru. Lahko ranjenih je 3G vojakov in nekaj tovornih vagonov je bilo vrženih s tira. Tri vojake odvedli so v bolnico, ostali odpeljali so se pa naprej v Campo Braccino. * (Gozdni požari.) V srednjem Mihiganu v Ameriki bili so poslednji čas veliki gozdni požari, ki so napravili veliko škode. Več mest in krajev, telegrafuih zvez in železnic bilo je hudo poškodovanih. Prebivalci bežali so prestrašeni. Vlak z delavci, ki so hiteli gasit, se je ponesrečil v sredi gorečega gozda in je zgorelo mnogo ljudi j. ts- Anatoma ustna voda in zobni prašek a ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo aapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna Skat\ja zobnega praška 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 fikateli samo 2 gld. (81—65) Lekarna Piccoli, „pri nngclju", v LJubljani. Dunajska cesta. Naročila so izvršujejo z obratno poito proti povzetju zneska. fcflfrfcfc—MIHI LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60. kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 22. maja: Pri MmIIci: Oreftnik, Juat, Reingruber, Schafranek, Geistl, Baumgartner, Weiss z Dunaja. — Bobotvnski iz Do-boja. — Grucer iz Linca. — Schnefder iz Pulja. — Murgel z družino iz Ribnice. — Franke iz Brna. — Gotzman, Der-novftek z Reke. Pri Nlonu: Vojvoda VVlirttenberg, Kail Iz Gradca. Geiringer, Sattler s soprogo z Dunaja. — Zanibelli iz lno-mosta. — Werner, Cimadori, StaflF, Ruudnitzkv, Pollak, Kauška iz Prage. Pri bavarskem dvoru t Michitscb, Radinger iz Varaždina. Umrli so v Sjultljaiil: 22. maja: Julijana Lorger, šivilja, 41 let, Kravja dolina It. 11, jetika. 21. maja: Marija I Ji/J ak, pekova žena, 32 let, Kri-ievniaki trg ar. 5, jetika. 23. uniji*: Marija Kižnar, delavčeva hči, 7 let, na Bregu fit. 18, davica. Meteorolog i čno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo ■ Mo-krina v min. ; B 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 732-1 mm. 7320 mm. 731-6 mm. 16 0° C 14-80 C 14-20 c si. jzll. b1. zah. si. azh. obl. dež. obl. 5-lOmm. dežja. | Srednja temperatura lfrO', za 0 3" pod normalom. ID-iaziaoslsa, borza doc 23. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — tlaima 92 30 — gld. 92 85 92 15 - , 92 20 110-75 - B 110-65 10S 40 — „ 102 40 998 — — „ 997 300— — „ 80025 118-35 — . 118*06 Papirna ronta..... gld Srebrua renta...... Zlata renta...... „ 5°/0 marčna ronta .... „ Akcije narodne banko . . „ Kreditne akcije..... „ London ....... „ Srebro ........ „ Napol......... „ C. kr. cekini ..... „ Nemško marke..... „ 4".0 državno srečke iz I. IS54 Državne srečke iz I. 1H64 9 36 A 57 57 S=S U60 gld. 101) . 9 35 5*66 57-75 133 gld. 25 kr. 183 8gerska zlata renta 4°/„....... 104 gerska papirna renta f>u/„...... 101 Dunava reg. srečke 5 „ . . . 100 gld. 120 Zouilj. obč. avstr. 4'/t0/o zlati *ant. listi . . 116 Kreditno sročko ....... 100 gld. 185 Rudolfove srečke..... 10 „ 20 Akcijo anglo-avatr. banke . . 120 158 Tramway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . . 239 25 60 40 50 25 50 70 kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh bolesnih «iib»i in prebavil, pri proti nu, želodčnem in me-hurnem kataru. I/, vrst en je /.a otroke, pre-(5-4) bolele in mej nosečnostjo. \;ijl'"lj.