24. junij 1998
številka 7
MURSKA  SOBOTA
GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
NOV TAJNIK
IN SEDEŽ MESTNIH ČETRTI
V
Mestni občini Murska Sobota je pet Mestnih četrti: Center, Ledava, Park, Partizan, in Turopolje. Njihovo delo usklajuje tajnik Mestnih četrti.
Delo tajnika Mestnih četrti Murska Sobota je v letošnjem letu prevzel Zoran HOBLAJ, po poklicu pravnik, ki je v mestno upravo prišel iz gospodarstva. Kot pravi sam, ga je v novo službo pritegnila želja in da pri delu Mestnih četrti stori veliko pozitivnega za mesto in občane. Pri tem si bo za Mestne četrti prizadeval vzpostavili tesnejši stik z občani. Mestne četrti naj vez med občino in občani, ki na eni strani zbirajo predloge in želje, na drugi strani pa jih prek letnih naložbenih načrtov in v sodelovanju z občinskimi strokovnimi službami ter v okviru dodeljenih finančnih sredstev uresničujejo v praksi.
»Radi bi tudi same občane bolje informirali o delu Mestnih četrti, zato jih pozivamo k sodelovanju s pobudami in predlogi, saj se lahko marsikateri problem učinkovito reši. Kot sam opažam, nekateri občani niti ne vedo, kaj so mestne četrti in
kakšna je njihova funkcija. Mestne četrti so namreč nasledile nekdanje Krajevne skupnosti, tako da so tudi v večjem delu prevzele njihove funkcije. Vsi predlogi in pobude, ki prispejo na naslov Mestnih četrti oz. jih predložijo sami člani sveta Mestne četrti, obravnava svet Mestne četrti. Seveda imajo veliko vlogo pri delu Mestnih četrti člani svetov in predsedniki svetov Mestnih četrti, ki potem na svojih sejah sprejemajo sklepe o uresničevanju nalog posameznih Mestnih četrti. Predsedniki posameznih svetov so že bili predstavljeni v eni od prejšnjih številk Soboških novin.«, pravi novi tajnik.
Mestne četrti pa so se letos preselile na Trg zmage 4/1 nadstropje. Novi prostori predstavljajo za delo veliko pridobitev, saj so prejšnji bili prostorsko in funkcionalno neprimerni.
Programi za letošnje koledarsko leto so zastavljeni v okviru finančnih sredstev, ki so jih dobile Mestne četrti. Ce jih na kratko predstavimo, je v letošnjem načrtu v Mestni četrti Center izdelava projekta enosmernega prometa v centru
Murske Sobote in projektov za ureditev ulice Stefana Kovača, kjer je predvidena gradnja kolesarske steze, kar bo nedvomno olajšalo pot kolesarjem v središče mesta. V Mestni četrti Partizan je predvidena ureditev kanalizacije v Mali novi ulici, ureditev javne razsvetljave v delu Mladinske ulice in izgradnja enostranskega pločnika v ulici Daneta Šumenjaka. V Mestni četrti Park je v letošnjem programu gradnja enostranskega pločnika v Borovnjakovi in Košičevi ulici ter ureditev javne razsvetljave v šolskem naselju. V Mestni četrti Ledava so v programu gradnja enostranskega pločnika ob Markišavski ulici in ureditev otroškega igrišča na Lendavski
ulici ter izdelava projektov ureditve Klavniške ulice in projektov za kolesarsko stezo od Markišavske do Lendavske ulice. V Mestni četrti Turopolje pa je v programu asfaltiranje cestišča med Kroško in Tomšičevo ulico ter ureditev cestišča od Kajuhove ulice proti kanalu in izdelava projektov za ureditev parkirišč in otroškega igrišča v Jakobovem naselju.
Občani lahko pridejo osebno na sedež Mestnih četrti v ponedeljek in petek od 8.00 do
10.00,	v sredo pa od 14.00 do 16.00 ure, lahko pa tudi pokličejo po telefonu št. 28 030, oz. pošljejo pobude in predloge na naslov Mestnih četrti, Trg Zmage 4/1.
Glasilo SOBOŠKE NOVINE Izdaja MESTNI SVET.
Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2.
Izdajateljski odbor:
Ernest Ebenšpager, Anton Slavic, Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton Inhof, Franc Meolic,
Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper
Odgovorna urednica Brigita Bavčar,
Oblikovna zasnova Franc Mesarič,
Fotografije Jože Pojbič,
Lektoriranje Mojca Maučec,
Grafična priprava in tisk Tiskarna Klar Murska Sobota.
Fotografija na naslovnici Jože Pojbič
Naklada 7000 izvodov.
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, št. 415-1327/96 z dne 20.12.1996 spada javno glasilo Soboške novine med izdelke, za katere se plačuje 5% prometni davek.
Murska Sobota je bila zadnjo soboto v maju prizorišče državnega prvenstva slovenskih prometnih policistov na motorjih. Pri premagovanju ovir v spretnostni vožnji na avtobusnem postajališču so se pokazali kot spretni.
Koliko pa bodo v pomoč na slovenskih cestah, na katerih je krvni davek spet visok - novi zakonodaji navkljub - pa se bomo lahko prepričali v prihajajočih poletnih mesecih, ko bodo naše ceste poleg tovornjakov polne tudi oddiha željnih turistov. Motoristov tudi ne manjka med njimi in ti običajno ne vozijo v takih formacijah, kot je policijska na sliki; velikokrat so tudi v gosjem redu in ne najbolj disciplinirani, meritev hitrosti pa bi pokazala, da presegajo dovoljeno.
2
številka 7
Če se ljudje v prostoru, v katerem živijo, dobro počutijo, jim ni vseeno zanj.
Soboški dnevi '98
... soboški park in grajsko dvorišče, ker je to najlepše, kar premoremo
... zgodnje poletje s kratkimi nočmi
... stik Sobote z zanimivim, vznemirljivim in zabavnim iz Slovenije,
Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovaške, Portugalske, Velike Britanije, Armenije, Kalmikije, Polinezije in ZDA.
PRIDITE!
MO M. Sobota. TD M. Sobota in ZKO M. Sobota
za njih Brigita Perhavec. Darja Pintarič in Duša Škof
39. SEJA SVETA MESTNE OBČINE
T
riindvajset članov mestnega sveta se je 21. maja vsebinsko najprej lotilo predloga sprememb in dopolnitev Statuta Mestne občine, ki ne prinašajo revolucionarnih sprememb, med drugim pa konkretizirajo nekatere odnose med občino in krajevnimi skupnostmi. Svetnike je bolj pritegnil predlog Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti, saj je z novim zakonom določeno, da se kategorizirajo vse javne ceste, tudi tiste, ki so prešle od prejšnjih gospodarjev v last države in občin. Lastnika in upravljalca javnih cest sta po novi ureditvi država (za državne) in občina (za občinske ceste). Predlog je bil v javni razpravi do 21. junija.
Po novem je povprečna gradbena cena za kvadratni meter neto koristne uporabne stanovanjske površine 118.323 tolarjev, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa so 15 odstotkov povprečne gradbene cene, od tega 10 odstotkov za napravo kolektivne in 5 odstotkov za napravo individualne rabe. Korist za stavbno zemljišče na območju mestne občine Murska Sobota je 1.183 tolarjev za kvadratni meter, na območjih zunaj mesta pa 947 tolarjev za kvadratni meter.
Svetniki so na dnevi red dodatno uvrstili Poročilo o delu policijske postaje Murska Sobota v letu 1997 na območju mestne občine. Zvedeli so, da so varnostne razmere ugodne in da se meščani počutijo vame. V razpravi pa so izrekali skrb zaradi narkomanije, zanimala pa jih je tudi pristojnost lokalne skupnosti pri novi prometni zakonodaji. Policisti in ravnatelji osnovnih šol načrtujejo v kratkem sestanek, na katerem bodo obdelali problematiko, ugotavljajo pa, da se starostna meja pri nasilništvu, agresiji in zasvojenosti vse bolj niža.
Pravilnik o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe iz občinskega proračuna so spremenili v delu, ki določa dobo vračanja posojila, saj je bila pri nekaterih bankah ugodnejša. V proračunu mestne občine je za pospeševanje kmetijstva in pridelave hrane za letos predvidenih 17 milijonov tolarjev in še pet milijonov za urejanje kmetijskih zemljišč. Sicer pa naj bi bil to šele začetek pomoči kmetijstvu. Čeprav je občina mestna, se z njim ukvarja kar četrtina prebivalstva in je pomembna veja, so ugotavljali svetniki.
Potem pa glasovali o mnenjih k imenovanjem. Predlagali so: Daneta Kataliniča za ravnatelja javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Murska Sobota, Antonijo Berden za ravnateljico Dijaškega doma Murska Sobota, Ludvika Sukiča za ravnatelja Srednje strojne in tekstilne šole Murska Sobota, Lilijano Grof za direktorico javnega zavoda Ljudska univerza Murska Sobota in Marijo Zadravec za ravnateljico Srednje zdravstevene šole Murska Sobota. Mestni svet je dal tudi soglasje k imenovanju Tadeja Džubana za vršilca dolžnosti upravnika javnega zavoda Mladinski informativni in kulturni klub (Mikk) do 31. avgusta, za upravnika od 1. septembra 1998 (za štiri leta) pa imenoval Saša Županka. Ker svetniki določajo tudi delovno uspešnost direktorjev javnih zavodov, so sklenili: direktor Galerije dobi letos 26-odstotni dodatek za delovno uspešnost, direktorica Pokrajinskega muzeja pa 30-odstotnega. Občina daje soglasje
za povečanje obsega sredstev za plačilo delovne uspešnosti zaposlenih v Galeriji Murska Sobota za 8 odstotkov in v Pokrajinskem muzeju za 5 odstotkov.
V zadnjih dveh točkah so se svetniki lotili predlogov in pobud. Franc Meolic je predlagal sestanek na temo ureditve gramoznice Krog (in časovno opredelitev) ter vprašal, zakaj se še ni začela gradnja kolesarske steze med Soboto in Krogom. Franc Zver je predlagal pomoč otrokom, ki bi radi letovali v počitniškem domu v Baški, pa starši bremena ne zmorejo. Alojz Sraka je opozoril na plavajoči bager v soboški gramoznici, saj je ekološko nevaren, na odstranitev arhitektonskih ovir za invalide v mestu, odvoz zapuščenih vozil izpred blokov, saj to omogoča novi zakon, pa tudi na pretirano škropljenje sadnega drevja. Vladimir Goldinskij pa se je lotil estetike - na vpadnici iz Maribora je veliko raznih vozil, po novem pa so tudi iz smeri Gederovec, ki kazijo podobo mesta; mestno kopališče pa se po njegovem ne obnavlja tako, kot je opisoval župan Anton Slavic, ki je ob koncu pojasnjeval: Dogovori o ureditvi gramoznice Krog potekajo, pri kolesarski stezi so težave pri odkupu enega zemljišča, čakajo pa tudi zaradi sočasne gradnje kanalizacije; o težavah pri plačevanju letovanja v Baški ni govoril še nihče, o potegnitvi bagra iz kamešnice se dogovarjajo, vendar je še vedno v lasti Carine, pripravljen je predlog delitvene bilance podjetja Komunala, usoda počitniškega naselja v Krogu pa je odvisna od odnosov med Hrvaško in Slovenijo in letos še ne bo rešena.
