rfirvre
AMCRICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGE ONLY

SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 9, 1982
VOL. LXXXIV

Nadškof Glemp brani! pravico Poljakov, da se udeleže protesiov
VARŠAVA, Polj. — Metropolit poljske Cerkve, nadškof Josef Glemp je v govoru na katoliški univerzi v Krakovu dejal; da imajo Poljaki pravico, da se udeležijo demonstracij zoper obsedno stanje v državi. Voditelji sedaj prepovedanega delavskega gibanja Solidarnosti so namreč o-klicali demonstracije v sredo, 10. novembra, poljski politbiro pa je preteklo soboto izjavil, da bodo oblasti s silo zatrle vse demonstracije.
Nadškof Glemp je rekel, da bp Cerkev skušalp preprečiti prelivanje krvi. Čeprav ima vsak narod pravico protestirati proti ponižanju, kakršnega trpi Poljska danes, se mora Cerkev upreti vsem poskusom, da bi zapustila pot miru.
Med drugim je nadškof Glemp pozval oblasti, naj vendar izpustijo na svobodo vsje tiste, aretirane po državnem udaru 13. decembra lani, vključivši Lecha Waleso. E-dina pravilna pot za Poljsko so pogajanja med oblastjo in Solidarnostjo, je pripomnil Glemp.
Včeraj sta vojaški režim in poljska Cerkev skupaj sporočila, da bo papež Janez Pavel II. zopet obiskal svojo rodno domovino. Obisk je napovedan za mesec junij 1983. --------------o------
Včeraj pred komisijo pričal Meitahem Begin o pokolu Palestincev
JERUZALEM, Iz. — Včeraj je na seji posebne komisije, ki preiskuje okoliščine pokola palestinskih civilistov, do katerega je prišlo septembra letos v od Izraelcev zasedenem Bejrutu, pričal izraelski ministrski predsednik Menahem Begin. Beginovo pričevanje je bilo prenašano Neposredno po izraelskem radiu.
Begin je rekel, da ni vedel Nič o pokolu do najmanj 12 Nr potem, ko so izraelske e-Note pokolu napravile konec. "Fudi vlada ni vnaprej vedela ° podrobnostih, po katerih bodo izraelske enote dovolile vhod v palestinska taborišča krščanskim miličnikom. Prav tako ni nobenemu prišlo na Niisel, da bi lahko nastal pokol.
Drugo gradivo, ki ga ima Na razpolago komisija, pa kaže, da so na neki vladni seji res govorili o teh zadevah iN da ni bila izključena mož-Nost kakega pokola oz. ubija-Nja palestinskih civilistov s strani krščanskih miličnikov.
Preteklo nedeljo je pričal Pred komisijo gen. Amos Ja-ron, ki poveljuje izraelskim er o tam v neposredni bližini Palestinskih taborišč, v katerih je bil pokol. Gen. Jaron je rekel, da Izraelci niso takoj reagirali potem, ko so zvedeli, da miličniki ubijajo civiliste.
Obrambni minister gen. A-riel šaron je bil namreč pričal, da so Izraelci stopili v akcijo takoj, ko so zvedeli za Pokol, ter ga tudi ustavili. Besede gen. Jarona kakor izjave nekaterih drugih prič kažejo, da morda gen. šaron Ni govoril popolne resnice,
i
“P je jirižal pred komisijo.
'"“"V
V'
m
GANDNA OFENZIVA VJETSKE ZVEZE ZOPER ZDA SE ŠE STOPNJUJE
Novi grobovi
James J. Grdina
V	St. Vincent Charity bolnišnici je po dolgi bolezni umrl 75 let stari James J. Grdina, mož Josephine M., roj. Zalar, oče Jamesa J. ml. in Jerome-a M., stari oče Michelle, sin Antona in Antonie Grdina (oba že pok.), tast Mariann, roj. Laško, brat Anthonyja J., Catherine Perko, Josepha M. ter že pok. Franka L. A. in Mary C., zaposlen do svoje upokojitve pri TRW, član Društva Najsv. Imena fare sv. Kristine, Tretjega reda sv. Frančiškega, Katoliških vitezov Ohia, Dr. Slovenec št. 1 ADZ in Dr. sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. v petek, 12. novembra, v cerkev sv. Kristine ob 10.30 dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, od 7. do 9. zvečer ter v četrtek od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Louis F. Noda
V	soboto, 6. novembra, zvečer je v Euclid General bolnišnici na posledicah srčne kapi umrl 66 let stari Louis F. Noda, mož Mary J., roj. Femec, brat Antona, Rose Lokar ter že pok. Josepha in Mary Gramc, svak Mr. in Mrs. Edward Zivkovieh in Mr. in Mrs. Joseph Mitska-vich, stric in prastric, zaposlen pred svojo upokojitvijo kot nadzornik pri Fabricating Division Austin Co. Pri tej firmi je bil v službi 45 let. Bil je član Društva Najsv. Imena fare sv. Kristine, Dr. Modern Crusaders št. 45 ADZ, Euclid Veterans Club in American Legion št. 343. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Kristine ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Josephine M. Kasunic
V	nedeljo, 7. novembra, zvečer je po dolgi bolezni umrla 71 let stara Josephine M. (Becky) Kasunic, rojena Beck, žena Marka S., mati
(Dalje na str. 4)
Ta čstr!§k ponosna izslrelitev v vesolja shirfšlja Gotahia
MERRITT ISLAND, Fla. — V četrtek zjutraj je napovedana izstrelitev v vesolje tako imenovanega shuttlja Columbia, na katerem bodo 4 astronavti, torej najštevilnejša posadka v zgodovini ameriškega vesoljstva. Columbia, ki je bila v prejšnjih poskusnih poletih izredno uspešna, bo tokrat izstreljena v vesolje petič.
Znanstveniki NASA smatrajo napovedan polet za prvi redni za Columbio. Prvi štirje poleti so bili namreč poskusnega značaja, tokrat pa bodo astronavti pustili v vesolju dva satelita, last privatnih podjetij. V bodočih poletih bo veliko več takih uslug za privatna podjetja, ki bodo seveda plačevala NASA nastale stroške in določen prebitek. ,
Zanimivost na prihodnjem poletu bo izkrcanje dveh a-stronavtov iz svojega shuttlja za krajši “sprehod” po vesolju.
Pri NASA so zaskrbljeni nad vesoljskim raziskovalnim programom v Sovjetski zvezi. Kot kaže, sestavljajo Sovjeti ogromno raketo, visoko najmanj 300 čevljev, ki bo v prihodnjih letih pognala v vesolje veliko vesoljsko postajo, na kateri bodo stalno živeli in delali kozmonavti. Kaj takega ni v ameriškem vesoljskem programu, čeprav ga silno želijo znanstveniki pri NASA.
-----o———-
Ohkk Janeza Pavla !l v Španiji gre h koncu; toplo sprejet povsod
BARCELONA, Šp. — Ta teden končuje papež Janez Pavel II. svoj 10-dnevni obisk v Španiji, med katerim je obiskal mnoge kraje, pomembne za katoliške vernike v tej deželi. Povsod so papeža sprejele množice, do kakih incidentov ni prišlo.
V svojih govorih je Janez Pavel II. pozival vernike, naj nasprotujejo splavu in ločitvi ter naj ostanejo zvesti Cerkvi. Poleg verskih je papež govoril tudi o zemskih zadevah, predvsem o pravici delavcev do zaposlitve in do dostojnih delovnih pogojev.
MOSKVA, ZSSR. — Preteklo nedeljo je Sovjetska zveza praznovala 65. obletnico boljševiške revolucije. Kot običajno, je bilo sovjetsko vodstvo zbrano na mavzoleja V. L Lenina na Rdečem trgu pred Kremljem. Naj višji predstavniki sovjetske oblasti so opazovali potek tradicionalne parade, na kateri je bilo letos veliko vojaške o-preme.
Zahodni vojaški atašeji pravijo, da so Sovjeti pokazali določen napredek, predvsem v izboljšanem sistemu protiletalskih raket, ki ga na Zahodu imenujejo Gecko SASE. Prav tako so atašeji prvič imeli priliko videti od blizu in fotografirati novo sovjetsko oklopno vozilo za prevoz vojakov. To novo vozilo je menda najboljše te vrste na svetu in ga Sovjeti veliko u-porabljajo pri vojskovanju v Afganistanu.
Govori sovjetskih voditeljev v zadnjih dneh poudarjajo, da so ZDA odgovorne za zaostritev odnosov med velesilama. Predsednik Ronald Reagan in krogi, ki ga podpirajo, so tisti., ki so začeli s protisovjetsko in protisocialistično gonjo, so rekli sovjetski govorniki. Poudarili so, da bo ZSSR podvzela vse potrebne ukrepe za učinkovito obrambo pridobitev socialističnega in naprednega ta-
Ko je govoril v Barceloni, je papež pozval tako delodajalce kot delavce, naj sodelujejo v zagotavljanju složnosti na gospodarskem polju. Le preko sodelovanja delavcev in delodajalcev bo mogoče doseči tisti gospodarski napredek, v katerem bi mogla družba zagotoviti službo za vsakega iskalca dela.