š;i ilijtlrii.ua in osvcževalna pijača. Henrik Mattoni, Karlshad in Dunaj. Na najnovejši in najboljši način oni ; ■ ( ll4*i (33—^7) ustavlja brez Vlakih bbledin ter opravlja ]»lombo- * vuujn in V86 fioltiie .0|M-rKoi|t>, — odatranuje * zobue bolečina R usinrteiijcin živca * zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg Iiradockoga (čevljarskega) uuistu, I. nadstropje. ♦ VOŽNJI LISTKI (135—13) pri n i y o/< ni sli o - a m«-lis L i |>a-rol»ro«lni družbi. I KolowTatring 9 IV Weyringergasse 7' Prospekti in pojasnilu točno in zastonj. Najkrajie, najceneje ln najhitreje potovanje. DUNAJ. Gospodična vešča pri trgovini špecerijskega in mešanega blaga, izurjena pri Šivanji in pri kuhi, laf«« alnAlie tu sil nn deželi. — Več pove iz prijaznosti upravniStvo rSloven skega Naroda". (433—1) Ravnokar izšla je strokovna knjiga: Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame. X» ni*, ino po m k in za podlago pri šolskem pouku spisal in izdal Itlntljit Kune, krojaški mojster v Ljubljani. S 6 tabelami, 40 izvirnimi uzorci in z merilno tabelo. Cena broš. knjigi gld. 2*60« vezani gltl. :i-—. Poleg te knjige dobiti je tudi Knjiga krojaštva za samopouk o prikrojevanji oLN-U za gospodo. Z 10 tabelami, 50 izvirnimi uzoroi, merilno tabelo in z dodatkom slovarčka za krojaško obrt. Cena vezani knjigi glil. l*iEO. Obe knjigi izšli sta tudi v nemški izdaji. Naslov za narnče vanje knjig: M. Kune, Ljubi j mm. Po soglasnib izjavah merodajnib strokovnjakov je podlaga teb prikrojevalnih metod popolnoma sigurna in iiujprfprnviiijMtk zn Nituiopoak. (250—8) Dr, Rose životni balsam jo nad 80 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo razt opijaj oče domače sredstvo, (isi—18) Velika steklenica I gld., mala 50 kr.. |"i posti 20 kr. već. Na vseh delih zavoju ine jo moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka. Ziloge skore v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. 1KJ.I0P^P1 mestni rizik (420—3) stanuje ln ordlnnje od danoa naprej na Mestnem trgu h. št. 17 II. nadstropje, čez hodnik. ■4 l. -r «« s "2 i ^ ca — ti sj •-7-»-*" f * ŽT .-~ O l_ 5* — ■ O O C _1 fi s l>. 3 n ! jj JI i * S S B I" 5a B m — ■A q £ I ■a *m Ti o S p ■o t- li CD T. rr. Nepresegljivo za zobe j« I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepčeva|ooe, zabranjuje gnjllobo zf>b ter odstranjuje Iz ust neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 60 kr. splošno priljubljen, upliva jako okrepcevajoco, ohranujn zobe svetlo« bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima Milno svezi v EAlogl ter vsak dan pn pošti pošilja lekarna Dbalil jL Trntoczy diplonioviini ponestnik lekarne in kemik poleg rotov/a v I.. j 111 • l.t n 11 i i—• a »2. e-. -■ S1 rr B * o ™ P Tam se tudi dobi rasko universalno domače mazilo To sredstvo pospešuje prav i/.horno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjonjc in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V ikatUicah po .*;ri kr in 'l< --- -1' 2"» kr. Po posti li kr. več. Na vseli delili zavojnine je moja tu dod uia zako- Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. jii.j, .vrt«., nito varstvena znamka C3-la.-via.a, zalega B. FRAGNER, Praga, It. ZOJ-204, V.ila sirana, lekarna ..pri rrncni urin". flr< >-dam in zatorej dobi vsak naročnik lepo, dobro idočo žepno uro v zlatoimitiranem okrovu za nečuveno ceno 2 gld. 80 kr. in dobi poleg toga vsak naročnik, ki se sklicuje na ta list, šo prekrasno, fino pozlačeno (430—1) urno verižico z zapornico zitNloiiJ. Ure pošlje po poštnem povzetji Dunajska komisy-ska zaloga ur S. Blodck II 3 Schreigasse 9 S. NB. Neugajajoče se brez ugovarjanja nazaj vzarno. BERNARD TICHO v BRNU razpošilja Odce/li 6 brnskega sukna 3" 10 metrov, — za popolno obleko, k'«l. »*75. Ođreshe brnskega sukna 3 10 metrov, moderno blago « gld. Odre/ke brnskega sukna za vrline suknje, 10 meirov, zgolj iz volne. 