Mestni svet je na 39. seji - končala se je s tradicionalnim piknikom ob soboški kamešnici - kot prednostno pri dodelitvi denarja za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji določil izvedbo rekonstrukcije ceste Polana-Markišavci ter gradnjo kanalizacije v Polani in Markišavcih.
mm
PLINSKO OMREŽJE V MESTNI OBČINI
G
radnja plinskega omrežja v mestu je dolgoletna želja, odločitev zanjo je padla na septembrski seji mestnega sveta, odlok mestne občine Murska Sobota pa so mestni svetniki sprejeli na lanski oktobrski seji. Javni razpis za podelitev koncesije za izgradnjo, upravljanje omrežja in distribucijo zemeljskega plina na območju mestne občine M. Sobota, na katerega so prejeli tri ponudbe, je bil v Uradnem listu objavljen 15. decembra 1997, odločba za oddajo koncesije pa letos v marcu.
Komisija v sestavi: Tibor Cigut, Rudolf Horvat, Vladimir Goldinskij, Jože Heric, Franc Kramar, Drago Ružič in Nada Cvetko-Torok je za koncesionarja izbrala Mestne plinovode d.o.o. Koper in Evroplin Trbovlje. Kot je ob slovesnem podpisu pogodbe na sedežu mestne občine dejal soboški župan Anton Slavic, je v ospredju zgraditev omrežja v celotni občini - in to v najkrajšem času ter po sprejemljivi ceni. Koncesija prične veljati s I. januarjem 1999, ko se začne dobava s plinom, ki bo trajala 30 let. Vsi objekti, ki jih bo zgradil ali kako drugače za namen izvajanja pridobil koncesionar, preidejo v last koncendenta ob prenehanju pogodbe, za drugo pa se bosta dogovorila po preteku koncesije. Vsa potrebna finančna sredstva zagotavlja koncesionar, ki je ob podpisu pogodbe kot garancijo o zagotovljenih finančnih virih za izvajanje pogodbenih obveznosti ter pravočasno in kakovostno izvedbo predložil garancijo slovenske banke v višini 70 odstotkov predvidene naložbene vrednosti. Ta znaša milijardo sto milijonov tolarjev, dolžina plinskega omrežja je 80 kilometrov, na plinovod pa naj bi priključili šest tisoč gospodinjstev. Ta bodo morala za priključek v povprečju plačati 200 nemških mark - v tolarski protivrednosti. Pri tem niso vključeni drugi stroški, kot na primer predelava ogrevalne naprave, zamenjava kotlov, priključitev sanitarne vode in zamenjava dimnikov oziroma usposobitev kurišč. Zanje je koncesionar zagotovil posojila pri domači banki s štiriletno odplačilno dobo ter 5-odstotno obrestno mero. Gospodinjstva bodo lahko dobila tudi ekološko posojilo z ugodno odplačilno dobo šestih let.
Predvidoma še letos bodo plin pripeljali do novega stanovanjskega objekta v Razlagovi ulici ter v center mesta, kjer gradijo novo tržnico, celotno plinovodno omrežje pa naj bi bilo po zgrajeno do leta 2001.
bb
4
številka 7
BAUMAX, INTERSPAR IN REGIONALNI NAKUPOVALNI CENTER BTC V MURSKI SOBOTI
Po izjavi predsednika uprave Blagovno-trgovskega centra Jožeta Mermala, ki so jo v dnevnem časopisju obelodanili konec maja, naj bi poleg poslovne stolpnice v slovenskem gradili tudi regionalni nakupovalni center v pomurske središču. Imel bo 6800 kvadratnih metrov nakupovalnih površin, 1000 skladiščnih ter 500 parkirišč. V njem bo tudi nova prodajalna avstrijske hiše Baumax, že v letošnjem letu pa naj bi v Murski Soboti odprl vrata svoje prodajalne na 2300 kvadratnih metrih tudi Interspar.
OBLIKOVANJE POLITIKE MARKETINGA
V BANKAH IN HRANILNICAH
Dr. Štefan Ščap, zaposlen v bančnem podjetju Pomurske banke Feniks, znan kot stečajni upravitelj in mestni svetnik, je pred kratkim izdal svojo drugo knjigo. Natisnili so jo v Pomurskem tisku, v njej pa eden redkih pomurskih doktorjev znanosti, ki so ostali v rojstni pokrajini, razčlenjuje potrebo po tem, da banke vpeljejo koncept marketinga prodaje, pri katerem se bodo z uporabo marketinških inštrumentov zmanjšala nasprotja ciljev, ki se pojavljajo pri ponudbi in povpraševanju bančnih storitev.
Izvedenec za marketing, ki je leta 1993 doktoriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu z zagovorom teze, ki jo je obelodanil v svoji prvi knjigi Ekonomski pomen kooperativnega marketinga nabave v živilski industriji, živi v Murski Soboti. V njej pa tudi vodi mestno podružnico Slovenske ljudske stranke, na katere listi je kandidiral za župana mestne občine Murska Sobota na prvih - in bo verjetno ponovno za svetnika na letošnjih lokalnih volitvah v novembru, če se ne bo povsem posvetil stroki. Daje ji prednost (kot je dejal v intervjuju na lokalni televiziji Idea ob predstavitvi nove knjige), ker mandati v politiki, niso zanesljiv način preživetja v teh čudnih časih tranzicije. Na ključnih položajih in v ospredju so namreč tisti, ki si niso prizadevali za osamosvojitev države, zato je bolje biti v ozadju dogajanja.
PROTI HRUPU LETAL
Na naslov uredništva Soboških novin je prispelo pismo J. Kuhatja in nepodpisanih 180 prebivalcev Kroga in Bakovec, ki nasprotujejo neznosnemu hrupu, vznemirjajočemu jih konec tedna, ko je v zraku več letal z bližnjega letališča v Rakičanu. Po zapisanem v protestnem pismu naj bi bila tudi nevarna zaradi dotrajanosti in so glasna zato, ker nimajo vgrajenih dušilcev zvoka, njih piloti pa naj bi se namerno izživljali kot amaterji brez znanja o navigaciji. Zato naj bi bilo bližnje evropsko prvenstvo v akrobatskem letenju priložnost za organiziranje demonstracije na letališču, kjer bi ogroženi prebivalci z mehanizacijo zaprli letališko stezo.
V uredništvu ukrepamo in vsebino pisma v zgoščeni obliki objavljamo z željo, da se do tega vprašanja opredelijo tudi drugi bralci,saj ne bi želeli, da zaradi interesa posameznikov ogrožamo splošnega. Aeroklub Murska Sobota pač ima tradicijo in so med prebivalci teh krajev tudi ljubitelji športa, v katerem imamo celo državnega prvaka v akrobatskem letenju.
24. junij 1998
5
NALOŽBE DRUŽBE SOBOTA-CENTER
Družba SOBOTA-CENTER, d.o.o., iz Murske Sobote, ustanovila sta jo družbenika Mestna občina Murska Sobota in družba IMO-REAL, d.o.o., iz Murske Sobote, je na začetku leta pričela priprave za načrtovano gradnjo poslovnega objekta v mestnem jedru in ureditev tržnice ter pozidavo območja nekdanjega ušesnega oddelka bolnice na križišču Slomškove in Gregorčičeve ulice v Murski Soboti.
S sprejetjem zazidalnega načrta za ožje središče mesta Murska Sobota so nastale možnosti za začetek naložb, ki nekako predstavljajo začetek urejanja mestnega središča. Družba SOBOTA-CENTER je na javnem razpisu uspela pridobiti potrebno zemljišče za gradnjo in pričela je aktivnosti za pridobitev dovoljenj za začetek gradnje poslovnega centra Murska Sobota ter ureditev in gradnjo tržnice v Murski Soboti. V nadaljevanju so predstavljeni konkretni projekti.
POSLOVNI CENTER MURSKA SOBOTA
Objekt je umeščen med obstoječo tržnico, LB-Pomursko banko in poštni objekt. Imel bo okrog 3600 kvadratnih metrov bruto površine - s kletno etažo, pritličjem in tremi etažami. V kletni etaži bo okrog 50 parkirnih mest, pritličje in etaže nadstropij pa so namenjeni poslovni dejavnosti: trgovini, gostinstvu, bančništvu ipd. Projektno dokumentacijo je izdelala družba IZTR, d.o.o., iz Ljubljane, gradbena dela pa so bila oddana izvajalcu SGP POMGRAD-ABI Gradnje, d.o.o., iz Murske Sobote. Pričetek gradnje je bil 18. maja, objekt naj bi bil dokončan do 31. januaija prihodnje leto, poslovni prostori pa predani kupcem do 28. februarja 1999.
tržnica v  MURSKI SOBOTI
Ureditev tržnice spada v koncept ureditve ožjega mestnega središča, ki ga ureja sprejeti zazidalni načrt Na tej osnovi je bila izdelana idejna zasnova ureditve tržnice in dogovorjen način uresničitve projekta. To bo opravila družba SOBOTA-CENTER, d.o.o. Prva etapa gradnje tržnice zajema podkletitev in nadkritje odkritega dvorišča tržnice. Objekt bo imel približno 860 kvadratnih metrov bruto površine v kletnih prostorih, od tega bo okrog 200 kvadratnih metrov trgovskih lokalov, preostalo pa bodo skladiščni in hladilniški prostori za sadje in zelenjavo. Dvoriščni atrij površine 1000 kvadratnih metrov bo v pretežnem delu pokrit in namenjen tržnični prodaji. Projektno dokumentacijo je izdelala družba IZTR iz Ljubljane, gradbena dela pa so oddana izvajalcu SGP POMGRAD-ABI Gradnje iz Murske Sobote. Načrtovana vrednost naložbe bo 120.000.000 tolarjev, objekt pa naj bi bil končan do 1. oktobra 1998.
POSLOVNI OBJEKT V SLOMŠKOVI ULICI
Po odkupu zemljišča na omenjeni lokaciji je družba SOBOTA-CENTER začela urejati dokumentacijo za pričetek gradnje poslovnega objekta. Izveden je bil natečaj za izbiro najboljše idejne rešitve in na tej osnovi je bila izdelava projektne dokumentacije oddana družbi BARD, d.o.o., iz Maribora. Poslovni objekt bo imel okrog 3400 kvadratnih metrov bruto površine - s kletjo (v kateri bo 20 parkirnih mest), pritličjem in štirimi etažami, ki bodo namenjeni poslovni dejavnosti: trgovini, zastopstvom, bančništvu, odvetništvu, zdravstvu ipd. Za projekt pridobivajo dovoljenja, izdano je bilo lokacijsko dovoljenje, v izdelavi je projektna dokumentacija, na območju pozidave pa tečejo pripravljalna dela - rušitev dela obstoječih in premeščanje komunalnih vodov.
♦ Drago Ružič
6
številka 7
NALOŽBE V ZDRAVSTVU
M
estna občina Murska Sobota si je že nekaj let prizadevala, da bi obnovili in dogradili prostore za nujno medicinsko pomoč, ki je v skrajno neprimernih prostorih. Tako je imela že v letu 1997 v proračunu zagotovljen denar za ta namen, vendar zaradi pomanjkanja le-tega načrt ni bil uresničen. Trinajst milijonov tolarjev, ki so bila v letu 1997 v proračunu zagotovljeni za omenjeno naložbo, je s sklepom Mestnega sveta namenila za ureditev ravne strehe in obnovo fasade na stavbi zobozdravstvenih ambulant in uprave. Urejanje ravne strehe in obnova fasade na stavbi zobozdravstvenih ambulant in uprave je steklo v februarju 1998, končano pa je bilo v aprilu. Skupno je bilo urejenih 969 kvadratnih metrov strehe in obnovljenih 750 kvadratnih metrov fasade. Vrednost naložbe je 19.300.000 tolarjev. Trinajst milijonov jih je zagotovila Mestna občina Murska Sobota, preostalo pa Zdravstveni dom Murska Sobota.