Za dosego takšnega napredka, je pripomnil Janez Pavel
II.,	bo treba spremeniti sedanje gospodarske sisteme na svetu. Družba se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da je ogromno ljudi stalno brez dela. Trenutno je v Španiji na primer 14,6 odstotka delavcev nezaposlenih.
bora po vsem svetu.
Posebno napadalen je bil 68-letni načelnik partijske organizacije v Moskvi Viktor V. Grišin, ki je bil glavni govornik na vsakoletni slovesnosti v kremeljski Palači kongresov na predvečer obletnice revolucije. Grišin, ki ga zahodni analitiki smatrajo za možnega naslednika Leonida I. Brežnjeva, je napadal Reaganovo politiko do ZSSR in to politiko primerjal s tisto, ki ji naj bi ZDA sledile v najhujših letih hladne vojne.
V	nagovoru na Rdečem trgu je pa 74-letni obrambni minister ZSSR in član politbiroja Dmitrij F. Ustinov dejal, da pripravljajo ZDA in druge imperialistične sile nove vojne zoper napredni svet, da pa bodo sile tega sveta s SZ na čelu tem poskusom uspešno kljubovale.
V	svojih izjavah poudarjajo sovjetski voditelji, da bo ZSSR namenila vsa potrebna sredstva za oboroževanje zoper nevarnost, ki preti od ZDA.
Opazovalci sovjetskih političnih razmer so z zanimanjem opazili, kateri izmed članov politbiroja so stali blizu Brežnjeva na Leninovem mavzoleju. Navzoči so bili Grišin in druga dva tekmeca za Brežnjevo nasledstvo, Jurij V. Andropov in Konstantin U. Č e r n j e n ko. Zraven sta bila tudi zunanji minister Andrej A. Gromiko in vplivni član sekretariata-in politbiroja Mihail S. Gorbačov, ki je najmlajši član naj višjega partijskega vodstva in strokovnjak za kmetijstvo.
------o------
VREME
Pretežno oblačno danes z naj višjo temperaturo okoli 55 F. Oblačno tudi jutri in nekaj topleje. Naj višja temperatura okoli 62 F. V četrtek spremenljivo oblačno z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 60 F. Večje spremembe vremena ta teden ne bo.
Zgodovinski mejnik; Obisk nadškofa Šuštarja med Slovenci v Argentini
i.
BUENOS AIRES, Ar. — Naša politična emigracija je imela v skoraj 35 letih življenja v Argentini veliko uspešnih prireditev, ki so bile pomembne zaradi množične u-deležbe ali kvalitetne višine. Imeli smo narodne manifestacije, romanja, junijske spominske proslave, blagoslavljanja novih Domov, slavljenje obletnic. Vse to je razgibalo ali večje krajevne skupnosti ali celotno našo e-migracijo. Tudi smo imeli o-biske visokih osebnosti iz zdomstva tako cerkvenih kot prosvetnih. Ti obiski so nam dali poguma, tako, da smo naše prosvetno, šolsko, kulturno in druge dejavnosti gojili še z večjo vnemo za ohranitev slbvenstva in utrjevanja našega narodnega in verskega življenja. Tudi smo od
teh pomembnih dogodkov in dogajanj dobivali moč, da nismo opešali. Mladi rodovi pa so dobivali potrdilo o pravilnosti naukov in nasvetov svojih staršev.
Kar pa doživlja te dni naša politična emigracija in vsi verni Slovenci v Argentini, je nekaj edinstvenega in lahko rečemo zgodovinski mejnik v razvoju in delu naše politične emigracije. Prišel je med nas prvič slovenski nad-pastir iz Ljubljane, iz naše slovenske domovine, ki je starejši nismo in ne moremo pozabiti. Tudi tukaj rojeni slovenski otroci jo spoštujejo, ker so že po naravi prevzeli od svojih staršev zavest, da so slovenskega rodu. Ta zavest in slovenska zavednost prehaja že v tretji rod.
V nestrpnem pričakovanj u se je v nedeljo, 17. okt., po-
poldne na letališču pojavil pred množico slovenske mladine, sloven skih narodnih noš, predstavnikov naše organizirane skupnosti nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Ko je dal roko prvemu slovenskemu predstavniku, smo občutili, da daje s tem roko in blagoslov vsej naši veliki slovenski skupnosti. Njegov pozdrav z nasmehom ljubezni je v trenutku vzpostavil nerazdružljivo vez naše politične emigracije s slovenskim nadškofom in metropolitom. Ta vez ni začasna. Ostala bo trajna in nepretrgana.
Po prvem tako prisrčnem, preprostem pa vendar nepozabnem srečanju so se začeli razvijati med nami dpgodki kot v filmu. Pa to ni bil lep film. Bilo je resnično dogajanje.
Še isti večer je nadškof da-
roval sv. mašo in pridigal v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Rojaki so jo napolnili in še vse stranske prostore Slovenske hiše, kjer so tudi sledili obredu po zvočnikih. Takoj po končani sv. maši je sledil v veliki dvorani Slovenske hiše slavnostni sprejem in pozdrav. Ni je organizacije med nami ali ustanove, ki ne bi poslala svojih predstavnikov in zastopnikov. Nadpastirjeva beseda je bila osrednja točka pozornosti.
Drugi dan bivanja med nami je šel nadškof med rojake iz okolice Doma v San Martinu. Stotin slovenskih deklet, fantov, mož in žena, cele družine so prihitele na to srečanje. Nadškof je osvojil s svojo preprostostjo in besedo ljubezni vso to množico.
(Dalje prihodnjič)
Iz Clevelanda in okolice
Jesenski festival pri Sv. Vidu—
V	petek, soboto in nedeljo,
12.,	13. in 14. novembra, bo pri Sv. Vidu vsakoletni jesenski festival. Poleg različnih nagrad boste imeli na voljo okusno hrano in zabavo vseh vrst. Festival je pomemben vir dohodkov za župnijo. Potrebujejo veliko prostovoljcev in če ste voljni pomagati, prijavite se! Vsekakor pa obiščite festival!
In še—
Stojnica za pecivo pri sve-tovidskem festivalu bo potrebovala veliko peciva in drugih sladkarij. Pripravljalni odbor prosi vse gospodinje, naj skušajo same sebe prekositi in speči res kaj dobrega. Pecivo bodo lahko prinesle v društveno sobo farnega avditorija od petka do nedelje. Prodaja krofov—
V	petek in soboto, 12. in 13. novembra, bodo pri Sv. Vidu prodajale krofe in sicer ob običajnem času v Društveni sobi.
Zahvala—
Članice Maksimilijanovega dvora št. 2268 Katoliških bor-štnarjev se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je bila njihova nedavna prireditev tako vsestransko uspela! Iskrena hvala tudi vsem, ki so se prireditve udeležili!
Občni zbor—
Volitve odbornikov Kluba slovenskih upokojencev na Holmes Ave. se bodo vršile, na seji v sredo, 10. novembra, ob 1. uri popoldne. Ta seja bo samo za člane. Člani, ki bodo navzoči, bodo dobili prosto vstopnico za božično kosilo, ki bo 8. decembra 1982. Brez te vstopnice vstopa ne bo. Vsi člani so napro-šeni, da se seje in volitev udeleže.
Lep spominski dar—
Za koroške pomoči potrebne študente, ki imajo med šolskim letom vso oskrbo— hrano in stanovanje—v Mohorjevih domovih, sta darovala g. in ga. Frank Urankar $20 namesto šopka na grob— v spomin na Mihaela Kačnika p.d. Jogrovega ateja, ki je umrl 18. septembra 1982, v Škocjanu na Koroškem, star 92 let. Pokojni je dal delo in dom desetim beguncem takoj po vojni. Naj blagopokojni v miru počiva!
Prav lep boglonaj darovalcu v svojem in v imenu Mohorjeve izreka pov. J. Prosen.
“Kres” sprejema nove člane—
Odbor “Kresa” vabi mladino slovenskega rodu, ki ima veselje do slovenske folklore, da pristopi k tej slovenski skupini. Kdor že obiskuje višjo šolo (High School) je dobrodošel. Sprejem novih članov in članic bo v nedeljo, 14. novembra, ter v nedeljo, 28. novembra, ob 6. uri zvečer v Baragovem domu. Za informacije kličite preds. Kresa Staneta Krulca na tel. 261-5568, ali pa tajnico Marijo Hauptman na tel. 481-1871. “Mi smo mi” plošča—
Novo ploščo “Mi smo mi”, ki so jo izdali clevelandski Fantje na vasi. lahko dobite pri vseh članih zbora, v Baragovem domu in pri Tony’s Polka Village na' E. 185. cesti.
Korotan gostuje—
V soboto, 13. novembra, gostuje clevelandski pevski zbor Korotan v dvorani pri cerkvi sv. Štefana v Chicagu. Dne 5. februarja 1982 bo pa pevski zbor “Slovenska pesem’* iz Chicaga priredil koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Vsem Korotancem želimo srečno pot in veliko veselja med rojaki v Chicagu!
Jadran vabi—
Pevski zbor Jadran priredi večerjo, program in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Večerjo bodo servirali od 5.30 do 7.30 zvečer, potem bo krajši koncert, nato pa ples in prosta zabava. Za ples bo igral Jeff Pecon orkester. Vstopnice so po $10 in jih lahko dobite pri članih zbora.