7 gl«l. Odrezke poletne preje grebenice H-40 metrov, — za popolno obleko, — H gl«l. Odrezke za piketne telovnike z modernimi uzorki, pralno in zadostne za popolen telovnik, 1 «1*1. Oilrezk« svileiu' i«'«'je za popolni; liliifo. 1'1U metra. S Kl giii. Domače 5« 7, široko, gl«I. J-50. i široko, gl«l. B*BOa Sifon najlinejie vrste, l komad 80 Celih vatlov, glil. STO. Poletne ogrinjače ■ , velike, Bukanoeo, l kom. gioNilj»|f» sr brezplačno In 1'i-mi-Kovitno. — lilHti z iiKorci za lii-o|i««e nelr»iibor»no. (15*7—II 794^54 WE EW se komi z najboljšimi spričevali v prodajalnlco rasnov rnt nega bliiKii na deželo. — Tudi krepak bi se tu vsprejel. Naroda*. Kje V pove upraviiiStvo „Slovenskoga (423—3I Mični nzorci zasebnim naročnikom zastonj in franko. Uzorčne knjige za krojače, kakerfinih se ni bilo, ne-frankovane in le proti nložbi gld. 20, kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči. Perivien in dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukna za bilard in igralne mize, loden tudi no premi ulj i v za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni pledi gld. 4—14 itd. Kdor hode kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne cenih cunj, ki se ponujajo od vseh stranij in so komaj krojačevega plačila vredne, obrne naj se na tvrd ko Jan. Stikarofsky v Brnu. Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski. Razume se, da ostaje mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri je vedno za 1 , milijona gld. uvst. volj. blaga, in pri moji svetovni trgovini: vsak pameten človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrozkov uzorci ne razpošiljajo, ker bi pri več sto naročhah za uzoree nazadnje niČesti ne ostalo, in je torej slepariju, če nekatero trgovine s suknom vzlfc temu inserirajo uzoree ml ostankov in odrozkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa od ostankov, nakana takega postopanja je očividna. ■io /iminujnjii ali ho |>a (lciiHr vrne. llarvu, 10 pri naročili OHtaukov naznani Osliinkl. ki ni' uKitjur ilol«out, cona n Kazpošilja so le proti povzetju, nad gld. tO'— (93—15) franko. DuniHOvaiijo v noroičinl, riimljarićini, čotčitii, poljftčini, italijanščini in franciiSčiiu I Pozornosti vreden stranski dohodek ki se vodno vekfia in več let traje, morejo dohiti sprotne in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo z občinstvom V dotiko. Neomadezevana preteklost Je pogoj. Do- služeni zandtirji in podčastniki imajo prednost. — Vprada-nja pod ,,Q. S. 1801" Gradeo poste restante 84—16) Usnje vzdrži se v Holuel mehko, a v dežjl In v roni salto s porabo J. Benđikovegn mazila za usnje. Za Mvetljenje ali voftče-nJ** jermen ju«, vozov, poni« diva in čevljev je nedosežena c. kr. isklj. priv. svetfliia tekočina Kn usnje. Izdelovatelj dobil je za ta dva mazila »O odliko-vanj in na stot ne zahvalnih pisum, a upeljana sta vsled ukaza ministerskegH pri c. kr. vojski, v porabi pa culo pri c. kr. visokostih. Ta tekočina jo tudi jako dobra za čiščenje črnih slamnikov. (1%—yj Cena mazila za usnje: Cena svetilne tekočine - Jedna kila.....gl. 1.20 »/, Škatljica.....gl. — -80 1 steklenica št. 1 . . „ — .>-0 % škatljico.....