V juniju 1998 so v Zdravstvenem domu Murska Sobota začeli gradbena dela pri obnovi in dograditvi prostorov nujne medicinske pomoči in splošnih ambulant. Obnavljajo obstoječe prostore (40,65 kvadratnega metra), dogradili pa bodo prostore za nujno medicinsko pomoč v (106,89 kvadratnega metra). Prostori za nujno medicinsko pomoč bodo v celoti v pritličju. Nad prostori nujne medicinske pomoči bodo zgrajeni prostori za delo splošnih ambulant (77,45 kvadratnega metra). Z dograditvijo prostorov splošnih ambulant bodo zagotovljene boljše razmere za delo zdravnikov splošne medicine. Zdravstveni dom Murska Sobota ima zdaj
le z pet ambulant za delo zdravnikov splošne medicine, v njih pa opravlja delo devet zdravnikov, zato je zelo težko usklajevati delovni čas in primemo organizirati delo. Izvajalec gradbenih del je GOMBOC - gradbeni inženiring, d.o.o., Beltinci. Po pogodbi bo vrednost naložbe, gradnje prizidka in delne obnove stavbe splošne medicine v Murski Soboti za potrebe nujne medicinske pomoči in splošne medicine 31.778.562 tolarjev. Izvedena bodo vsa gradbena dela. V navedeno vrednost nista všteti oprema prostorov in medicinska oprema za izvajanje nujne medicinske pomoči. Sredstva bodo zagotovili Mestna občina Murska Sobota, Ministrstvo za zdravstvo in občine v okviru Upravne enote Murska Sobota, za katere bo Zdravstveni dom Murska Sobota izvajal storitve nujne medicinske pomoči.
V zdravstvu je mestna občina že od začetka vlagala v zamenjavo dotrajane medicinske opreme in izboljšanje delovnih razmer v Zdravstvenem domu Murska Sobota, a žal večinoma sama - brez drugih občin in brez pomoči Ministrstva za zdravstvo. Z navedenima naložbama, ki bosta končani to leto, bodo v Zdravstvenem domu Murska Sobota zagotovljene razmere za organizacijo in delo nujne medicinske pomoči in boljše izvajanje zdravstvene službe v naši občini. V prihodnje bodo potrebna še vlaganja predvsem v ureditev laboratorija in v sprotno menjavanje dotrajane medicinske opreme.
♦ Rofina Bernjak
Gradbišče med laboratorijem, reševalno postajo in ambulantami zdravstvenega doma Murska Sobota, ki jih bodo obnovili, s prizidkom pa pridobili prostore za službo nujne zdravniške pomoči.
Nova streha uprave, dermatološkega dispanzerja in zobnih ambulant ter laboratorija v Zdravstvenem domu Murska Sobota, iz ptičje perspektive.
24. junij 1998
7
AVTOCESTA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
V
lada Republike Slovenije je na seji 28. maja 1998 obravnavala in sprejela sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za krak avtoceste (v nadaljevanju AC) Maribor - slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas-Beltinci. To je odsek, ki poteka po območju Mestne občine Murska Sobota.
AC odsek Vučja vas - Beltinci predstavlja del avtocestnega omrežja Republike Slovenije v smeri Maribor - Murska Sobota - slovensko-madžarska meja.
Prvotno je bil načrtovan AC odsek Cogetinci - Radmožanci, ki je nato (tudi na pobudo Mestne občine Murska Sobota) razdeljen na več manjših odsekov. To je bilo smiselno zaradi hitrejšega postopka priprave in sprejema prostorske dokumentacije (usklajevanja). Da bi pospešili pripravo prostorske dokumentacije, so bili mesečno dvakrat organizirani sestanki (enkrat na mesec tudi v prostorih Mestne občine Murska Sobota) z načrtovalci in vsemi prizadetimi (krajevne skupnosti, upravljalci komunalnih infrastrukturnih objektov ipd.). Na teh sestankih so bile marsikdaj izrečene tudi težke besede na račun tistih, ki so zamujali terminski načrt. Mirno lahko rečem, da je bil tudi zaradi teh sestankov AC
odsek Vučja vas - Beltinci pripravljen prej kot drugi odseki na trasi AC Maribor -Radmožanci.
Tako je za odsek, ki poteka po teritoriju Mestne občine Murska Sobota (AC odsek Vučja vas - Beltinci), prostorska dokumentacija pripravljena do te mere, da jo je možno razgrniti in o pripravljenih rešitvah javno razpravljati. Da smo v proceduri sprejemanja prostorskih dokumentov prišli tako daleč, pa pomeni, da so končane strokovne podlage, ki jih je potrebno pripraviti in s katerimi se lahko utemeljeno zagovarjajo predvidene rešitve.
Planerski postopek za načrtovanje AC bi lahko strnili v etape:
-	pobuda investitorja (utemeljen in argumentiran predlog ministra za promet in zveze)
-	sprejem programa priprave lokacijskega načrta (v nadaljevanju LN) s projektno nalogo
-	posnetek stanja, predanalize
-	analize možnosti za potek AC (variantni predlogi)
-	dopolnilne variante prostorskih planerjev
-	vrednotenje variant:
1.	kriterij regionalnega in urbanega razvoja
2.	prometna učinkovitost in drugi prometno-tehnični kriteriji
3.	okoljevarstveni kriteriji (54. člen Zakona o varstvu okolja)
4.	ekonomski kriterij
5.	kriterij družbene sprejemljivosti
-	predstavitev in obravnava variantnih predlogov in rezultatov vrednotenja
-	IZBOR variante in usmeritve za izdelavo LN
-	podrobnejša obdelava izbranega koridorja AC
-	izdelava IDEJNEGA PROJEKTA AC z variantnimi predlogi na kritičnih mestih
-	osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občin
-	osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS
-	izdelava OSNUTKA LN
-	predstavitev osnutka LN in prostorskih sestavin planskih aktov z utemeljitvijo
-	PREDLOG LN in sprememb ter dopolnitev planskih aktov
-	sprejem spremenjenega republiškega plana
-	sprejem spremenjenega občinskega plana
-	sprejem LN odseka AC
-	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
-	dovoljenje za poseg v prostor
S krepkim tiskom je označen postopek pri sprejemanju prostorskega akta, pri katerem smo zdaj.
NEKAJ 0 ODSEKU AVTOCESTE (Vučja vas - Beltinci)
POTEK PRIPRAVE_____________________________
-	predlog ministra za promet in zveze (utemeljen in dokumentiran) - 26.1.1995
-	program priprave LN (minister za okolje in prostor) - 5.3.1997
-	spremembe in dopolnitve programa priprave (minister za okolje in prostor) 24.4.1998 -delitev prvotnega odseka Cogetinci -Radmožanci na odseke: Cogetinci - Vučja vas, Vučja vas - Beltinci in Beltinci - Radmožanci (ponovno vrednotenje novih različic)
-	primerjalna študija variant je bila izdelana junija 1996, dopolnjena 1996 (Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.)
-	obravnava proučitve variant - 24. seja Vlade RS, 24.7.1997, predhodna obravnava na Državnem zboru Republike Slovenije na 12. seji Odbora za infrastrukturo in okolje -13.11.1997
-	pridobitev pogojev pred izdelavo osnutka LN in izdelava strokovnih podlag, posebnih strokovnih podlag, idejnega projekta in poročila o vplivih na okolje
-	izdelava osnutka LN in predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občin (Murska Sobota, Ljutomer, Beltinci) -april-maj 1998
PODATKI O TRASI____________________________
horizontalni in vertikalni elementi
- dolžina trase	11,20 km
- maks. sklon (vzpon in padec)	1,50 %
- min. horizontalni radij (krivina)	1500 m
- računska hitrost	120 km/h
normalni prečni profil
-	Normalni prečni profil NPP (širina) je načrtovan z 26,20 metra, in sicer s po dvema voznima pasovoma in odstavnim pasom v vsaki smeri vožnje ter vmesnim ločilnim pasom.
priključki
-	priključek Vučja vas
-	priključek Murska Sobota (vzhodno obkanalska cesta, ki povezuje AC in zbirno cesto (obvoznico)
deviacije (križanja)
-	s cesto M 10-1 (magistralna cesta iz Rakičana proti Beltincem)
-	regionalna cesta R 353
-	lokalne ceste
-	priključna cesta, ki povezuje AC z zbirno cesto mesta Murska Sobota (obvoznica)
predvideni objekti
-	štirje mostovi prek tekočih voda: Mokoš, razbremenilnik Ledava-Mura, dva (Kanal) in viadukt čez reko Muro
-	8 nadvozov in 23 prepustov
komunalno-energetski vodi
-	prestavljene oz. ustrezno prilagojene bodo obstoječe naprave, ki jih trasa AC križa (vodovod - primarni in sekundami vod, kanalizacija, električni vodi, TT napeljave in plinovod (visokotlačni)
-	predvideni vodi - klic v sili, javna razsvetljava
regulacije
-	predvidena je regulacija 6 tekočih voda
rušitve
-	predvidena je rušitev objektov na območju farme Jezera - dva šolska hleva ter zbiralnica za kadavre, čuvajnica in vhod z razkuževalnico
odvzem gramoza
-	V ureditveno območje LN je vključeno območje odvzema gramoza ob obstoječi gramoznici ob Bakovski cesti (kamenšnica). Lokacija je bila opredeljena na podlagi strokovnih podlag in posredovanih pogojev pred izdelavo osnutka LN. Predvideva se potreba po nekaj manj kot 2 milijona m3 gramoza oz. nasipnega materiala - za odsek AC od reke Mure do meje obdelave na vzhodu (do meje s k.o. Gančani).
investicijska vrednost
-	vrednost investicijskih stroškov (vsi stroški od priprave dokumentacije do konca izvedbe) se ocenjuje na 14.247.912.000 SIT.
pridobitev zemljišč
-	Po sprejemu LN in spremembe in dopolnitev planskih aktov občine bo investitor z vsakim lastnikov posebej sklepal pogodbe o odkupu zemljišč
-	Osnovna cena bo določena na podlagi cenitev sodnih izvedencev in cenilcev. Poleg osnovne cene vrednosti zemljišča se bo upoštevala tudi izguba prihodka s teh kmetijskih površin za določeno obdobje. Struktura cene bo razvidna iz cenilnih zapisnikov.
8
številka 7
LUZ d.d ZEU - DNI
Vojkova 57. Ljubljana Staneta Rozmana 5. M. Sobota naloga št. 4612
naročnik Ministrstvo za okolje in prosi Urad RS za prostorsko planin
faza Osnutek
nosilec naloge Aleš Mlakar, d.i.kraj.arh. direktor LUZ Miloš Flajs, d.i.kom. direktor ZEU - DNI Janez Ori
merilo 1:25000 datum april 1998
kartografska osnova  TK25, GURS
LOKACIJSKI NAČRT ZA AVTOCESTO NA ODSEKU VUČJA VAS - BELTINCI
PREGLEDNA KARTA
list 1
24. junij 1998
NADALJNJI POSTOPKI______________________
Od 1.6.1998 do 1.7.1998 poteka javna razgrnitev obeh prostorskih aktov (LN za AC in spremembe planskih aktov občine Murska Sobota -zaradi AC).