Zahvalni festival fare Marije Vnebovzete—
Ne pozabite, da priredi fara Marije Vnebovzete svoj “Zahvalni festival” letos v nedeljo, 21. novembra, od 3., do 9. zvečer v družabni dvorani Baraga!
-----o------
Kratke vesti
•	Biloxi, Miss. — V požaru, ki ga je zanetil nek jetnik, je v zaporu v tem mestu u-mrlo 27 oseb, 'vsi jetniki. Vzrok smrti v vsakem slučaju je bil zadušitev zaradi gostega dima. Požigalec je požar preživel. Kot kaže, gre za duševno zaostalo osebo.
•	Detroit. Mich. — Oskrbnik, ki ga je odpustila iz službe neka črnska cerkev v tem mestu, je bil tako ogorčen, da je začel streljati na vernike, pri tem pa ubil 3 in huje ranil 2.
•	Washington, D.C. — Ameriško zvezno sodišče za davke je odločilo, da morajo redno prijavljati svoje “dohodke” in plačevati ustrezne davke tudi tatovi in drugi zločinci, pri tem pa še prispevati v Social Security sklad. Najbrž bodo po “upokojitvi” deležni pokojnine.
•	Washington, D.C. — Obrambno tajništvo ZDA poroča, da so se sovjetski bombniki serije TU-26 Backfire približali ameriškemu ladjevju na severnem Tihem oceanu pretekli mesec in izvedli “poskusen” napad s svojimi raketami. Bombniki so bili na vaji. Na ladjah ZDA so i radarskimi napravami opazovali, kako so se približali Sovjeti ter tudi “izstrelili” rakete. Bilo je prvič, da so bili Sovjeti s kako vajo tako predrzni.
•	Moskva, ZSSR. — V poročilu, objavljenem v vojaškem listu “Rdeča zvezda”, priznava pisec, da so Sovjeti utrpeli velike izgube med vojskovanjem v Afganistanu. Doslej so sovjetska sredstva javnega obveščanja skrbno molčala o kakih posebnih izgubah.
•	Chicago, 111. — Teden po državnih volitvah še niso mogli ugotoviti, ali je bil izvoljen za guvernerja Illinoisa sedanji guverner James Thompson ali njegov demokratski nasprotnik Adlai E. Stevenson. Trenutno ima prednost Thompson, nekatere glasove pa še štejejo.
'j
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. — 431 0628 — CLEVELAND, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-880X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja- $15 00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.	>	•
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send add’.ess changes to American Home, fill? St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 85 Tuesday, Nov. 9, 1982
Ozadje izraelsko-arahskega spora
Skoraj vsak dan beremo o razvoju nevarne krize, ki že dolgo vlada na srednje-vzhodnem prostoru, kjer naj bi v medsebojnem sporazumu in dobrem sosedstvu živeli Izraelci s svojimi arabskimi mejaši. Toda vse kaj drugega kot dobro sosedstvo vidimo tam, in skrbi nas, ker je v tamkajšnje spore globoko zapletena tudi Amerika iz svojega občutka pravičnosti in iz lastnih interesov. Tako daleč gre ameriška skrb za pravično ureditev mednarodnih in meddržavnih razmer na Srednjem vzhodu, da je ameriški predsednik spoznal za koristno in potrebno objaviti oris ameriškega načrta za pravično in kolikor mogoče vsestransko zadovoljivo ureditev spornih zadev.
Z ozirom na ta položaj se zdi Umestno narisati o-zadje dogodkov po prvi svetovni vojni do današnjega dne, da bomo mogli bolje razumeti in pravilno slediti razvoju zapletnega položaja na tem prostoru. Vsa stvar je v resnici čisto nekaj izrednega, nenavadnega, kar se v zgodovini narodov le redko pojavi.
Judje so živeli od Kristusovega časa naprej razkropljeni skoraj po vsem svetu, vendar so radi velike zavesti izvoljenega ljudstva in močne verske povezanosti ohranili svojo narodno identiteto skozi vsa stoletja. Vedeli so, da je njihova prava domovina Palestina z Jeruzalemom, a tam so vladali tujci, deželo so posedli priseljenci arabskih rodov in so se po imenu dežele začeli imenovati Palestinci.'Ob koncu prve svetovne vojne je bila Palestina s transjordanskim ozemljem odtrgana od tedaj mogočnega otomanskega (turškega) imperija, Anglija pa je od zmagovitih zaveznikov dobila mandat za vladanje v Palestini, kakor je imenovala vse ozemlje na obeh bregovih reke Jordana. Leta 1922 je Liga narodov v Ženevi potrdila Angliji mandat, v katerem je bila vključena deklaracija prvega ministra Balfour-a iz 1. 1917, ki predvideva ustanovitev judovske domovine (homeland) v Palestini. Mandat ne predvideva kake arabske ^državnosti na rečenem ozemlu, ampak le varovanje njihovih civilnih in verskih pravic. Dva meseca potem, ko je Liga potrdila mandat, je angleški tajnik za kolonije, Winston Churchill spremenil celotno sliko položaja. Ustanovil je namreč emirat z imenom Transjordanija in ustoličil a-rabskega Hašemita Abdulaha, starega očeta sedanjega jordanijskega kralja Husseina, kot vladarja na vsem obširnem ozemlju vzhodno od Jordana. Abdulah je namreč grozil, da bo vkorakal v Damask, glavno mesto Sirije, tam izgnal francosko oblast in zasedel prestol, ki so ga Francozi odklonili njegovemu bratu Fai-salu. Churchill je sprevidel možnost, da prepreči težke homatije, in ponudil Abdulahu transjordanijski emirat. S tem ni osvobodil “Palestine” onstran Jordana, ki je ostala še nadalje pod angleškim mandatom in kontrolo.
Sir Alec Kirkbride, angleški predstavnik v Trans-jordaniji in Abdulahov svetovalec je zapisal, da je bila Transjordanija predvidena in namenjena naselitvi Arabcev iz Palestine zapadno od reke Jordana, kadar pride v smislu angleške obljube do ustanovitve narodne domovine v Palestini ga Jude. Leta 1946 je Anglija spremenila Transjordanijo iz emirata v kraljestvo in postavila Abdulaha za kralja. ' S tem je ustanovila na štirih petinah “palestinskega” ozemlja neodvisno arabsko državo, ki ni bila Palestina, temveč samostojna državna enota, kot $o Egipt, Saudi Arabija, Sirija, Libanon itd.	1
Dve leti kasneje so v organizaciji Združenih narodov (nasledniku ženevske Lige narodov) sklenili, da se Ozemlje zapadno od Jordana razdeli v dve samostojni enoti; v izraelsko in palestinsko-arabsko, prav tako se razdeli tudi mesto Jeruzalem. Tam že naseljeni Judje so takoj ustanovili neodvisno državo Izrael in izselili ali izgnali arabske Palestince z njenega ozemlja. Vnela se je vojna, po kateri je trans jordanski kralj Abdulah zasedel in anketiral dotlej neorganizirano arabsko polovico tostran Jordana z delom Jeruzalema vred, ime svoje kraljevine pa spremenil v Jordanijo. Tako je o-stalo do 1. 1967, ko se je vnela druga vojna med Izraelom in sosedi Egiptom, Sirijo in Jordanijo. Zaradi izredno nagle izgraditve in utrditve izraelske države, zlasti na področju bojnih sil in njih oborožitve (Amerika), so sosedje vojno izgubili. Izraelska vojska je za-
Beseda iz naroda...
Vabilo na koncert “KOROTANA” v Chicagu

Joliet, 111. — Pevski zbor Korotan iz Clevelanda je dobro poznan Slovencem v Ameriki, Kanadi in tudi v Evropi. Njihova lepa pesem že mnogo let mogočno zveni po slovenskih naselbinah. Izvrstno so lansko poletje navdušili; poslušalce v Avstriji in v Italiji. : Z veseljem naznanjam nji-, hov prihod v Chicago, • kjer bodo v soboto, 13. novembra, ' ob 8. uri zvečer podali jesenski koncert v veliki sVetošte-fanski dvorani. Vstopnina bo $5.00 za odrasle in $2,00. za
mladino izpod 12 let.
Vabimo vse od blizu in od daleč. Naj nihče; ne zamudi te priložnosti.
Po koncertu bo za ples in zabavo igral ansambel “Jasmin” iz Clevelanda. Poskrbljeno bo tudi za lačne in žejne.	.	.
Vsem kličem: Na.veselo svidenje!
Vsem pevcem in pevkam Korotana pa kličem: Dobrodošli med nami!
Liljana Čepon
za zbor “Slovenska Pesem”'
Drobtinice, sladke in žaltave
o • e
CLEVELAND, O. — 700-članska družina “Slomškovih otrok”, kar se da pridnih pri delu in jelu, je 31. oktobra v šolski dvorani pri Sv. Vidu na kosilu, tekom dobrih dveh ur do kosti obrala do 200 kokoši in pojedla še polovico vola. Upam, da je bilo vsem požegnano: onim, ki so kosilo pripravili, in onim, ki smo kosilo pospravili.