„ —-40 1 ; „ 2. . „ -.40 '/4 » .....n —»O 1 - » 8. • ■ --20 l/» i......n -'10 Prodajalcem in vojakom daje ao rabht. Svari so pred ponarejenimi izdelki. Vsaka steklenica in vsaka škatljica ima znamko: J. Ilendlk, Št Valentin, Clf»ren|e Av-»triJMko. Glavna zaloga pri ftcliiiNMnig-u A Weber-)u v l.jnltljnnl: v Olji pri Trnnn-n A St leger-Ju : v lladovl|icl pri lloniaii-n; na .lesenieali pri Trevnu. serdichi Ignacija Faschinga udove ključavničarnica v Suknarskih ulicah št. 3 priporoča bogato svojo zalogo sledilnih ognjišč 1 solidnega đeltt po najnižjih ecnali. Zunanja naročila izvrše se točno. (815—G) I ■TXTX-rf.-rXTX-rX-rX^^^ Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne združeni pivovarni Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu !r p, 1 M. Zoppitsch-u IKIolod^orslse ulice št. 2<3= pritlično kateri ima v svoji mostni in tranzitni ledenici v Ljubljani po ni/.ki tovarniSki ceni na prodaj (I7:i li) najboljše vrste vedno svežega piva ;/. zgoraj imenovanih pivovaru ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov. .yf& Na vprašanja odgovarja točno ln frankovano. novo. moderno <»l;i<»o. Zaradi opustitve lokala ./ntii? pri (432-2) Karolu Kmelniger-ju v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5. l»i / ni p!n*čl za dekleta v starosti do I-J let..... gld. II-50 !»< /m inil al.' m odrasle............. , B*7S Dc/.ni ilohiiiuij s baljačnimi rokavi in ovratnikom ... ( 5.— Jopici ta v /.pomlad in za jest n........... „ 2*ftO JTopo podiite z atlasom ali aorgem.......... „ B*BO /akett iz grebenastega sukanca, jako moderni iti podšiti. . „ 10-75 tVlanleletl h čipkami oh&iti iz grebeniifltega aukanca „ «*75 Vlaiitelell n cipkaioi in s svilnim podlivom..... ., lO-.IO l*raNui plasckl l« luatra............. „ 1.50 „ „ iz BVilo.............T li*- „ n iz grebenastega sukanca.......„ H*5U 1'elerine /a na ramena tkočijaški ovratnikih..... .. i-so Fini izpreltotlni in drzni pliiHči, Zaketl, jope. ogrinjala itd. itd. |y 40° u pod navadno ceno. Samo v I_ij-u."blja,ni, 3S/Eestni trgr ^t, S. 450 ™2 masivnili jareBi deščic deloma po 50 cm dolgih, 10 cm Širokih, deloma po 40 cm dolgih in 8 cm Širokih; okolo 150 m2 masivnih parketnih tablic prodam po nizki veni. V zalogi imam tudi 1500 k(/ kiimene. Natnnć'neja pojasnila daje DFrscu ZK:om.a,n., pošta Gorenja vas, nad Skofjo Loko. (404—5) Št. 8626 (429-1) Po sklepu občinskega sveta mesta Ljubljanskoga v sejah dno 7. oktobra 1890. leta in dne 20. februvarja 1891. lota, kateri je visoka c. kr. deželna vlada /, razpisom z dne 10. aprila letos, St. 4193, potrdila, glasita se §§. 5. in 10 4los<'4ljiiije£ » tržnega reilu >a letne sejme in li/ue dneve v I, jnl»lfuiti z dne 2. novembra 18G6. leta v prihodnje tako-le: §. 5 Trg za blago, zaznamovano v I. in 2. traja od ranega jutra do 3. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih pa do 10. ure dopoludne. Ob tržnih dnevih je pridržan tržni promet do 10. ure dopoludne kupovanju na drobno (za domače potrebe); do te ure je torej na vsem mestnem ozemlji pod kaznijo prepovedano slehrno prekupovanje vsakdanjih živil (kakor zeljenudi, sadja, kurotine, maščobe, jajce itd.). Izvzeto od te prepovedi je Rito, pruSifci, drobnica in tržna roba, kakor mod, >uhe (efiplje na vozeh itd. § 19. Prestopki tržnega reda se kaznujejo, če ne spadajo pod občni kazenski zakon, z globami od I—10 gld., event. zaporom do 48 ur, z odpravo ali izključitvijo od trga. 1'rostopek prepovedi prekupovanja je kaznovati pivi pot z globo od 1 —10 gM . drugi pot z globo od 1 10 gld. in odvzotjem kupljenega blaga, tretji pot vrhu tegu še z začasno izključitvijo od trga; eventuvalno stopi v vseh treh slučajih na mesto globe primerni zapor (§. 