Prostorska akta
-	UREDBA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA AVTOCESTO NA ODSEKU VUČJA VAS-BELTINCI in
-	ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE MURSKA SOBOTA, ki jih je potrebno spremeniti zaradi načrtovane avtoceste.
sta razgrnjena:
-	v prostorih mestne občine Murska Sobota (v drugem nadstropju)
-	v prostorih mestnih četrti (Trg zmage 4) in
-	v prostorih vaških domov v naselju Krog, Bakovci in Rakičan
Na mestih razgrnitve je tudi knjiga pripomb, kjer se le-te lahko vpišejo oz. evidentirajo.
Javne razprave o obeh prostorskih dokumentih so bile:
-	ZA OBČANE IZ NASELJA RAKIČAN, MESTNIH ČERTI PARTIZAN IN TUROPOLJE - v
sredo, 17.6.1998, ob 17.00 v veliki sejni sobi Mestne občine Murska Sobota
-	ZA OBČANE NASELJA KROG - v sredo,
17.6.1998,	ob 20.00 v telovadnici osnovne šole v Krogu
-	ZA OBČANE NASELJA BAKOVCI - v četrtek,
18.6.1998,	ob 18.00 v dvorani vaškega doma v Bakovcih
Občane naprošamo, naj si razgrnjena dokumenta ogledajo in podajo pripombe ter jih posredujejo na upravo mestne občine Murska Sobota.
ČASOVNO NADALJEVANJE POSTOPKOV SPREJEMANJA OBEH PROSTORSKIH DOKUMENTOV
-	občina mora v roku 30 dni od poteka javne razgnitve posredovati ministru za okolje in prostor vse pripombe z obrazložitvijo;
-	minister za okolje in prostor (njegove službe) morajo najkasneje v roku 45 dni od poteka javne razgrnitve (15 dni od skrajnega roka za podajo pripomb lokalnih skupnosti) odločiti o utemeljenosti podanih pripomb in jih posredovati lokalnim skupnostim;
-	lokalne skupnosti morajo nato v roku 30 dni od prejema obrazložitve posredovati ministru za okolje in prostor dodatne obrazložitve in argumente za svoje pripombe;
-	rok za pripravo usklajenega predloga LN je 90 dni po končani javni razgrnitvi (1.10.1998);
-	minister za okolje in prostor posreduje vladi RS usklajen predlog LN;
-	vlada sprejme in posreduje usklajen predlog LN prizadetim občinam. Občinski sveti morajo v roku 30 dni od prejema usklajenega predloga LN in sprememb in dopolnitev planskih aktov sprejeti oba prostorska akta;
-	če občinski sveti zavrnejo sprejem obeh prostorskih dokumentov oz. v roku 30 dni ne obvestijo vlade RS o sprejemu le-teh, bo zadevno odločitev v skladu s 45 e členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor sprejel Državni zbor RS kot spremembo in dopolnitev republiških prostorskih planskih aktov.
ZAČETEK FIZIČNE IZVEDBE
Če bodo postopki za odkup zemljišč tekli, kot je predvideno, bi lahko pričakovali začetek fizične izvedbe oziroma gradnje spomladi ali v zgodnjem poletju 1999. Po rebalansu nacionalnega programa gradnje avtocestnega križa v RS je predvideni končni rok izgradnje AC na odseku, ki smo ga predstavili, do konca leta 2002.
♦ Anton Štihec
9
J
ubilej Območne obrtne zbornice Murska Sobota, ki ga je delovno proslavila s sklopom prireditev od 26. do 30. maja pod šotori v mestnem središču, je izziv, da pomursko središče ponovno postane sejemsko mesto. Na neasfaldranem parkirišču, kjer je bilo nekoč mestno jedro, sta urbanistično praznino prekrila velika šotora. V prvem je bil sejem obrti in podjetništva, ki sta ga slovesno odprla predsednik upravnega odbora obrtne zbornice Slovenije Stane Kramberger in župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. Župan je izrekel čestitke ob 30-letnici Območne zbornice vsem 72 razstavljalcem ter drugim obrtnikom in izrazil zadovoljstvo nad visokim odstotkom zaposlenih v drobnem gospodarstvu. Predstavnik obrtne zbornice Slovenije pa je spomnil na plačilno nedisciplino in napovedani zakon na dodano vrednost, ki upravičeno vzbuja skrb med obrtniki.
Štefan Pavlinjek, predsednik upravnega odbora območne gospodarske zbornice Murska Sobota, ki združuje 1393 članov, je v otvoritvenem nagovoru spomnil na začetke obrtništva in tradicijo ter predstavil dvanajst sekcij, v katere se samostojni podjetniki zdaj združujejo po dejavnostih. Najmočnejši sta trgovina in posredništvo ter promet, omembe vredni pa tudi gostinstvo in turizem. Najbolj
znani gostinci v regiji so v sejemskih dnevih gostili pod drugim šotorom, ki pa je prvi večer - po slavnostni akademiji s kulturnim programom in podelitvijo priznanj in plaket zaslužnim obrtnikom - začuda sameval. Pa tudi večjega odziva na zabavo s plesom ob zvokih ansambla Kapučino band pri Galeriji v Murski Soboti takrat ni bilo, kar priča, da je standard večine ljudi zares padel, ali pa je šlo le za ogrevanje in je bilo ob preostalih večerih živahnejše.
Sejemski utrip v petih prireditvenih dneh so med 9. do 19. uro označevale predvsem predstavitve obrtnikov pod šotorom in nekaj tudi pred njim, prodaje na stojnicah in že omenjana gostinska ponudba. Med posveti je bil prvi z naslovom Vajenci in mojstri na temo dualnega izobraževanja in vključevanja obiskov šol ter predstavitev domače obrti. Druga pa je bila v galeriji Murska Sobota okrogla miza o razvoju obrti in podjetništva - s poudarkom na problemu financiranja; tretje, v petek popoldan, pa srečanje med obrtniki in župani. Slednji so se v letu lokalnih volitev množično odzvali tudi vabilom na otvoritveno slovesnost.
Območna obrtna zbornica Murska Sobota je ob jubileju izdala Katalog obrti in podjetništva 30 let (1968-1998) ter priročnik Kako postati podjetnik, ki na zavihku zadnje strani predstavlja tudi zbornično dejavnost. Sejemska je ponovno oživljena in če bo uspel, bo prvemu gotovo sledil drugi sejem obrti in podjetništva v mestu, ki ima sicer svoje odmevne Soboške dneve v juniju ter Potrošnikov dan v septembru, pogreša pa Prekmurski sejem, čeprav ima tudi tradicionalno Trezino in Miklošovo senje.
Zgodovinski viri beležijo, da je bilo v obrtniško organizacijo na tem območju že leta 1894 vključenih 1250 članov, prva obrtna zbornica pa je delovala vse do leta 1952, ko so jo zaradi zakonskih sprememb in takratnega odnosa oblastnikov do obrtnikov ukinili. Leta 1968 je bilo ustanovljeno Združenje samostojnih in gostincev za Pomurje, nekaj let kasneje pa Obrtno združenje z obveznim Članstvom.
Na otvoritvi prvega sejma obrti v Murski Soboti je nastopil hobby BRASS BAND (in ne Hobi braz bends, kot je bil pomotoma zapisan v Soboških novinah, po njihovem prvem nastopu, ob otvoritvi galerije cveta cvetja Taja). Tudi tokrat so glasbeniki, kljub vročini na otvoritveni slovesnosti, vzbudili pozornost in poželi aplavz prisotnih gostov in obrtnikov.
S POMURSKIMI OBRTNIKI V DALMACIJI
P
o proslavitvi jubileja Območne obrtne zbornice Murska Sobota so pomurski obrtniki prvi konec tedna v juniju organizirali tridnevni ogled sejma MODEST 98 v Splitu. Pridružili smo se jim na tridnevnem izletu, ki je poleg ogleda sejma v kletnih prostorih Dioklecijanove palače v dalmatinski metropoli vključeval tudi izlet na otok Brač, in uživali ob morju, kjer je bilo manj soparno kot na naši ravnici.
Z avtobusne postaje v Murski Soboti smo krenili ponoči in prvi postanek je bil v znamenju prebujanja in kave v motelu Plitvice pred Zagrebom, bla Plitvicah, kjer se je pravzaprav pričela vojna na Hrvaškem, je bilo v zgodnjih dopoldanskih urah še vse mimo in parkirišča prazna. Tako daje bilo na enem od njih ob drugi kavi prav dobrodošlo pojesti še pecivo in se na tretjem postanku med Kninom in Sinjem okrepčati z mesom in sirom. Pot je bila dolga, sonce je začelo neusmiljeno pripekati, Dalmatinska zagora s porušenimi domovi pregnanih Srbov ni dajala ravno najbolj veselega videza in prava sprostitev je bil pogled na morje in Split, ki se je odprl pri Klisu. Podstrana ali Sveti Martin, kot se imenuje kraj, v katerem so nas namestili, je prometno naselje hiš ob cesti, po kateri drvijo avtomobili iz Splita proti jugu Dalmacije. Ima pa ima to prednost, da je morje blizu in dvorišča na plaži. Ob najbližji, ki je imela osamljen tamaris in stol v njegovi senci, je bilo prijetno zaplavati in se po dolgi vožnji ohladiti v morju. Se prej pa poskusiti travarico in dalmatinske fritule ter smokve, s katerimi je postregel gostitelj ob prihodu. Predstavnik Slovenskega sejma v Splitu, Konrad Tratnik, pa nam je namenil nekaj pozdravnih besed in predstavil potek dogajanja v nadaljevanju dneva. Popoldne je bil namreč organiziran ogled Splita in Dioklecianove palače ter drugih znamenitosti, med katerimi je gotovo štirimetrski kip Grgurja Ninskega,
ki ga je oblikoval Ivan Meštrovič, prebivalci Splita pa v vojnih časih shranili po kosih, da ne bi iz njega delali topovskih krogel oziroma ne bi bil njihova tarča. Po videnem na sejmu obrti v Splitu lahko zatrdimo, da je bil prvi sejem obrti in podjetništva v Murski Soboti boljši od MODEST A 98 - s tem, daje bil prvi pod šotorskim platnom in v vročih dneh pretoplo razstavišče, splitski sejem pa pod kletnimi oboki častitljive Dioklecianove palače, kjer so se ohladili še tako razgreti obiskovalci. Vsi udeleženci strokovne ekskurzije v Split pa smo bili tudi gostje Slovenskega društva Triglav v njihovih prostorih na Peristilu, kjer so si izmenjali darila predstavniki območnih obrtnih zbornic in nas ob njih pozdravila predstavnika ter predsednik društva.