Hvala lepa vsem za žrtvice, ker so se vabilu odzvali, bqg-lohaj pa onim, ki so vidno ali kje skrito za to! kosilo garali.
In kdaj bo Slomšek svetnik?!
Svetost Slomškovega "življenja je dokazana in je že poveličan v nebesih, da pa bo od Cerkve proglašen, potrebuje dva vidna, neizpodbitna čudeža.
Pravijo nekateri, da so bili že večkrat uslišani, drugi smo cmerikavih obrazov, ker ' nam je prošnje zavrnil. Različni smo ljudje in različne so naše prošnje, včasih kar smešne že za ta svet, kako šele za Slomškovo pisarno.
Priporočila se je Slomšku skrbna mati da bi njena hčerka, lepa kakor češnjev cvet, in živa kakop srebro, si obdržala čednega fanta z lepimi ‘manirami’ in kar je največ, dobro službo ima, z mastno plačo. Že par let skupaj hodita, naj le uživata, ker sta mlada, da se njima le ne bi kaj ‘poangavilo’ — to je mamo malo skrbelo. Hudo bi materi bilo, če bi deklič moral brez ‘šlajerja^ gor’ pred oltar. Jaz nič ne rečem, ker res ne vem, kako Slomšek na take in podobne prošnje gleda.
Prošnja je podobna tejle:
Mož je po skednju z gorečim otepom slame hodil, iskal je kurjih gnezd, pa obenem ljubeče molil k sv. Florjanu, naj on obvaruje skedenj nesrečnega ognja.
Slomškovi čudeži pa se berejo že za časa njegovega življenja. Samo en primer: Slomšek, kot najboljši bogoslovec tistih let, je moral kot kaplan na prvo službeno mesto v najbolj. razvpiti župniji tistega časa, na Bizeljskem. Pokoren škofu, zaupajoč v božjo pomoč, je šel na to službeno mesto. O tem imenovanju je v dnevnik zapisal: “Bil sem razžaloščen, pa v Bogu potolažen.”
Ni manjkalo na Bizeljskem blagih duš — vobče pa je šel glas, da je tam doma baha-štvo, pijančevanje, nečistovanje, skrunjenje nedelj pa veliko praznoverja.
Župnik sam je mladega kaplana Slomška posmehljivo sprejel in mu takoj dal nezaupnico.
Slomška razmere na Bizelji skem nišo prestrašile. Lotil se je dela in začel orati zapuščeno ledino. Vabil je skupaj in poučeval mladino, hodil sam po vaseh, iskal, kar je bilo Cerkvi odtujenega. Zanimal se je za gmotne in duševne reveže. Bil je izvrsten govornik in spovednik, da je kmalu zaslovel še izven župnije.
Cerkev, poprej ob nedeljah prazna, je kmalu postala premajhna in njegova spovednica oblegana od starih, več let. odtujenih faranov. Tekom e-nega leta je bilo versko življenje v župniji povsem drugačno. Župnik sam da je Slomšku čestital, pod kožo pa
sedla vse po Jordaniji anketirano ozemlje zapadno od Jordana, celoten Sinajski polotok in golansko višavje.
Kaj se je dogajalo od 1. 1967 dalje, je na tekočem in znano. Po mirovni pogodbi z Egiptom (Camp David!) so Izraelci vrnili Egiptu celotni Sinajski polotok, z izjemo Gaze, anketirali zasedeno Golansko ,višavje, glede zasedenega arabsko-palestinskega dela zapadno od Jordana pa obljubili pogajanja in postopen razvoj proti rešitvi tega vprašanja. Izgnani palestinski Arabci s področja izraelske države so se po izgonu začeli organizirati v PLO in oboroževati (Sovjetska zvezat) za boj proti Izraelu. Danes smo sredi tega boja ih iskanja rešitve enemu morda najbolj zapletenemu mednarodnemu problemu v novejši zgodovini. PLO se bori z velikim nasiljem in s podporo arabskih držav za pravico samoodločbe in za samostojno državo, Izrael jo odločno, tudi z nasiljem, odklanja in sedanja Beginova vlada stremi za aneksijo zasedenega ozemlja zapadno od Jordana.
Amerika, glavna in menda edina velika podpornica izraelske države, stoji v tem sporu nekako v sredini. Predsednik Reagan je pb Camp Davidu napravH velik in moder korak s svojo zgodovinsko izjavo 1. septembra, v kateri nakazuje ameriško stališče za dosego miru na tem bridko spornem koščku Srednjega vzhoda. Ameriški načrt zavrača samostojno arabskp-pale-stinsko državo, odklanja izraelsko aneksijo, predvideva pa popolno avtonomijo zapadno-jordanskega ozemlja in Gaze v povezavi z Jordanijo. Kakšna bo ta povezava, bodo določila pogajanja in končni sporazum.
Kot vidimo iz tegh zgodovinskega pregleda, ima Reaganov načrt zgodovinsko ozadje in radi tega več izgleda na uspeh kot katerikoli drugi.
L. P.
mu je pognala nevoščljivost in si je zaželel, da bi bil mladi kaplan premeščen drugam, kar je tudi dosegel. Poročilo pravi, da so v cerkvi še moški jokali, ko se je Slomšek na kratko poslovil.
Slomškov življenjepisec piše, da je bil že to njegov čudež.
Poženi konja, ki rad potegne, zato je tedanji škof poslal Slomška zopet na slabo župnijo. Ni čudno, če si je do 60 let starosti izrabil vse življenjske moči, da se je po dveh letih težke bolezni v starosti 62 let lepo poslovil iz te solzne doline.
Bil je Slomšek (bolj skrit kakor viden) velik slovenski književnik. Ves se je posvečal mladini, skrbel za duhovniški naraščaj, imel skrb za uboge. Družba duhovnikov sv. Vincencija Pavelskega lazaristov v Celju je njegovo delo. Po njegovi smrti, po Slomškovi zaslugi, so prišle v Maribor šolske sestre in ustanovljena na Slomškovo pobudo je bila leta 1853 v Celovcu Mohorjeva družba, ki po 130 letih še obstaja.
Mohorjeva družba čudežev ne more delati, prizadeva pa se, da bi ohranila Slomškov značaj. Prizadeva se, da bi ga posnemala pri vzgoji mladine, zato vzdržuje za študirajočo mladino v Celovcu dva domova.
Tukaj bom jaz pristavil svoj lonček!
*
Dne 16. novembra 1969 je tukaj v Clevelandu dokončal svoje zemeljsko potovanje naš veliki škof dr. Gregorij Rožman, — 23. novembra pa je bilo njegovo izmučeno truplo na lemontskem frančiškanskem pokopališču, med pokojne duhovne .brate frančiškane, položeno v naročje matere zemlje.
• Nekateri so ga že precej pozabili — večina pa se ga še spominja, vsak na svoj način. Najlepše cvetje, ki mu ga moremo za njegovo obletnico na njegov grob položiti, so molitve in darovi v dobrodelne namene. Nekaj dobrih žena me je opomnila, naj bi v tem novembru, mesecu Rožmanove smrti, se darovalo nekaj za koroške, pomoči potrebne študente v Rožmanov spomin. Za študente, ki imajo vso oskrbo (hrano in stanovanje) med šolskim letom v Mohorjevih hišah.
Ne' morem si misliti, da bi mogel nekdo, ki je zavzet za Slomška, biti sedaj mrzel ali celo kritičen do Mohorjeve družbe — kritičen tudi tam, kjer ni ničesar kritičnega. Darovi so vedno lepi, če pridejo res neprisiljeno in iz čustvenih nagibov. Samo takih darov sta tudi Slomšek in Rožman vesela. Bi ne bilo prav (še krivično), če bi nekdo daroval, naj bo že kamorkoli, pa bi bil sam prikrajšan za žemljo kruha ali njegov. otrok za eno samo jabolko.
Omenil sem to spominsko nabirko nekaterim in so mi doslej darovali:
Po $100:	Frank in Paula
Pustotnik, Geneva; Frank Mlinar; Janez M. Prosen.
Po '$50: John Petrič, Jože Erjavec.
$40: N.N.
$30: N.N. iz župnije Marije Vnebovzete.
Po $20: - Ivan in Ani Hočevar, Ignac in M. Tavčar, Alojz Petrič, Vili Bitenc, Stanko Fer kul, Vinko M. Vrhovnik, Frank P. Kastigar, Janez M. Pičraan, Frank R. Ferkih, N.N. iz župnije Marije Vnebovzete.
Po $15: Milka Bohinc, N.N. iz župnije Marije Vnebovzete.
Po $10: Paula Vrečar, Mary Kette, Marija Frank, Frank Grčar, Anton M. 'Osredkar, Alojz Mohar, N.N.
Teden slovanske dediščine v New Torku
Festival:
Nedelja, 14. novembra 1982, ob 2.30 popoldne New York Fashion Institute 227 W. 27 St.
Otvoritev umetniške razstave in koncert’
Ponedeljek, 15. novembra 1982, ob 7. uri zvečer Ukrainian Institute 2 E. 79 St.
Leposlovni večer:
četrtek, 18. novembra 1982, ob 7. uri zvečer Ukrainian Institute 2 E. 79 St.