70. obt:. reda). To bc dajo g pristavkom v obče na znanje, da ta nova določila tržnoga redu stopijo 1 jš «« l«l r* o rt ►» t "V o Prebavno vino (Vinum riigestivnm llrevmcsser) iz knezoSkofijsko dvorne lekarne v Briksenn Mr. F. C. Brevmesserja je naj bolj io in najslgurnejie sredstvo, da so hitro ločijo vsakovrstno motltvo pre-bavljanja ali zapeka. Cena veliko steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva &e v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (108—21) 'jk tt t) o 1 it i z o l o d e o na tri tečaje in z neprestano vodno silo, blizu Ljubljane na KranjNkein, ob novi Kamniški ielesniei, katerega je mofii porabiti tudi v kako InduMtriJelno pod-l**Je* J° takoj ln eeneno na prodaji. — Ponudbo prevzema Frana Muller-Ja auon*ni iirad v Ljubljani. (440—1) Štajerska deželna Rogaška kiselina iz Tempeljske in Styrijske slatine v posebno močnih steklenicah, napolnjenih v novic zgrajenem natakalnem preduhu, kamor se slatina naravnost izliva. Te glavberjevosolne kisline, katera ni samo izborno sredstvo proti boleznini prebavnih organov, nego tudi Jako prijetna hladilna pijača, nI snuienjatl z drugimi klseHoami, katere so prodajajo pod imenom .Rogaške". Dobiva se pri slatinaratvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnib založnikih v Ljubljani: Mihaelu Kastnerju in Moriea TOafgiierja vdovi, kakor tudi v vseh prodajalnicah mineralnih vod, v špecerijskih prodaj al nicali in droguerijah, ki so na dobrem glasu. (.'188—3) Za neke Dunajske tvrdke pisarnico išče sa proti skromni začetni plači mlad mož iz dobre obitelji, katari je vešč nemškemu, slovenskemu in srbsko-hrvatskemu jeziku v besedi in v pisavi. Ponudbe s podrobnim popisom dosedanjega poslovanja in zahtevami pošiljajo naj ae~ pod Si tro V. Z. Z. K. upravniStvu „Slov. Naroda". (442) ^anJŠr&ŠB OG9tX8 puškar v It o r ovij ah ( ■ Vrlaeli) uu Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstno nove puške in revol-verje ter vae lovske priprave^ patrone ter drugo streljivo po naj nitjih cenah. — Puško so vso pre-Nkuseue na ces. kr. izkuSavalifiei ter zaznamouovano z znamko tega zavoda. (175— Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. sol Kdor želi kupiti res ceno, obrne naj se na tvrdko (866—6) J. S. BENEDIKT v Ljubljani. *^ *^a*> *^m* ■•■it* 35>. maja i. I. bode pri vojaškem oskrbovalnem skladišči v Gradci zaradi dobave iflONI kostatev neokovanib posteljni« desk javna ponudbena razprava, gledć na katero se je moči pobliže iuformovati iz „ Slovenskega Naroda" št. 108, z dne 14. maja 1891. C. in kr. vojaško oskrbovalne skladišče v Gradci dne 12. maja 1891. (408—3) 'kisla voda po natriju in litiju najbogatejša (270—14) Radgonska čista, alkalična kiselica. Glavna zaloga pri J. LININGER-ji v I.ju!