Ker imajo v društvenih prostorih poleg fotografij in spominkov iz Slovenije tudi bife, smo si nazdravili, zatem pa se po večernem sprehodu po »rivi« vrnili do mesta tridnevnega bivanja na skupno večerjo s predstavniki sejma in domačini, ki so prepevali še dolgo v noč. V dalmatinskem melosu pa nadaljevali tudi prihodnji dan, ko smo se z ladjo odpravili na otok Brač. Najprej smo si ogledali njegovo glavno mesto Supetar, zatem pa se izkrcali v peščenem zalivu, kjer je bilo morje zaradi izvirov sladke vode hladnejše kot sicer na celinski plaži. Zato pa bolj čisto kot tam, kjer je veliko odplak in smeti - kot na primer na mestni plaži v Omišu, ki je zanemarjen kot vsa Dalmacija, v katero vladajoča stranka vlaga manj kot na druga območja Hrvaške. Znano je zakaj, saj Dalmatinci niso naklonjeni HDZ in njenemu predsedniku, zavedajo pa se, da imajo morje in s Poljičko republiko tradicijo. Pa tudi v vročini poletij se ne vznemirjajo preveč s tistim, kar ni potrebno - in imajo smisel za humor, predvsem pa ribe, ki jih odlično pripravljajo na »gradeli«, kakor pravijo žaru. Ko je poznavalec dobre hrane in sopotnik turističnih potovanj posegel po tretji (in nekateri celo po četrti) ribi, je bilo kuharjevo mojstrstvo potrjeno. Jožo pa se ni izkazal le kot kuhar, saj je tudi kapitan, ki čaka na ponovni razcvet turizma v Dalmaciji in nove
potnike. Vsem sicer ne zaupa krmila, podpisana pa se lahko pohvalim, da sem na odprtem morju z lahkoto vodila ladjo, pristanek in privez pa prepustila profesionalcem, med katere sodi podmladek kapitanove družine. Žena je spekla odlično jajčno pecivo, prav tako kot za svoje potnike kapitan je za svoje goste dobro skrbel Nino iz penziona Car Nino, katerega soproga je glasbenica, ob koncu tedna pa prodajalka na zagrebški tržnici, kjer ponuja zelenjavo in sadje. Slednjega smo dobili tudi za popotnico na enodnevno križarjenje z ladjo in teknilo je kot poobedek in popoldanska malica na njej, pa tudi sicer na plaži- Kakor osvežitev v vodi in za najpogumnejše skakanje z ladje, ki je skoraj prehitro priplula v pristan, saj bi raje ostali na otoku in v družbi Z neobremenjenimi domačini, ki se sproščajo ob pesmi in druženju. Ker pa je vsega lepega kmalu konec, je prišel čas vrnitve, in čeprav je bilo sonce v zenitu in je močno pripekalo, tega v hlajenem avtobusu po nekaj kilometrih ni bilo čutiti, posledice prezračevalne naprave pa so bile na zatilju občutene šele doma.
Domov nas je varno popeljal šofer Aco, čeprav ceste v Dalmaciji niso najbolje vzdrževane, pa tudi voznikom je občasno zakuhalo, če sodimo po njihovi vožnji v škarje in podobnih manevrih na cesti. Vodnica Melita pa se je - po tem, ko je v Karlovcu izstopila njena sestrica - več ukvarjala s potniki, sprostila pa šele po tistem, ko kruh in lakota nista bila več problem nedeljskega popoldneva. Ob vrnitvi je bil motel Plitvice pri Zagrebu ponovno mesto postanka, vendar je bila tokrat gneča velika, saj so se poleg kamionarjev na poti z morja ustavljali tudi drugi popotniki.
V Dalmaciji nam je bilo lepo (posameznim organizacijskim spodrsljajem navkljub), saj v vročini človek ne razmišlja o nepotrebnem in veliki problemi postanejo v vodi lažji. Zato se je vredno odpraviti tako daleč na zdaj tuje, še vedno slano morje in napolniti akumulatorje - za uspešnejše delo doma.
♦ Brigita Bavčar
ANKETA (259 anketnih listkov)
1.	Kakšen je vaš vtis o sejmu?
A)	SLAB	4
B)	DOBER	122
C)	ZELO	DOBER	133
2.	Ali mislite, da se predstavlja zadostno število razstavljaIcev?
A)	DA	95
B)	NE	161
3.	Katere dejavnosti pogrešate na sejmu?
domača obrt, krojaštvo, kovaštvo, pohištvo, vinogradništvo, šport, usnjarstvo, računalništvo, otroški izdelki, proizvodnja, živilska dejavnost, steklarstvo
4.	Ali ste zadovoljni z gostinsko ponudbo?
A)	DA	204
B)	NE	38
5.	Ali naj sejem postane tradicionalen?
A)	DA	257
B)	NE	2
24. junij 1998
11
MARJETA BENKO,
DOBITNICA
NAJVIŠJEGA
SINDIKALNEGA
PRIZNANJA
M
arjeta Benko iz Murske Sobote je edina iz Pomurja, ki so ji pred letošnjim praznikom dela v Ljubljani vročili najvišje sindikalno priznanje - plaketo Svobodnih sindikatov Slovenije.
Dolgoletna predsednica Območnega odbora delavcev trgovine je članica sindikata podjetja Veletrgovine Potrošnik, v kateri je s svojo dolgoletno aktivnostjo pripomogla k uspešnemu delovanju. Zato se ji je direktor Jože Kovač na sprejemu v kolektivu zahvalil s šopkom in čestitkami za prejeto sindikalno plaketo.
Zaposlitvene možnosti mladih in dragih brezposelnih
R
epubliški zavod za zaposlovanje je na osnovi podatkov o obsegu brezposelnosti, značilnega ustroja brezposelnih oseb, sedanjega stanja in dinamike na trgu delovne sile ter pričakovanih sprememb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v program dela za leto 1998 zapisal nekatere konkretne cilje, med katerimi je tudi izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih. Da bi ta cilj lahko dosegli, bo v tem letu in tudi v nadaljevanju (šolsko leto 1998/99) na Zavodu dan poseben poudarek dvigu izobrazbene sestave brezposelnih oseb in tudi zmanjšanju poklicnega strukturnega neskladja.
V šolskem letu 98/99 je v Sloveniji predvidena vključitev okrog 5600 brezposelnih oseb v različne programe poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja in programe za odrasle. V programu dela na Območni enoti v Murski Soboti za leto 1998 smo predvideli vključitev okrog 400 brezposelnih oseb v programe pridobitve strokovne izobrazbe in tako imenovane programe USO. Izhajali smo iz potreb na trgu delovne sile, deleža mladih brezposelnih oseb v starosti do 26 let ter njihove izobrazbe, pa tudi števila tako imenovanih osipnikov, to je tistih brezposelnih oseb, ki so bile že vključene v različne splošne poklicne oziroma strokovne izobrazbene programe, a so bile neuspešne. Da je razreševanje vprašanja zaposlovanja mladih zelo nujno, kažejo podatki registriranih brezposelnih v Pomurju na dan 31. decembra 1997.
Registrirani
brezposelni___________________število	%
ženske__________________________4.260	41,5
Iskalci prve zaposlitve_________2.806	27,3
Mladi do 26 let_________________3.777	36,8
Stari nad 40 let________________3.454	33,6
Trajni presežki_________________1.123	12,0
Stečajniki______________________1.186	11,5
Brezposelni brez	5.844	56,9
strokovne izobr,__________________________-
Mladi do 26 let	1.723	16,8
brez strokov, izob.__________(758 osipnikov)
Vključevanje brezposelnih v programe izobraževanja za brezposelne osebe in Zavod ni nič novega. Toda: če je šlo doslej bolj za vključevanje brezposelnih oseb v programe, ki so pač v regiji obstajali, in nekakšno popravljanje rednih izobraževalnih programov za mladino, ki pogosto niso prilagojeni dejanskim potrebam trga, lahko zdaj govorimo o sistematičnem pristopu, o konkretnem programu izobraževanja brezposelnih oseb v šolskem letu 98/99 in tudi o viziji za prihodnost.
Program je nastal na podlagi potreb Zavoda, vključilo pa se je tudi Ministrstvo za šolstvo z motiviranjem šol za izvajanje programov. V našo regijo tako jeseni prihaja prvi dualni sistem izobraževanja za odrasle (v rednem izobraževanju v Pomurju ni dualnega sistema).
Prednostno bomo vključevali v programe izobraževanja mlade do 26 let, in sicer:
- brezposelne osebe brez poklicne kvalifikacije -
brez OŠ, s I. ali II. stopnjo,
-	brezposelne osebe, ki so že bile vključene v izobraževanje, pa jim izobraževanja ni uspelo končati, vendar pa želijo dokončati šolanje na isti smeri, ali pa želijo nadaljevati šolanje na drugi smeri.
Glede na potrebe trga delovne sile bomo vključevali v izobraževanje brezposelne osebe z neustrezno poklicno oz. srednjo strokovno izobrazbo (kmetijec, kmetijski tehnik, obdelovalec kovin, avtomehanik, strojni tehnik).
Vrste programov:
-	Brezposelne osebe, ki nimajo dokončane osnovne šole, bomo motivirali za vključitev v osnovno šolo za odrasle.
-	Med programe pridobitve poklicne kvalifikacije in poklicne ter strokovne izobrazbe, kamor štejemo programe USO, programe usposabljanja za odrasle, programe nižjih poklicnih šol, programe srednjih poklicnih in strokovnih šol in poklicne tečaje, smo v naši regiji zainteresirani za izobraževanje tehle poklicev: cvetličar, zidar, tesar, slikopleskar, natakar, kuhar, kuhar-natakar, gostinski tehnik, monter in upravljalec energetskih naprav.
V šolskem letu 1998/99 je prednostno vključevanje brezposelnih oseb v programe izobraževanja do V. stopnje. Vključevanje v programe višjih, visokih šol in fakultet pa bo samo za kadre, po katerih je v regiji izrazito povpraševanje. Brezposelne osebe se lahko vključijo v redne programe za mladino, seveda samo tisti, ki niso stari več kot 19 let, in v programe izobraževanj za odrasle.
Mladi, stari do 19 let, ki bi se želeli vključiti v redno izobraževanje, bodo pridobili status dijaka, zato bodo črtani iz evidence brezposelnih.
Brezposelne osebe pa bodo vključene:
-	v posebne oddelke za brezposelne, ki se bodo oblikovati skupaj z zavodom in šolo, ki naj bi program izvajala (zidar, slikopleskar...),
-	v programe za odrasle, ki jih razpisujejo izvajalske organizacije - posamično (vsi, ki že obiskujejo ati bi si želeti obiskovati izobraževanje za odrasle v organizacijah, ki so za tovrstna izobraževanja verificirana),
-	v posamično opravljanje manjkajočih izpitov za dokončanje šolanja.
K uresničitvi načrta vključevanja mladih brezposelnih oseb v izobraževanje smo na Zavodu pristopiti sistematično. Zavod je - in bo še - iz evidence brezposelnih poklical na razgovore vse mlade do 26 let in vse osipnike, oziroma tiste, ki so biti v izobraževanju neuspešni. Brezposelne osebe so na razgovoru s svetovalkami zaposlitve ugotavljale interese in možnosti za nadaljevanje izobraževanja. Če se bo pokazala potreba, bodo posamezniki napoteni k poklicnim svetovalcem in dodatno vključeni še v motivacijske delavnice.
Ob soglasju svetovalca zaposlitve, poklicnega svetovalca in brezposelnega - osipnika, se bo slednji vključil v izobraževanje, ki se bo pričelo v jesenskih mesecih v šolskem letu 1998/99.
♦ Kamila Temlin in Karmen Pertoci
12
številka 7
Dne 21.05.1998 je bil na zadnji seji mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota sprejet sklep o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijsktva v Mestni občini Murska Sobota v letošnjem letu.
Prvi del sklepa se pretežno nanaša na regresiranje postavk v poljedelstvu in živinoreji, ki so nam znane že iz prejšnjih let.