Folklorna prireditev:
Sobota in nedelja, 19. in 20. novembra 1982 Slovaška cerkev 406 E. 67 St.
Pri vseh prireditvah sodelujejo Slovenci iz New Yorlia in Connecticuta.
V imenu Mohorjeve vsdm darovalcem prisrčni boglo-naj. Vsak najmanjši dar se z veseljem sprejme. Lahko osebno oddaste ali pošljete na naslov:	'
Jožica B. Jakopič, 29424 Armadale Ave., Wickliffe, Ohio 44092.
Janez Prošen, 16211 Trafalgar, Cleveland, Ohio 44110.
Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
J. P.
------o----—
Jesenska prireditev zbora Jadran v SDD na Waterloo cesti
CLEVELAND, O. Sobota, 13. novembra, bo važen dan za ljubitelje slovenske pesmi in zabave. Pevski zbor Jadran se vestno pripravlja za svoj jesenski koncert, ali kakor včasih pravimo, za “kabaretni pevski Večer”, ki se bo vršil v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.
Jesensko prireditev bomo tokrat začeli s serviranjem o-kusne večerje, ki jo bodo za nas pripravile kuharice pod vodstvom Steffie Smolekove. Večerjo bodo servirale v spodnji dvorani od 5.30 do 7.30 zvečer.
Po večerji bo pester enourni pevski program z odra glavne dvorane pod vodstvom diplomiranega dirigenta Reginalda Resnika, potem bo ples, za katerega bo igral priljubljeni orkester Jeff Pe-cona tja do 12.30 po polnoči.
Na programu bo sodeloval celoten mešani zbor, nastopile bodo naše odlične solist-. ke, nekaj pesmi bo podanih tudi v duetu. Klavirsko spremljavo ima kot vedno v oskrbi zanesljiva Alice Cech.
Vstopnice ža kosilo, program in ples so že v predprodaji in so po $10 na osebo. Imajo jih pri Tony’s Polka Village na E. 185 St., točilni mizi v SDD ha Waterloo Rd., pri tajniku Jadrana F. Bit-tencu (tel. 541-2102). Angeli
Mračne jesenske misl1
V daljo gledam, dan se odmika,	j
hladno je že in podrhtava
telo;	. bo
jesen je tu — za njo prišla
bela starka zima,
pomlad je daleč ...
morda mene več ne bo.
Kako ste čudni letni časti življenje moje z vami gr6 naprej.
A ti jesen, si hladna, vendar rodovitna,
ši tajna bolečina v mo jev1 srcu skrita ...
So odleteli ptički-pevčki ni sonda žarkov, njih topi1 to moje so — jesenske bolečine.
Maks Simone^
..
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiniimnmiatitliiiiiiiiiimiM""1111
Žabjek (531-3979) ter L vseh pevcih, pevkah in V°^ pornih članih zbora. Če h°s prišli samo na ples, bo vst°" nina $3.
Poletne zabave v prosti ^ ravi so minule za to leto, oblike kulturnega živiFU smo preselili v naša nar0® središča, v narodne dom
^ i
sr
in druge dvorane. V n j O1 je že začela oglašati naša venska pesem. Na konCeIM se bomo razvedrili ob šanju lepo zapetih slovel pesmi.
Pevski zbor Jadran marljivo in nesebično osM , je s slovensko pesmijo že P nih 62 let. Naj vsi Ij1^1 <i Iji teh pesmi obdržimo ^ naprej čvrste vezi in ohraI\,2 mo Jadran in druge P^jyl
zbore mnoga, mnoga leta- > senska prireditev zbora ran naj bo naš skupni d0 žek.
i
Za odbor:
• ' / • L. Kafer16
—o-
Ddbrodelno.st se pfic^j
doma! —- Podpirajte 3
slovenski list!
Podpirajte slovenski ; tvgovce!
I
'
I'
I'
y
r
f
y
i
r

I?
)]
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
'smoBBim&rmsm-- a»®- *■
RAZGIBANA DELAVNOST V OKTOBRU
-v'
Ko se umiri poletno-počit-niška sezona in se ljudje povrnejo na svoja redna mesta in domove v redno življenje, mesec oktober kar nekako pade prednje. To je mesec, ki se zdi, da je prekratek; še noči se podaljšajo, dnevi so krajši. Zdi se, da ima premalo sobot in se ne morejo zvrstiti vse prireditve, obletnice in družabni večeri. Zasedene so vse dvorane, nekatere že leto naprej. Pa ni tako samo med Slovenci. Tudi druge narodnosti, tudi mednarodne ustanove, tudi samo kanadske razgibanosti polnijo mesec oktober.
25 LET USPEŠNEGA DELA. — Dne 30. septembra je Župnijska hranilnica in posojilnica Slovenija zaključila svoje poslovno leto. 25-letni-co je praznovala letos ta u-stanova in je zaključila to dobo na zdravi finančni podlagi in z večjim dobičkom kot prejšnja leta. Tako stopa v drugo četrtino stoletja z vsem zaupanjem. ŽHP Slovenija bo proslavila svoj srebrni jubilej na banketnem večeru v soboto, 13. novembra 1982 v veliki župnijski dvorani na Brown’s Line. Uraden zaključek 25-letnega delovanja pa bodo naredili člani na rednem občnem zboru v nedeljo, 28. novembra 1982, isto-tam.
ZAHVALNI DAN. — V Kanadi je drugi ponedeljek meseca oktobra Zahvalni dan. Doma smo imeli Zahvalno
nedeljo. Vsaj enkrat na leto JlJglfca Obuditi v srcu čut
hvaležnosti za tako mnoge blagoslove, ki človeka spremljajo pa tej dolini, čeprav jo imenujemo solzno. Ta podaljšani konec tedna ljudje izrabijo za počitek in razvedrilo v naravi, ki se v tem času že koplje v krasnih jesenskih barvah. Tudi počitniške hišice in koče je treba pripraviti za prezimovanje, kajti zima verjetno ni več daleč ...
KOROŠKI VEČER. — To je že redna slovenska prireditev v Velikem Torontu.' Ker je tak večer koroška potreba, je postal slovenska tradicija. To ni samo navadni večer, kjer te postrežejo ; z dobro hrano in pijačo, kjer godci zaigrajo stare in nove melodije - poskočnice. “Koroški večer” je vrhunec, je vsota, je pridelek dela in prizadevanja prej. Dne 16. oktobra je bila polna — ne povsem polna — dvorana pri Brezmadežni na Brown’s Lipe, Etobicoke. In ta večer diha eno in isto misel, darovanjsko misel: “vsaj mal položi dar domovini na oltar”. Ta darovanjska misel splava na severni del slovenskega ozemlja, na ogroženi del slovenske zemlje in objame tam Mohorjevo družbo, ki neguje naj dražje, kar imamo svobodni Slovenci, ŠTUDIRAJOČO
MLADINO.
Potreben nam je takle večer, da gremo malo vase. Dokler bomo v skrbi drug za drugega povezani, ne bomo izumrli. Ko gospod in gospa Osredkar pripravljata te večere s svojimi pomočniki, je
to kot plebiscitno gibanje, ki sprašuje: “Si še živ, slovenski ud? Ali je v tebi še kaj brige za druge, za druge slovenske ude, zlasti za tiste, ki s6 v nevarnosti? Boš prišel na Koroški večer? Boš prispeval kaj v ta namen v denarju, v času, z delom?” To je slovenska akcija navzven, ko ne mislimo samo nase, na lastne potrebe in probleme, na lastno ugodje, ampak na tiste, ki so daleč, a so našemu srcu in umu tako blizu, saj so naše krvi in so nosilci slovenske bodočnosti.
Tudi letošnji Koroški večer je bil uspeh, če ne ravno v navzočih množicah, pa v zbranih darovih. Večer in nabrani darovi izven večera So dali $6,418 ... Posebno bogat in vsebinsko lep poudarek večeru je prinesel škof dr. Alojzij Ambrožič. On je v svojem govoru izredno lepo prikazal nekaj žarišč slovenske svobodne misli in besede lin sicer Mohorjevo družbo, slovensko gimnazijo in Drago. Večer je pozdravil tudi župnik č. g. J. Kopač CM in mimopotujoči č. g. Sraka, salezijanec. Pozdrav s Koroške pa je poslal č. g. dr. Janez Hornboeck, ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu.
Večer je vodil in to spretno g. Ludvik, Staj an. Kuhinja je bila pod spretnim vodstvom gospe Pavle Škrlj. Priznanje gre tudi mladini za postrežbo in seveda gostom za udeležbo.
ČLANSKI VEČER V SLOVENSKEM DOMU. — Dne 23. oktobra je društvo Slovenski dom pripravilo lep večer za svoje člane in prijatelje. Predsednik Slov. doma, g. Frank Arhar je razposlal vsem članom delničarjem lepo pismo in je vsakemu priložil dve vstopnimi za ta večer. Člani so res in to že ponovno reagirali in so napolnili dvorano na 864 Pape Ave. In nikomur ni Ipilo žal; večer je bil ne samo družaben, ampak prijateljski in domač. Gospa Hace — umetnica kuhinjske delavnosti — je več kot zadovoljila vse želodčne potrebe. G. Andrej Pahulje pa je s svojimi Kara-vanci dajal tempo plesišču. Ko je odbor drugi dan pospravljal dvorano in štel dohodke, je bil tudi zadovoljen.