>ljjuii. Itiniska ccnIi* IiIm. sle*, «». Prodaja pO prvotnih cenah. ANDR. DRUŠKOVIČ 1 trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporoča svojo "bogfcfto ZStlOgr© štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d., sploh vttcgtt v to stroko »padajočega blagu. ZE^ine (4i6—^) vodne pile in žage za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni. DR VALENTINA ZARN1KA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v narodni Tiskarni" v Ljubljani. E '-j E3 juuOfjO^^^ u JoGoCu "EI,-ii, „pri t^i-nem psu" 13, Husova (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albina Slldarjl, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer ao naznanjene po plakatih. (338—3) Išče se mladenič popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika V govoru in pisavi. Več pove is prijaznosti uprav-ništvo »Slovenskega Naroda*.__(439—2) se dobivajo lina lesoreina dela, okviri za fotografije ln slike, potem izprehodne palloe ter take za hrlbolazoe in turiste, nadalje raznovrstne pletenine in vosičkl sa otroke v bogati zalogi I. kočevske domače obrti v LJubljani, Šelenburgove ulice it. 4. Vsem p. n. častitim obiskovalcem gosti Inice Bizeljski hram uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnevom imenovano gostilnico opustila, ter 8e jim ob jednem najtopleje za njihov obisk zahvaljujem. (441) Ivana Podkrajšek. Voio racijonaliio zdravljenje. it im m N S im Vsem bolnim na živcih so najtopleje priporoča 2 1. izdaja izšlo brošure Itoinanu tVelsmnaun-a S1 Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. =S Dobiva se zastonj (332—3) v lekarni J. Svobode v Ljubljani. Spričevala znanih zdravnikov. 3 m* © «... _ * i* I "šojam si naznaniti, da je moj na kolodvoru v Kamniku pri vsacem vlaku p. n. potovalcem na razpolaganje, ter da stane ^ vožnja za usebo in prtljago ISO kr. Spoštovanjem France Fiišfcliei" (443—1) resta vrater. Glcichcnbcrški Ivanov vrelec (Gleiclienberger Johannisbrunnen) je iiu|l»ol|sa in nuJeJsteJši\ kiselina, in je, zmešana z vinom ali Nudulm sokom, (427—2) najizvrstnejša svežilna pijača, z^Z Dobiva se v I*JublJanl pri gg.: Peter Lassnlk-u, Mihael Kant-ner-Jn, F. 8. Rojntk-u, v hotelih, restavracijah ln gostilnah. Glavna zaloga pri g. Henriku Billini v Ljubljani. Zaradi preselitve iz kupcijskih svojih prostorov razprodam vse blago, namreč: steklo, porcelan, beloprsteno robo, posodo za kavo, za čaj, za jedila, za rakijo, za pivo, za vino, za umivanje i, t. d.; podobe, ogledala, lestence, sveti Inice za petrolej, viseče in stoječe. J/mW Vse blago |e najnovefse vrate ter se produ pod tovarniško ceno. ""^sj Proseč slavno občinstvo za obilno obiskovanje, priporočam se z najodličnejšiin spoštovanjem P. KAJZELJ Stari Uk st. 15. steklar. Stari trg št. 13. Glavni zastop v Ljubljani (Kožne ulice št. 15) ogersko - francoske zavarovalne družbe „MCO-I0IEOISE" (m poroštvenim premožeiifem nad B uiilljoiiov goldinarjev a. v.} naoja se p. n. gg. veleposestniko in kmetovalce uljudno vabiti na zavarovanje poljskih pridelkov proti toči. Premi I« računajo se nlsko, naBtale škode cenijo so pošteno in se izplača zavarovana vsota točno po cenitvi. Na šalite vanje počaka se sa uplačauje premije do Jeseni. Do sedaj izplačala ju navedena zavarovalna družba 5© milijonov 421.177 f(lu. odškodnine njenim zavarovancem. Ponndbe in naznanila vsprejema ter na vprašanja odgovarja rado-voljno draftbln glavni zastop. (409—2) deželna" razstava pod pokroviteljstvom Njegovega cea. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I. HT od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891. ~V| Veda, umetnost, ol»rt, zeiuljedcljstvo, slovesnosti, začasne razstave, svetlo vodomet, skodl, loterija i. t. d. (252—11) Izdajatelj in odgovorni urednik. Josip No U i. Lastnina in tlak „Narodne Tiskarne". i 98 KE