Novost je drugi del sklepa, ki zajema subvencioniranje realne obrestne mere kreditov za katerega se najemajo sredstva v vrednosti, ki ustreza subvenciji v višini odstotnih točk, navedenih pod posameznimi postavkami, za 150.000.000 SIT odobrenih kreditov. Zaradi tega obveščamo stranke, da se za morebitne podrobnejše informacije v zvezi s tem lahko obrnejo na načelnika oddelka Štefan Cigana (tel. 27-819) ali strokovno sodelavko za gospodarstvo Silvijo Kouter (tel. 31-000 int. 482 ali soba št. 15), pri kateri se lahko dvignejo tudi vsi zahtevani obrazci za uveljavljanje regresa.
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA MESTNI SVET
Na podlagi 14., 16. in 23. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 21/96 in 8/97) in
2.,	3. in 4. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe hrane iz proračuna v Mestni občini Murska Sobota je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 21.05.1998 sprejel
SKLEP
o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 1998
I.
1. člen
GOVEDOREJA
1.	Pokrivanje stroškov zdravljenja mastitisa
Stroški zdravljenja kroničnega mastitisa na območju Mestne občine Murska Sobota se krijejo v celotni vrednosti. Zajemajo stroške vzorčenja, zdravljenja in laboratorijskih preiskav. Povrnitev stroškov zdravljenja uveljavlja Veterinarski zavod Murska Sobota na podlagi računa in polletnega poročila o opravljenem delu. V ta namen se okvirno namenijo sredstva v višini 1.400.000,00 SIT.
2.	Regresiranje nakupa in obnove lastne črede
Namenijo se sredstva v okvirni višini 2.500.000,00 SIT ___________________________vrednost regresa/kos
obnova lastne črede	30.000,00 SIT
nakup plemenskega materiala	40.000,00 SIT
Regres pripada za plemenske krave - prvesnice in breje telice, ki:
-	so vključene v A-kontrolo prireje mleka ali mesa in so potomke krav iz A-kontrole,
-	so po telitvi najmanj 100 dni v kontroli mlečnosti,
-	so znanega porekla: potomke krav iz A-kontrole, imajo znanega očeta in ne prihajajo iz IBR/IPV pozitivnih hlevov,
-	jih je območna selekcijska služba v skladu z merili za oceno po selekcijskem programu ocenila kot primerne za rejo.
Pri obnovi lastne črede se zahtevku ugodi, če se je premirana prvesnica na seznamu ŽVZ, ki ga le-ta polletno posreduje Mestni občini Murska Sobota. Vloga mora vsebovati izpolnjen obrazec, ki se dobi na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, in telitveni list. Med upravičencem do regresa za obnovo iz lastne črede in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba, v kateri je določeno, da upravičenec predmeta regresa ne sme odtujiti vsaj 3 leta. Ce ga zamenja, pa ni ponovno upravičen do enkratnega zneska regresa.
Pri nakupu mora vloga vsebovati izpolnjen obrazec, ki se dobi na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, kopijo računa o nakupu pri ŽVZ za Pomurje in zdravstveno spričevalo za živali, iz katerega je razvidno, da žival izhaja iz IBR/IPV proste reje.
Rok za vložitev zahtevka na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do 15.12.1998.
2. člen
PRAŠIČEREJA
Za spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali za izboljšanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev se namenijo sredstva v okvirni višini 600.000,00 SIT.
Regresira se nakupna cena v višini:
24. junij 1998
13
__________________________vrednost regresa/kos
merjasci	10.000,00	SIT
breje plemenske mladice	8.000,00	SIT
nebreje plemenske mladice	5.000,00	SIT
Upravičenci so fizične osebe s stalnim bivališčem in
dejavnostjo na območju Mestne občine Murska Sobota.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	vse plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih,
-	dokument o izpolnjevanju pogojev iz prve alineje izda Živinorejsko-veterinarski zavod.
Vloge za uveljavljanje regresa se morajo vložiti do
15.12.1998 na Oddelku za gospodarske in negospodarske
dejavnosti pri Mestni občini M. Sobota in morajo vsebovati:
-	izpolnjen obrazec, ki se dobi na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti
-	dokument o nakupu plemenskega materiala na rejskem središču ali na selekcijski farmi.
3.	člen
JESENSKA SETEV
Za jesensko setev v poljedelstvu se uvede regresiranje nakupa priznanih sort pšenice, rži in ječmena. Razpisana sredstva v ta namen so okvirno 2.000.000,00 SIT.
__________________________________višina regresa
fizične osebe	8 SIT/kg
pravne osebe	2 SIT/kg
Upravičenci do regresa so fizične in pravne osebe s stalnim bivališčem oz. sedežem v Mestni občini Murska Sobota. Regres lahko uveljavljajo le za setev na kmetijskih površinah na območju Mestne občine Murska Sobota.
Upravičenci uveljavljajo regres pri registriranih trgovskih organizacijah za prodajo semena. Le-te uveljavljajo regres pri Mestni občini Murska Sobota na podlagi vloge za dodelitev regresa in na podlagi seznama upravičencev za regres, ki se lahko dobi na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti.
Trgovske organizacije za prodajo semena so koristnikom regresa - kupcem dolžne izstaviti račun in hkrati voditi seznam koristnikov regresa, v katerega se vpišejo: ime in priimek koristnika, prebivališče, vrsta ter količina nakupa semena, vrednost nakupa in obračunana vrednost regresa. Koristnik - kupec pa je nakup dolžan potrditi s podpisom v seznam.
Rok za vložitev vlog na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do 15.12.1998.
4.	člen
STRNIŠČNI POSEVKI
S ciljem izboljšanja rodovitnosti tal in kolobarja, povečanja vsebnosti humusa, ozelenitve površin in preprečevanja
izpiranja nitratov v podtalnico se regresira nakup semena za strniščne posevke. Okvirna vrednost regresa je 500.000,00 SIT. Vrednost regresa po posameznih vrstah strniščnih posevkov je:
vrsta strniščnega pravne osebe fizične osebe posevka_____________________SIT/kg____________SIT/kg
ajda	43	174
facelija	65	260
oljna redkev	49	196
ohrovt - ogrščica	38	152
angleška ljuljka	62	248
mnogocvetna ljuljka	47	190
inkarnatka	70	280
landsberška zmes	57	228
Upravičenci do regresa so pravne in fizične osebe s stalnim bivališčem oz. sedežem in kmetijskim zemljiščem v Mestni občini Murska Sobota.
Upravičenci uveljavljajo regres pri registriranih trgovskih organizacijah za prodajo semena. Le-te uveljavljajo regres pri Mestni občini Murska Sobota na podlagi vloge za dodelitev regresa in na podlagi seznama upravičencev za regres, ki se lahko dobi na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti.
Trgovske organizacije za prodajo semena so koristnikom regresa - kupcem dolžne izstaviti račun in hkrati voditi seznam koristnikov regresa, v katerega se vpišejo: ime in priimek koristnika, prebivališče, vrsta ter količina nakupa semena, vrednost nakupa in obračunana vrednost regresa. Koristnik - kupec pa je nakup dolžan potrditi s podpisom v seznam.
Rok za vložitev vlog na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do 15.12.1998.
5.	člen
APNJENJE TAL
Višina zneska, namenjenega za regresiranje apnjenja tal, okvirno znaša 2.500.000,00 SIT.
____________________________________višina regresa
apnenec	3 SIT/kg
sat. mulj	cena v celoti
Upravičenci do regresa so fizične in pravne osebe s stalnim bivališčem oz. sedežem v Mestni občini Murska Sobota. Regres lahko uveljavljajo le za apnjenje tal kmetijskih površin na območju Mestne občine Murska Sobota. Rok za vložitev vlog na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do 15.12.1998.
Apnenec:
Upravičenci uveljavljajo regres pri registriranih trgovskih organizacijah za prodajo apnenca. Le-te uveljavljajo regres pri Mestni občini Murska Sobota na podlagi vloge za dodelitev regresa in na podlagi seznama upravičencev za regres, ki se lahko dobi na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti.
Trgovske organizacije so koristnikom regresa - kupcem
14
številka 7
dolžne izstaviti račun in hkrati voditi seznam koristnikov regresa, v katerega se vpišejo: ime in priimek koristnika, prebivališče, količina nakupa, vrednost nakupa in obračunana vrednost regresa. Koristnik - kupec pa je nakup dolžan potrditi s podpisom v seznam.
Saturacijski mulj:
Regres za saturacijski mulj uveljavljajo fizične osebe na podlagi vloge in na podlagi računa ali odpremnice Tovarne sladkorja Ormož.
6.	člen
KEMIČNA ANALIZA VZORCEV ZEMLJE IN KRME
Okvirno se v ta namen namenjajo sredstva v višini
500.000,00 SIT. Vsi vzorci se sofinancirajo v višini 50% vrednosti opravljene analize.
Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem in zemljiščem v Mestni občini Murska Sobota. Upravičenci uveljavljajo regres pri ŽVZ. ŽVZ mora vlogo za uveljavljanje regresa predložiti na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občini Murska Sobota najkasneje do 15.12.1998.
7.	člen
SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV
Za sofinanciranje delovanja društev s sedežem na območju Mestne občine Murska Sobota se v letu 1998 okvirno nameni 1.000.000,00 SIT. Sredstva se razdelijo na podlagi do 15.12.1998 prispelih vlog.
8.	člen
SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNEGA PROJEKTA: EKSPERIMENTALNA PRIDELAVA ZELENJAVE IN GOB V PLASTENJAKIH
Za sofinanciranje raziskovalnega projekta eksperimentalna pridelava zelenjave in gob v plastenjakih na območju Mestne občine Murska Sobota se v letu 1998 okvirno nameni 1.000.000,00 SIT.
II.
1. člen
Iz sredstev občinskega proračuna se za subvencioniranje realne obrestne mere kreditov za pospeševanje kmetijstva v letu 1998 namenijo sredstva v vrednosti, ki ustreza subvenciji realne obrestne mere v višini odstotnih točk, ki so navedene pod 2. členom, za 150.000.000 SIT odobrenih kreditov.
2. člen
Realna obrestna mera kreditov se subvencionira za investicije v tele namene:
1.	GOVEDOREJA
A)	maks. predračunska
Vrsta gradnje_________________po investiciji vrednost na stojišče
Hlevi za krave in reja pl. telic____________________________
Novogradnja_____________________8______________720.000 SIT
Obnova hlevov +
Nakup hlevske opreme____________6______________360.000 SIT
Pri kmetijah, kjer je po investiciji do 15 stojišč, se subvencionira realna obrestna mera v višini do 6 %, pri investiciji nad 15 stojišč pa se subvencionira realna obrestna mera v višini do 8%.
B)	min. št stojišč min št. stojišč maks. predračunska
Vrsta gradnje____pred investicijo po investiciji vrednost na stojišče
Hlevi za MPG________________________________________________
Novogradnja_________________________15_________230.000 SIT
Obnova hlevov +
Nakup hlevske opreme 15________________________115.000 SIT
Subvencionira se realna obrestna mera v višini do 6%.
2.	PRAŠIČEREJA
min št stojišč maks. predračunska
Vrsta gradnje___________________po investiciji vrednost na stojišče
Hlevi za plemenske svinje___________________________
novogradnja_________________________15____________360.000	SIT
obnova hlevov +
nakup hlevske opreme________________10____________180.000	SIT
min. št	po investiciji maks. predračunska
Vrsta gradnje___________stojišč	letni turnus vrednost na stojišče
Hlevi za prašiče pitance____________________________________
novogradnja_________________________50_________90.000 SIT
obnova hlevov +
nakup hlevske opreme____50_____________________45.000 SIT
Subvencionira se realna obrestna mera v višini do 6%.