MISIJONSKA NEDELJA. — Tudi ta je v mesecu oktobru. Tudi ta vsaj enkrat v letu še bolj na stežaj odpre srca vernih. Pogled in misel splavata v daljave. Te daljave so pa zemeljske, in sb duhovne. Zemeljske merimo z miljami, duhovne pa po oddaljenosti ljudi od Resnice, od Pravice, od Dobrote in od Luči. Na to nedeljo je zopet čas dajanja ali bolje nalaganja na večne obresti. Nalaganja molitev za vse one oddaljene, dajanje materialne pomoči za vse, ki delajo na teh oddaljenih poljanah in žrtvujejo sebe, da bi drugi zaživeli v veselem oznanilu.
Pri Mariji Pomagaj je bila ta nedelja kot že toliko let izredno razgibana. Pri mašah dopoldne je pridigal pravi misijonar č. g. Rok Gajšek z Madagaskarja. Popoldne od 3h do 4h so verniki molili pred Gospodom. Po pobožnosti v cerkvi se je hitro napolnila dvorana in prostori okoli nje. Na odru je čakalo čez 200 darov manjše in večje vrednosti. Prireditev je v imenu bolnega predsednika Baragovega Misij ons kega krožka g. Janeza Marentiča
vedal program. Lep pozdrav je izrekel tudi duhovni vodja krožka č. g. Jože Časi C.M. in misijonar č. g. Rok Gajšek. Nato se je začelo klicanje sreče, kar je izvedel g. J. Kušar. Darovi so odhajali z odra. Ker je bilo popoldne dolgo, je bilo potrebno okrepčilo. Članice krožka so poskrbele zanj, udeleženci so pa pospravili, kar je nudila kuhinja. Tako so že v kuhinji pridelale $591.37. Tombolskih tablic je bilo prodanih za $3,015. Posebni darovi za misijone pa so znašali $4,191.85. Tako je slovenskcr zaledje v Velikem Torontu prispevalo v misijonske namene $7,798.22. V to vsoto pa ni všteta nabirka med mašami, - ki je prinesla $2,070.
Slovenska skupnost je zopet pokazala, da je živ ud, ki vidi potrebe, tudi daleč proč in čuti z osamljenimi delavci med temi potrebami; čuti pa tudi z njimi, ki še ne vedo, da je bila tudi zanje rojena Resnica, Pravica, Dobrota in Luč ... Priznanje in zahvala vsem, ki so temu uspehu kakor koli pripomogli. Blagajnik g. J. Kvas bo imel o-bilo dela, ko bo iz nabranega pošiljal po svetu božične darove misijonarjem. (Tako misli in je zapisal poročevalec mis. zaledja.)	'	'
HIŠO SO PODRLI. — Kje? Na slovenskem Manningu poleg cerkve Marije Pomagaj. Bila je že stara, v slabem stanju in je klicala po popravilih in istočasno je bila napoti tistim, ki se k Mariji Pomagaj radi pripeljejo z avtomobilom. Tako je župnija pridobila nekaj na prostoru za tiste, ki med bogoslužjem stojijo zunaj cerkve, to je avtomobili. Zadnje čase je bil e-dini stanovalec te bivše hiše zvesti organist g. Jurij Eržen. Ta se je pa preselil kar čez cesto in ima sedaj ‘pod seboj’ slovensko banko.
Por.
Kulturna nagrada
Župnijska hranilnica in posojilnica že od svoje desetletnice daje vsako leto kulturno nagrado zaslužnim in potrebnim slovenskim kulturnikom v svobodnem svetu. Letos so o nagradi razpravljali vsi trije odbori na ekto-berski seji. Bili so soglasni, da naj letos ta nagrada v znesku $1000 pripade g. Vilku Čekuti za njegova kulturna prizadevanja med Slovenci v Torontu.
Svoj sklep so utemeljili takole:	G. Vilko Čekuta kot
predsednik Slovenskega gledališča že dolgo vrsto let uči na odru slovensko mladino ne samo igranja, ampak tudi govorjenja in kulturnega obnašanja. Z odrskimi predstavami dviga kulturni nivo gledalcev. V slovenski šoli pri Mariji Pomagaj budi slovensko zavest v slovenskem izrazu. Mnogim slovenskim prireditvam daje estetsko obliko izvajanja. Skratka, nagrajenec je umetnik. Njegov umetniški čut prihaja do izraza tudi, ko upodablja umetnost v rtapisih, okrasih, spomenikih in' zgradbah.
G. Vilko Čekuta to nagrado gotovo zasluži, saj kot u-metnik na odru, učite lj-vzgojitelj v šoli ter umetnik-ustvarjalec v u p o d a bljanju zvesto služi in dela kulturno tlako slovenstvu.
P. M., blagajnik
ŽHP Slovenija
“29. oktober” slovenski narodni praznik
Narodi gotove dneve obha- j jajo bolj slovesno in jih proglase za praznike. Ti se praznujejo za velike in važne stvari, navadno kot spomin na dogodke, ki so odločilno vplivali na narodovo usodo ali pa na usodo človeštva, če gre za cerkvene praznike.
Tak dogodek je bil 29. oktobra 1918, ko so se Slovenci ločili od Nemcev in je nemštvo prenehalo biti “varuh”, mačeha slovenstvu. To je bil - v življenju slovenskega naroda tako važen dogodek, da zasluži naslov praznika, ne glede na to, kaj mu je sledilo. Slovenci so tedaj začutili, kaj pomeni biti svoboden. Ni bilo več nemškega cesarja, ni jim vladala več nemška vlada na Dunaju, ni bilo Nemca-učitelja, ne Nem-ca-sodnika. Prevzelo jih je o-troško veselje. Veselje svobode vse Slovenije, vseh slojev in poklicev. Zavladala je sreča svobodnih. To veselje in ta sreča je bila drugačna kot je sreča zmagovalcev, ki lovijo premagance. To ni bila sreča, ki hlepi po maščevanju; to ni bila osveta, žejna krvi, to je bil praznik srečnih ljudi. Ječe so se odprle, ljudje so se objeli in radovali kot otroci.
Tega in takega praznika se svobodni Slovenci po svetu spominjamo; tak praznik obhajamo vsako leto v oktobru z namenom, da narod ne pozabi, kaj je in kakšna je resnična svoboda, ko Slovenci v domovini še vedno čakajo nanjo.
Slovensko-kanadski svet je letos proslavil ta dan v gornjem smislu. Povabil je odbornike organizacij, ki sestavljajo SKS, na večerjo v dvorano slovenske restavracije Lipa v nedeljo, 31. oktobra, ob 6h zvečer, da bi se med seboj bolje poznali in da bi se skupaj spomnili praznika slovenske svobode, kakor je navzoče spomnil sopredsednik SKA. Zbralo se je 46 društvenih aktivistov, ki so predstavljali:	Slovensko
krščansko demokracijo; SNZ, Društvo Slovencev Baraga, Društvo Slovenski Dom, obe borčevski organizaciji, obe Hranilnici in Posojilnici, slovenske podjetnike in SAVA. Ob odlični postrežbi, ki sta jo nudila gg. Žagar in Tomšič in v prijateljskem kramljanju je večer hitro minul.
Por.
(Imena darovalcev za slovenske študente na Koroškem bodo priobčena prihodnjič.) -----------—p--------
Iz lovske torbe
TORONTO, Ont. — Lovci na musfe sb se vrnili. Lovili so po vseh koncih severnega Ontarija. Spremljalo jih je slabo vreme:	veter, dež in
sneg.
Lovska sreča je izgledala sprva klaverno, a sedaj, ko so skoraj vsa poročila dospela v Toronto, so bili nekateri kljub vsemu uspešni.
Miro Rak in Jože Avsenik sta lovila po velikem Caribou jezeru in se borila proti visokim valovom, katere je povzročilo viharno vreme. Enkrat sta se celo dobro oblečena in obuta “skopala”, zato sta se umaknila 'na Smooth Rock jezero, bolj v zatišje gozda. Za svoje trpljenje in vztrajnost sta bila' lepo nagrajena, ko se jima je prikazal ogromen bik,' ki sta ga tudi ustrelila. Bik je imel 24 izrastkov sin je vsekakor lepa trofej k.
Drago Gregorič je lovil na lake Seul, vzhodno od Ears Falls, in je naletel na večjo skupino musov. Kot dobra
duša je poklical še druge Slovence, ki so postrelili skupno tri bike. Ustrelili so: Drago Gregorič in Jaka Avsenik 1 bika; Jože Muhič in Stane Pajnič 1 bika; Dolfe Osterman in mladi Johnny Kumer 1 bika. Vsi trije biki so bili mladi.
Boris Mozetič in Jože Mi-slovič sta lovila vzhodno od Sunridga proti Algonquin Parku in sta tudi imela srečo.
Jože Mislovič in J. Mlakar sta podrla prvega bika, naslednji dan pa sta Boris Mozetič in Dore Sinkoveč ustrelila še drugega bika kakih 100 m proč.
Štefan Marič in Jože Petek sta poletela z avionom na Toronto Lake, severno od Lake Seul, kjer sta ustrelila kravo.