Upoštevajo se zgoraj navedene predračunske vrednosti za vsako posamezno kategorijo živali.
Za investicije v nakup hlevske opreme pri vseh vrstah živali se šteje oprema: molzni stroji, hladilniki za mleko, transporterji za gnoj, naprave za zračenje, ventilacijske, prezračevalne in grelne naprave v objektih, krmilne naprave za krmljenje živali.
3.	OBJEKTI ZA PRIDELAVO ZELENJAVE IN GOB
-	Objekti rastlinjakov s trdo kritino in opremo 100 m2 -12.000 SIT/m2
-	Gradnja plastenjakov z mehko kritino in opremo 100 m2 - 9.000 SIT/m2
Subvencionira se realna obrestna mera v višini do 6%.
24. junij 1998
15
4.	GRADNJA SKLADIŠČNIH ZMOGLJIVOSTI
-	Objekti za skladiščenje gnoja in gnojnice 15.000 SIT/m3
-	zgradnja silosov (minimalno 50 m3) 10.000 SIT/m3
-	Drugi skladiščni objekti za vrtnarsko in drugo kmetijsko proizvodnjo (najmanj 1.000.000 do 5.000.000 SIT vrednosti).
Subvencionira se realna obrestna mera v višini do 6%.
5.	NABAVA SPECIALNE MEHANIZACIJE
Subvencionira se realna obrestna mera v višini do -6 % za nakup specialne mehanizacije: balirka za valjaste bale, ovijalec valjastih bal, združeno orodje za direktno setev, medvrstni kultivator za sladkorno peso in koruzo, stroj (trosilnik) za apnjenje tal z zaščitnimi zavesami zmogljivosti 3000 kg in računalniško vodena škropilnica.
Vlogi za pridobitev subvencionirane realne obrestne mere mora biti priloženo strokovno mnenje terenske kmetijske svetovalne službe.
6.	SUBVENCIONIRANJE RAZVOJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI
3.	člen
Sredstva se za isti namen istemu prosilcu lahko namenijo le enkrat.
4.	člen
Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko zaprosijo:
-	fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost;
-	pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost z do 30 zaposlenimi.
Upravičenci morajo izpolnjevati pogoja:
-	da imajo sedež oziroma stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota;
-	da se dejavnost opravlja v Mestni občini Murska Sobota.
Vse naložbe morajo biti začete od 1.1.1998 in morajo biti končane v enem letu od podpisa pogodbe.
5.	člen
Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi prosilec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj:
-	35 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za nov proizvodni program na kmetiji;
-	50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za širitev dejavnosti.
6.	člen
Najvišja izhodiščna obrestna mera kredita, ki bo deležna subvencioniranja realne obrestne mere, je lahko TOM + 8%. Doba odplačevanja kredita je največ 8 let. Posojila se vračajo v obrokih, dogovorjenih z banko.
7.	člen
Višina subvencije obrestne mere kreditov v skladu s tem razpisom znaša do 6%, razen pri investicijah gradnje hlevov za krave in rejo plemenskih telic nad 15 stojišč, kjer znaša višina subvencije realne obrestne mere do 8% - z upoštevanjem možnih subvencij po drugih natečajih v Republiki Sloveniji.
8.	člen
K vlogi mora prosilec priložiti:
-	podatke o vlagatelju in opis stanja,
-	opis investicije (vsebovati mora tudi uradni predračun oz. račun za izvedena dela oz. opravljen nakup),
-	fotokopijo predračunov oz. računov pri nakupu mehanizacije in opreme ter mnenje terenske kmetijske svetovalne službe,
-	sklep oz. pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila,
-	pri graditvi oz. obnovi objektov pravnomočno gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi del, če gradbeno dovoljenje ni potrebno,
-	pri vlogah v vrednosti nad 3.000.000 SIT se zahteva poslovni načrt oz. investicijski elaborat v skladu z zahtevami banke,
-	fotokopijo ekološkega poročila pospeševalne službe (izpolnjevanje standardov in normativov obremenitve tal; idejni načrt za notranjo ureditev).
9.	člen
Med banko, upravičencem in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba, s katero se določi, da kreditojemalec plačuje banki anuitete za dodeljeni kredit s subvencionirano obrestno mero, razliko do realne obrestne mere pa poravna mestna občina banki iz proračuna.
10.	člen
Razpis je odprt do izkoriščenosti sredstev. Vloge z zahtevanimi prilogami je treba vložiti pri Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Vloge, ki prispejo do 15. v mesecu, se bodo obravnavale še isti mesec.
11.	člen
O odločitvi bodo prosilci obveščeni najkasneje v roku 8 dni po odločitvi mestnega sveta Mestne občine M. Sobota.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na Mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota.
Številka: 41407-7/98. V M.Soboti, dne 21. maja 1998
Predsednik mestnega sveta Rudolf HORVAT, dipl. prav., Lr.
16
številka 7
ZASNOVE DELOVANJA CENTRA ZA POMOČ NA DOMU
V
programu razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005 je predlagana ustanovitev Centrov za pomoč na domu kot mrežo javne službe na področju socialnega varstva. Center za pomoč na domu je organizacijska celota, namenjena pozitivni socialni kontroli, nujnemu klicu in informativno-koordinativni vlogi, ki združuje prejemnike pomoči, ponudnike pomoči ter strokovnjake na področju socialne gerantologije in zdravstvenega varstva. Program razvoja varstva starejših oseb predvideva organizacijo 10 regijskih Centrov za pomoč na domu v Sloveniji, med njimi tudi Center za pomoč na domu v Murski Soboti za celotno Pomuije.
Uporabniki storitev centra za pomoč na domu so starejše osebe, invalidi, bolni, ki živijo sami oziroma osebe, ki preživijo pretežni del dneva same in nimajo svojcev, tako da so odvisni sami od sebe. In kako poteka pomoč na domu prek Centra za pomoč na domu? Uporabnik pomoči na domu ima doma poseben telefon, ki je priključen na javno poštno telefonsko omrežje namesto navadnega telefona. Vsakemu takemu telefonu pripada prenosni rdeči gumb, s katerim lahko imetnik telefona
sproži klic v sili, tudi če je oddaljen od telefona 25 metrov; ko ne more iz postelje, pri padcu, če ga obide slabost na vrtu pred hišo ah pa ob osebni ogroženosti. Imetnik telefona nosi rešilni rdeči gumb vedno pri sebi kot obesek okoli vratu ah kot ročno uro. Ko pritisne na gumb, ga telefon poveže z dežurnim operaterjem službe Centra za pomoč na domu in na zaslonu računalnika v centru se pojavi kartoteka z vsemi nujnimi podatki o imetniku telefona. Operater se pogovori z osebo, ki je klicala, če pa pogovor ni možen, pokliče nekoga od bližnjih ali pa ustrezno službo ter poskrbi, da pomoč tudi prispe. Za vsakega posameznika je ob vključitvi v sistem pripravljen program pomoči in konkretna oseba za pomoč. Služba bo delovala 24 ur, tako da je klic možen v vsakem trenutku.
Center za pomoč na domu naj bi prispeval k izboljšanju ponudbe socialno-zdravstvenih storitev in razširitvi njihove dostopnosti za uporabnike storitev, zmanjševanju števila starejših oseb, ki se odločajo za domsko varstvo samo zaradi varnosti, skrajševanju ležalnih dob v zdravstvenih ustanovah, večjemu občutku varnosti bivanja doma. Animiral in povezoval naj bi izvajalce, ki pomagajo na domu, to je službo za pomoč
na domu, ki jo imajo organizirano Centri za socialno delo, servisne storitve pomoči na domu, dostavo hrane, pranje perila, prevoz starejših im.
Center za pomoč na domu naj bi se organiziral za celotno regijo, ustanovljen pa bi bil v okviru Doma za starejše v Rakičanu, ki opravlja dejavnost institucionalnega varstva, obenem pa ima že razvite razhčne oblike servisne dejavnosti za starejše osebe. Tudi drugod po Sloveniji Centri za pomoč na domu delujejo v okviru domov za starejše kot organizacijske enote. Z dejavnostjo Centra za pomoč na domu bo starejšim ljudem, bolnim in invahdom ponujena še ena od različnih oblik pomoči na domu, usklajena in koordinirana pa bo tudi razhčna oblika pomoči na domu, ki jo izvajajo razne institucije. Glede na to, da so se do sedaj razvili Centri za pomoč na domu predvsem v mestnih središčih (Ljubljana, Celje, Maribor) in ker povzroča razdelitev na več občin in oddaljenost ter nepokritost s telefoni pri nas še poseben problem, je prav, da se ob tem posebej zamishmo in poskušamo poiskati pravilen koncept delovanja centra in predvsem vključitev vseh občin v regiji.
♦ Rofina Bernjak
SLEPI NA OBALO
M
edobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki ga kot predsednik vodi Anton Kos, je organiziralo dvodnevno ekskurzijo oziroma izlet (13. in 14. junija) na slovensko obalo ter še malce prek meje, v sosednjo Italijo. Že zelo zgodaj (ob 3. uri) je bilo treba v soboto na pot in z veseljem se je nanjo z dvema avtobusoma podalo 75 udeležencev: slepi in slabovidni s svojimi spremljevalci in družinskimi člani ter nekaj zunanjih sodelavcev društva.
Ker je bilo športno srečanje s članicami in
Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper predvideno za nedeljo, družabno srečanje pa v soboto zvečer, so Prekmurci in Prleki najprej obiskali del Italije, kjer še vedno živi precejšnje število Slovencev. Po vrnitvi iz Italije so se nastanili v Dijaškem domu v Kopru. Po večerji je bilo družabno srečanje udeležencev ekskurzije, pozdravit pa sta jih prišla predsednik in tajnik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper Ljubo Daničič in Drago Šajn. Čeprav je bil to enkraten, vesel večer s pesmijo, glasbo in plesom, so bili že vsi bili v pričakovanju prihodnjega dne.
Po zajtrku so se odpeljali v Dom oddiha slepih slabovidnih Slovenije Mimi Breznik v Izoli. Dom
z okolico je izredno lepo urejen in tam je bilo srečanje članic in članov dveh društev, ki so se pomerili tudi na športnem področju. Sestavih so štiri ekipe, ki so tekmovale v vrtnem kegljanju. Več športne sreče so tokrat imeli domačim, ki so zasedli prvo in tretje mesto, Prekmurci in Prleki pa drugo in četrto mesto.
Netekmovalci pa so se v tem času lahko podali na ogled mesta, nekateri so se udeležili nedeljske maše, večina se je odpravila na bližnjo izredno lepo urejeno plažo ob morju, da ujame nekaj toplih sončnih žarkov na kožo, še preden se odpravijo na prave letošnje letne dopuste in počitnice.
♦ Suzana Ficko-Matko
24. junij 1998
17
BOGRAČIADA '98
M
urska Sobota je bila 30. maja prizorišče mednarodnega prvenstva v kuhanju prekmurskega bograča. Pred restavracijo Zvezda so se zbrali najboljši kuharji s svojimi ekipami in se - tako profesionalni kot ljubitelji - preskusili v kuhanju znane jedi. Seveda so jo tudi obilno zalivali - tako kot številni obiskovalci, ki so poskušali bograč na semanjo soboto pod šotori.