Prav tako sta ravno tam dobila kravo tudi Toni Flegar in Jože Sobočan.
Blizu Hearsta je skupina lovcev iz Allistona V. Jankovič, J. Adamič, T. Plut, A. Plut, A. Weibl, F. Macerle in M. Majerle ustrelila dve kravi in enega bika. G. in ga. Bračnik, ki sta lovila zadaj
NOVEMBER
12.,	13. in 14. — Fara sv. Vida
priredi Novemberfest v avditoriju farne šole.
13. — Belokranjski klub pri
reja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester.
13. — Pevski zbor Jadran pribredi Večerjo, program in ples v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Večerjo od 5.30 do 7.30 zvečer, potem program in ples. Igra Jeff Pecon orkester.
13. — Pevski zbor Korotan
poda koncert v dvorani pri Sv. Štefanu v Chicagu, 111.
21. — Fara Marije Vnebov-
zete na Holmes Ave. priredi “Zahvalni festival”, ki bo od 3. do 9. zvečer v družabni dvorani Baraga.
28. — Dramatsko društvo Lilija priredi burko “Vaška Venera”’ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3.30 popoldne.
28. — Ženski pevski zbor SŽZ “Dawn” priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. pop.
DECEMBER
4.	— Slovensko ameriški Primorski klub priredi božičnico z večerjo in plesom v Frank Sterletovem Slovenian Country House.
5.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi Miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. popoldne.
19. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 31. _ Pevski zbor Korotan priredi Silvestrovanje V Slovenskem narodnem domu ha Št Č.lair Ave.
31. — Baragov dom in Klub priredita silvestrovanje z večerjo v Baragovem domu, '6304 St. Clair Ave.
31.1— Direktorij Slovenskega narodnega doma ha St. Clair. Ave. priredi sflves-.' trovanje v glavni dvbrahi.
za Gowgando, sta dobila-1 bi* ka.
Skupina F. £ gnarja poroča, da je pripeljala nazaj v Toronto lepega bika, ki ga je ustrelil F. Stegnar, lovili pa so nedaleč od North Bay-a.
Mladega medveda je podrl Kumer mlajši, ko je lovil skupaj z očetom. Medved je prišel skoraj v šotor.
Medveda je ustrelil tudi Frank Grmek, ko je sledil musa za Huntsvillom. Nevede je prišel preblizu medvedje luknje in je medved navalil nanj. Frank ga je podrl s prvim strelom v glavo.
Vsem lovcem iskrene čestitke k lepemu uspehu. Ni več tako lahko dobiti zverino dandgnes. Treba je. veliko napora, trpeti dež, mraz in veter, a vendar je lepo prebiti nekaj dni sredi divje narave. Če se kaj dobi, je uspeh, katerega je treba praznovati.
Lovci iz Allistona bodo imeli svoj Moose banket 27. novembra v cerkveni dvorani na Brown’s Line.
STZ lovci pa imajo Moose banket 22. januarja v Slovenskem domu na Pape Ave.
Borut
1983
FEBRUAR
5.	— Pevski zbor “Slovenska pesem” iz Chicaga, 111. priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7.30 zvečer.
12. — Dramatsko društvo
Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave.
MAREC
6.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani, od 11.30 do 1.30 popoldne.
12. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi pomladanski koncert z večerjo v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
26.	— Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
APRIL
9. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
16. — Moški pevski zbor .Mirko File j iz Gorice, Italija priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
30.,	1. maja — Slovenski folklorni inštitut v Ameriki priredi samostojni folklorni program v novo preurejenem gledališču Ohio Theater na Playhouse Square v središču Clevelanda.
MAJ
7. — Slovenska soha pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob <7. uri zvečer.
JUNIJ
4. American Slovene Club
priredi Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v počastitev 55. obletnico klubu vega obstoja.
)<=>0<)<CI>00<C=>^
LOVSKI VESTNIK
za leto 1983-84
Slovenian Hunters and Anglers Club pripravlja novo izdajo lovskega vestnika za leto 1983. V to svrho zbira dopise in pesmi, katere naj bi bile lovskega, ribiškega ali kakršnegakoli zanimivega dogodka iz narave ali potovanja.
Zgodba ali dogodek mora biti napisan v slovenskem jeziku. Obširen pa naj bi bil od polovice do 2 s pisalnim strojem pisanih strani.
Snov je lahko ilustrirana ali pa so priložene fotografije, ni pa nujno.
Hvaležni bomo vsakega dopisa in jih bomo skušah kar največ mogoče objaviti.
Za najboljšo zgodbo ali pesem naše društvo razpisuje 100 kanadskih dolarjev nagrade.
Razpisano nagrado za dopis v letu 1982 sta prejela Frame 'Grmek za “IZPOD KILIMANGARE” in Franc Leben za dopis “JUNAK MURKO”. Denar, ki sta ga prejela, sta oba darovala v tiskovni sklad naše revije SLOVENSKI LOVSKI VESTNIK. Uredništvo se obema lepo zahvaljuje za dar.
Pošljite vse dopise na sledeč naslov do 1. januarja 1983.
ALDERWOOD JEWELRY c/o Miro Rak 857 Brown’s Line Etobicoke, Ont. M8W 3V7 Canada
Tel. 255-4429 ali Res. 297-3540 " - 1 .
V našem Vestniku tudi lahko oglašujete svojo pisarno, trgovino, obrt .ali podjetje. Za nadaljnje informacije pišite ali kličite:
Jože Avsenik 5 Seaborn Pl.
Agincburt, Ont. MIS 1M2 Canada
Tel. . Bus. 751-8112 ali Res. 293-9685
Frank Jarkbvič 43 Cowley Ave.
Islington, Ont. M9B 2E2 Tel. 622-6655
začel g. Jakob Kvas. Pozdravil je vse navzoče in napo-
KOLEDAR
f	S
društvenih prireditev !!
f-rv 3$e
Society*
GNE MIKANE DRIVE
JOUET, IL 80434
Sine« 1914...
... tht Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesua, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns. I. Additional scholarships for needy boys and girls.
i. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
I. Bowling, basketball and little league baseball S. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Offie«r4
President ........-......... Joseph J. Konrad
First Vice-President ....... Ronald Zefran
Second Vice-President .....-	Anna Jerisha
Secretary .................. Robert M. Kochevar
Treasurer ................. Anton J. Smrekar
Recording Secretary ........ Nancy Osborne
First Trustee .........;....	Joseph Šinkovec
Second Trustee ........... Frances Kimak
Third Trustee .............. Anthony Tomazin
First Judkial .............. Mary Riola
Second Judicial ............ John Kovas
Third Judicial ............. Frank Toplak
Social Director ........... Mary Lou Golf
Spiritual Director .........
Medical Advisor .... Joseph A. Zalar, M.D.
——PM",	... !■;
Holy Family Society of the U.S.A. Minutes of the Supreme Board Annual Meeting August?, 1982
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. LEDGER ASSETS FOR THE PERIOD ENDED JUNE 30, 1982
Ledger assets
Petty Cash	400.00
First National Bank-Misc. Account	101,900.89
First National Bank-Benefit Account -	(-12,397.26)	89,903.63
Bonds	4,699,056.00
Stocks — Preferred	55,959.92
Stocks — Common	161,086.25
Certificates of Deposits - Savings &	Loan	810,000.08
Policy Loans to Members	j	172,941.61
Nets Due From Agency	5,567.12
Scudder Cash Investment Fund	328,305.93
Real Estate Less Depreciation	367,800.00
TOTAL ................................... 6,690,620.54
LEDGER LIABILITIES
Reserve for Checks V/ritten Off	1,945.45
Premium Deposit Fund	267.77
TOTAL .....................................   2,213.22
Total Net Ledger Assets as of June	30,	1982 ... 6,688,407.32
INCOME	1	"™"....................1
Premium Received From Members
Life Premiums	329,129.60
Accident and Health Premiums	1,133,852.24
Total Premium Income ...................... 1,462,981.84
Investment Income
Interest on Bonds	266,403.35
Interest on Policy Loans	3,763.34
Interest on Bank Savings Account	3,873.49
Interest on Certificates of Deposits — Savings & Loans	34,376.43
Dividends — Stocks	4,808.31
Dividends — Cash Investment Fund	15,086.39
Amortization of Bonds	( 2.00)
Sale of Bonds	1,436.00
Rental Income on Property Occupied By the Society	50,991.00
Total Investment Income ................... 380,736.31
Income for Period Ended June 30, 1982 ............. 1,843,718.15
BENEFITS PAID TO MEMBERS
Death Benefits	89,927.00
Disability Benefits	2,117.22
Cash Surrenders & Endowments	37,549.20
Health and Accident Benefits	614,006.65
Total Benefits Paid to Members ............ 743,600.07
Svetnikova kri se je zopet utekočinita
.Neapelj, Italija — Strnjena kri sv. Januarija, ki jo hranijo v katedrali v Neaplju, se je pred par dnevi zopet utekočinila, kar pomeni dobro znamenje. Tisoče vernikov, ki so do zadnjega kotička napolnili prostorno katedralo, je radostno vzklikalo, ko je kardinal Corrado Urši dvignil dve stekleničici, v katerih se je strnjena kri svetnika zopet utekočinila. V stekleniči-cah je sicer videti nekaka prašna snov, za katero verujejo, da je strnjena kri svet-nika-mučenca sv. Januarija, ki pa se vsako leto ob določenih dnevih sama utekočini, kar ljudje smatrajo za pravi čudež. To se vsako leto ponavlja že 400 let. Če se strnjena kri ob določenem času ne utekočini, smatrajo verniki, da pomeni to nesrečo. Pred nekaj leti je tisti del Italije prizadel hud potres. Ljudstvo v južni Italiji živi sedaj v stalnem strahu zaradi razpasenega organiziranega zločinstva. Utekočinjenje krvi jim daje upanje, da se bo položaj izboljšal.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s l. strani) ,
zaposlena kot šivilja pri Marka S. ml., 3-krat prastara mati, sestra Anthonyja J.,
Richman Bros. 18 let, vse do svoje upokojitve, članica Društva Modern Crusaders št. 45 ADZ. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Paskala Bajlonskega ob 9.30 dopoldne, od thm na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Josephine Kozel
Umrla je Josephine Kozel, rojena Vidmar v Clevelandu, vdova po pok. možu Josephu, mati Helen Glivar, Henryja in že pok. Josephine Kuhel, 8-krat stara mati, sestra Alojza, Martina (oba v Jug.) Franca (Nem.), Ivanke Germ in Marie Arko (obe v Jug.) ter že pok. Anne, Josepha, Tonyja in Uršule, teta Martina Kozela (Toronto, Kan.), sestrična mons. Louisa Baznika. Pokojno so starši vzeli na Dolenjsko, Slovenija, ko je bila še otrok, in se je vrnila v ZDA 1. 1920 ter ves čas bivala v senklerski naselbini. Preminula je v St. Vincent Charity bolnišnici po dolgi bolezni. Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Vida, Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ter Slovenske ženske zveze. Pogreb . bo iž pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. danes, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo,
COMMISSIONS PAID
Policy Fees	6,860.00
Commissions — Life	28,085.51
Commissions — Health & Accident 331,012.11
Total Commissions Paid ................... 365,957.62
GENERAL EXPENSES PAID ,
Rent	54,739.00
Electricity	3,659.81
Water	62.58
Heat	1,429.96
Real Estate Tax	73.06
Salaries	.168,678,62
Legal Fees	1,550.00
Insured Benefit Plans	470.82
Medical Fees	3,125.80
Inspection Reports	390.85
Actuarial Fees
(Wolfman & Moscovitch)	16,800,00
Accounting Fees (Schultz, Karzen,
Klayman & Goldstein)	6,200.00
Office Maintenance & Supplies	11,410.49
Travel	2,438.51
Postage	16,862.38
Telephone	8,211.83
Fraternal Growth Membership,
Advertising and Activities	30,337.42
Printing General	12,426.69
Pauline Koncilija
V nedeljo, 7. novembra, je umrla Pauline Koncilija, rojena Champa, vdova po pok. Josephu in pok. Edwardu Prijatelju, mati Franka (pok.), Pauline Pike, Vide Cinco in Edwarda Prestona, 4-krat stara mati, 7-krat prastara mati. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Kristine ob 9. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
INCOME PROPERTY
E. 185 St. - Brick Bldg. 2 stores & lovely 3 bdrm. suite. Good investment. Priced for quick sale.
3 suites, with good owner financing; only $36,000.
LOCATION REALTY 531-8788
(85-86)
FOR SALE
2 family home - up and down - good condition - garages, St. Vitus area. Call 361-0566 or 461-3628.
(85-88)
■»
MALI OGLASI
FOR RENT
5 rooms dn. Holmes Ave. Near St. Mary’s Church. 338-5524 eves.
(85-88)
Apt. for Rent
E. 156 & Waterloo area. Upstairs. 2 bdrms, carpeting, appliances and heat included. No pets. Call 481-5136.
(84-87)
FOR RENT
Euclid brick bungalow. 3 bdrms, fireplace, garage, 2 baths. $475. Call 481-5994.
(84-85)
	
GRDIN0VA P0GRE8NA	ZAVODA
1953 East 62 St.	431-2081
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM	
15301 Waterloo Road	531-1235
Fraternal Growth Membership
Printing	18,522.53	
Office Equipment	15,176.76	
Data Processing Service	25,597.00	
Society Publication	964.00	
Lodge Activity Funds	4,714.00	
Periodicals	1,102.99	
Promotional	1,751.37	
St. Clare House of Prayer	900.00	
Other Charitable Donations	855.00	
Insurance	4,468.00	
Rental of Safety Deposit and P.O. Box	102.00	
Bank Collection Charges	41.25	
Board Meeting & Per Diem	1,280.00	
Depreciation	1,600.00	
Total General Exnenses Paid 			415,942.72
TAXES, LICENSE and FEES PAID		
Department of Insurance	1,803.00	
Social Security Expenses	11,507.55	
Director of Labor	490.11	
Federal Unemployment,	1,309.08	
Total Taxes, Licenses & Fees Paid 			15,109.74
Total Expenses For the Period 			1,540,610.15
Ledger Assets — June 30. 1982 			6,688,407.32
Ledger Assets — December 31, 1981		6,385,299.32
Increase in Ledger Assets for the Period		$ 303,108.00
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing, and driveway jobs.
TONY KRISTAVNIK Owner 831-6430
_________________________m
D2 - D3 Liquor License With fixtures. Move or stay $12,000. Or will sell license separately.. 431-6224, 585-4693 after 5. — 4 rooms & bath. Also store or any type of business.
________________________(X)
For Sale
1978 LTD 2S. 10.000 miles. $9,500 firm. Collectors. 581-9295
(82-85)
For Sale By Owner 23820 Greenwood Rd.
3 bdrms. 2% baths. Brick & cedar sided. Located in nice area of Euclid. Must see to appreciate. Clean. Move-in condition. All offers considered. 70’?. Call 486-2743.
(82-85)
OFFICE VACANCY
M.D. retiring. Office suite available. L & M Medical Bldg., 780 E. 185 St. For further information call John Lokar, any evening at 731-5515.
(81-92)
FOR SALE BY OWNER
3 bdrm colonial, off Nottingham Rd. Newly remodeled. Make offer. 49l6-8841.
(83-86)
For Rent
2 reliable tenants. (No pets.) Unfurnished apt. 4 rooms & bath, up. Furnished apt. 5 rooms & bath, down. Tenant pays utilities.
Call 361-4136 or 531-1235 (82-85)
NAPRODAJ?
Repa ih zelje, primerno za ribanje. Kličite 1-466-1061. Naslov: 4620 S. River Rd. East, Geneva, Ohio.
(84-85)
SIVILL0
h,
Electric sewer cleaning. Asphalt and concrete work.
289-5039	481-4031
(83-86)
THE “SUITE” LIFE
SECURITY TRANSACTIONS - JANUARY 1, 1982 to JUNE 30, 1982' -BONDS ACQUIRED
—"	v
DATE	.NAME --	AMOUNT
1-22-82 B0RG-WARNER ACCEPTANCE C0RP,	$ 65,000.00
'' L-1'	:
BONDS MATURED V..
1-11-82	VILLAGE OF GERMANTOWN	3,000.00
2-4-82 i	#	ESMARK INC.	25,000.00
3-1-82	ARKANSAS POWER & LIGHT	100,000.00
3-8-82	INTERNATIONAL HARVESTER C0RP.	50,000.00
5-13-82	VILLAGE OF ELLIOTT	2,000.00
6-11-82	UNITED GAS CORPORATION ^ ' ' " OTHER BOND TRANSACTIONS		10,000.00
INTEREST	MATURITY
151/4%	./ rhf NOV. 15, 1953
1-82	,4k private EXPORT FUNDING C0RP,

COMMON STOCK
4
K
1-4-82 ,, AMTEREE DEVELOPMENT C0PR.
MONEY MARKET FUND
\ SCUDDER FUND
5,000.00
Vv;> a,.;
, ,, . • ■ ,
1,000.00
‘ T’f	.,ji
• y- .
328,305.93
Amount received for semi-annual redemption on principal.
Third installment.payment on liquidation.
■V J	\
Balance as of June 30, 1982.
Think of moving to an apart-ment or think of moving into 3 newer building. Take yppr choke in one of several quality mid-rise or garden typg apartments. Designed to make life leisurely and comfortable. Conveniently located in the Northeast area of Cleveland and Euclid. These apartments offer a variety of special leisure features with you in mind: sauna bath, pool RTA transportation is at your door. Properties are builder-owner managed. Adults only insures peaceful living. No pets. Prices range for one bedroom suite $270 - two bedroom suite from $300. Rental includes carpeting, appliances, air conditioning, heating and hot water. Some immediate occupancy available-Applications are now being taken. For more information call 481-1604 or 486-0877.
BEACON HILL 22230 Euclid Ave. at E. 222 St
white stone manor
18009 Lake Shore Blvd.
NASVYTIS ENTERPRISES Properties
18009 Lake Shore Blvd.
481-1604 or 486-0877
F i-	_____ (To be continued)	1 ! .	,	(83-86)