Obrtniškima v neposredni bližini navkljub, kjer se je po opravljeni statistiki prvega sejma obrti v Murski Soboti v petih dneh zvrstilo več kot 13.000 obiskovalcev, jih je bilo veliko tudi na bogračiadi, čeprav sta prireditvi sovpadali in bi bilo v prihodnje morda bolje, da sta organizirani ločeno.
Zmagovalne ekipe v treh kategorijah so bile: med profesionalnimi kuharji so zmagali iz Zdravilišča Moravske toplice, sledile so jim Terme Lendava in Gostilna Kasač zakoncev Hanžekovič iz Veržeja. Med ljubitelji so bili najboljši kuharji Pomurkine Mesne industrije, sledil jim je MIR - Mesna industrija Gornja Radgona in temu Mesarstvo Koudila.
Pri pripravi gibanice se je najbolje odrezala zasebnica Klaudija Solar iz Dolnjih Slaveč - učenka živilske stroke, dobro »Moving Cake Over River Mura«, kakor pravijo prekmurski gibanici Angleži, so spekli tudi slaščičarji iz Term Lendava, tretje-uvrščena pa je bila Ivanka Bagola iz gostišča Ajda na Cankovi, ki slovi tudi kot odlična pripravljalka pic.
JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV SLOVENIJE
v
6.	številki Obrtnika (6. junija 1998) je bil objavljen javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 1998, ki ga razpisuje Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Centrom za promocijo turizma Slovenije in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo.
Na natečaju bodo lahko sodelovali samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo konkreten turistični objekt, turistični kraj, turistično regijo ali Slovenijo kot turistično deželo. V vsaki od navedenih skupin bodo izbrali najboljši spominek, ki bo dobil posebno priznanje.
Posebna priznanja bodo dobili tudi najboljši turistični spominki vštirih kategorijah: spominki, ki imajo pri prodaji zmanjšan prometni davek; drugi, že prodajni spominki; prvič pred-
stavljeni spominki; ideje za spominke.
Trije spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vse ocenjevalna merila dosegli največ točk, bodo prejeli denarne nagrade:
prva nagrada 300.000 SIT druga nagrada 200.000 SIT tretja nagrada 100.000 SIT
Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe, posebnih pogojev za sodelovanje ni. Prejete vzorce bo ocenila 5-članska komisija. Organizatorji razpisa bodo za nagrajene spominke po svojih možnostih organizirali promocijo doma in v tujini. Ob uspešnih dogovorih pa bodo poskrbeli tudi za izdelavo in trženje nagrajenih spominkov.
Vzorci ne smejo biti večji kot 30x20x20 cm. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta
kuverta s podatki:
-	ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja,
-	ali avtor spominka išče proizvajalca spominka,
-	ali avtor spominka išče prodajalca spominka,
-	2 fotografiji spominka.
Na kuverti mora biti označeno, v kateri skupini (turistični objekt, turistični kraj...) in kateri kategoriji (prvič predstavljeni spominki, ideje za spominke...) bo spominek konkuriral za posebno priznanje. Nagrajeni
spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Slovenije.
Razglasitev rezultatov natečaja bo na sejmu GOSTTUR, 6,-10.10.1998, v Mariboru. Tam bo na ogled tudi izbor najbolje ocenjenih spominkov.
Spominke za natečaj bo sprejemala Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, do 10. septembra 1998.
Podrobnejše informacije dobite tudi na Območni obrtni zbornici Murska Sobota.
DIMNIKARSKE STORITVE
Namen dimnikarske službe je:
•	varstvo okolja
•	požarna varnost
•	zdravstvena varnost
•	splošna varnost
Dimnikarska služba je obvezna gospodarska javna služba in je dejavnost posebnega družbenega pomena. Obsega pregledovanje, čiščenje kurilnih naprav in prezračevalnih naprav ter meritve dimne emisije.
Dimnikarske storitve so obvezne na:
•	kurilnih
•	dimovodnih in
•	prezračevalnih napravah
Dimnikarska služba opravlja naslednje obvezne storitve:
•	pregledovanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav
•	čiščenje
•	meritve dimne emisije
•	letni strokovni pregled
•	izžiganje katranskih oblog
Dimnikarska služba opravlja tudi neobvezne storitve:
•	svetovanje pri izbiri kurilne in dimovodne naprave
•	dimenzioniranje dimnikov po DIN 4705
•	kemično čiščenje z dimne strani
•	protikorozijska zaščita z dimne strani
Dimnikarska služba oziroma dimnikarji izvajajo le dimnikarske storitve, druge storitve, kot so nastavitve in servisiranje gorilnikov ter popravila, montaža ali sanacija dimnikov in dimnih vodov pa izvajajo pooblaščeni serviserji.
Dimnikarsko službo urejajo predpisi:
•	Zakon o dimnikarski službi
(Ur.l. št. 16/74)
-	Pravilnik o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimovodov, prezračevalnih naprav ter meritve dimne emisije ali druge emisije kurišč (Ur.l. 1/76),
•	Zakon o varstvu okolja
(Ur.l. št. 32/93)
-	Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS št. 73/94)
-	Uredba o emisiji snovi iz kurilnih naprav (Ur.l. 73/94)
-	Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monintoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njihovo izvajanje (Ur.l. št. 70/96)
•	Zakon o gospodarskih javnih službah
(Ur.l. št. 32/93)
-	Občinski odlok o gospodarskih javnih službah (Ur.l. št. 72/95)
-	Občinski odlok o dimnikarski službi (Ur.l. št. 64/97)
■ Zakon o graditvi objektov
(Ur.l. št. 34/84 in št. 29/86 ter Ur.l. št. 59/96)
-	Pravilnik o obveznem atestiranju elementov tipskih gradbenih konstrukcij glede odpornosti proti požaru (Ur.l. št. 24/90).
Dolžnosti dimnikarske službe:
•	Opravlja dimnikarske storitve na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah na trdo, tekoče in plinasto gorivo.
•	Vodi evidence (kataster) o kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah.
•	Vodi evidence (kataster) o meritvah dimne emisije.
•	Ima pravico vstopiti v prostore zgradbe, kjer so kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave.
•	Pisno opozori uporabnika oziroma lastnika, če ugotovi tehnične ali druge nepravilnosti in pomanjkljivosti ter mu določi rok za odstranitev nepravilnosti.
•	Prijavi uporabnika oz. lastnika, če mu je onemogočeno izvajanje dimnikarskih storitev oziroma če ni odpravil pomanjkljivosti v določenem roku.
•	Upošteva tehnične, stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje dimnikarskih storitev.
Dolžnosti uporabnikov:
•	Da prijavijo vse kurilne in dimovodne naprave na trda tekoča in plinasta goriva.
•	Da si pridobijo pozitivno strokovno poročilo za naprave
•	Da si pridobijo pozitivno poročilo o meritvah dimne emisije
•	Da omogočijo izvajanje dimnikarskih storitev
•	Da odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti
•	Da redno plačajo dimnikarske storitve
♦ ABD Dimnikarstvo
24. junij 1998
19
v
veliki sejni sobi mestne občine Murska Sobota je bil pred iztekom šolskega leta 1997/98 tradicionalni sprejem za odličnjake, ki so to bili vseh osem let osnovnega šolanja, ter tiste, ki so se najbolje odrezali pri posameznih interesnih dejavnostih osnovnih šol. Z gimnazije Murska Sobota je prišel maturant Matjaž Titan - župan Anton Slavic mu je vročil
V ljubljanskem študentskem naselju Rožna dolina je bilo 5. maja še bolj živahno kot ponavadi, saj so se na ta sončni torek v okviru prireditve Študentska tržnica predstavljali študentski klubi iz cele Slovenije.
Na eni najboljših »strateških pozicij«, nasproti odra, so pod rumen šotor Kluba prekmurskih študentov vabili brhka Prekmurka, belo vino, domača palinka in prekmurska gibanica.
Študentsko tržnico je organiziral ŠKIS (Študentski klubi iz Slovenije) z nammom predstavitve študentskih klubov ter izboljšanja sodelovanja med njimi. Vsak klub, ki seje prijavil (od vseh slovenskih klubov sta manjkala le dva), je dobil možnost nastopa na odru in stojnico na kateri je predstavljal svoje delo, kulinarične in enološke značilnosti rodne pokrajine. KPS se je predstavil z izdanimi publikacijami in brošurami, pokrajina ob Muri pa z izvrstno domačo palinko, vinom, izdelki iz lecta in okusnimi prekmurskimi gibanicami.
Prireditev se je začela ob desetih, čeprav se je množica zbrala že prej. Na odru so se izmenjevali predstavniki klubov, pred stojnicami pa vedno več študentov, radovednih mimoidočih in povabljencev - pred-
vsem županov domačih mest klubov. Tako nas je obiskal soboški župan Anton Slavic, ki je v dar prinesel ogromno steklenico Radgonske penine, cerkniške študente pa je obiskal Janez Podobnik.
Pijače nam je, kljub veliki količini, hitro zmanjkalo, tako da smo za pokušino ponujali le še, od vseh hvaljene, prekmurske gibanice. Ob pol sedmih zvečer je prišel čas za
nastop našega kluba, ki ga je izvrstno zastopal »one man band« Sašo Zver. Publika je ob prvi pesmi dvignila roke v zrak in plesala dokler ni Sašo končal s svojim nastopom. Žurka se je nadaljevala do poznih jutranjih ur, na veliko veselje moškega občinstva pa so v imenu mariborskega kluba nastopile tudi Poverdenserke.
♦ Miha Banzelc
20
številka 7
popotnico (ček v višini 1000 nemških mark tolarske protivrednosti) za potovanje na mednarodno matematično olimpiado v glavno mesto Tajvana, Taipeh.
Slovesnost - na njej so bili učenci nagrajeni s skrbno izbranimi knjigami - seje pričela z glasbenim solom Klare Maučec, ki jo je za klavirjem spremljala ravnateljica glasbene šole v Murski Soboti, pianistka Ema Lukač.
Strokovni sodelavec za osnovno šolstvo v mestni upravi Jože Stvarnik je postregel s podatki, ki jih v nadaljevanju objavljamo v celoti, iz županovega pozdravnega nagovora pa omenjamo tisti del, v katerem je dejal, da Pomurje ni le žitnica Slovenije, ampak tudi pokrajina sposobnih ljudi in da prav mladi lahko postanejo generator njenega razvoja.
ODLIČNJAKI VSEH OSEM LET NA OSNOVNIH ŠOLAH IN NAJUSPEŠNEJŠI PRI INTERESNIH DEJAVNOSTI
V Mestni občini Murska Sobota je v šolskem letu 1997/98 na štirih osnovnih šolah (OŠ Bakovci, I., II. in III. OŠ Murska Sobota) končalo osemletno šolanje 280 učencev. Vseh osem let je doseglo odličen uspeh 46 učencev.
Ti učenci so:
-	Andreja BEZJAK, Tadeja GREGORINI, Mojca JERIČ, Manica RUŽIČ, Marjana RADUHA, Jernej BUZETI, Andreja DENKO, Mojca HORVAT, Jasmina VOHAR, Jasmina ZVER - vsi OŠ Bakovci;
-	Nastja RAJBAR, Tanja PODLESEK, Lea KALAČ, Jure ZAVEC, Tina OVSENJAK, Kaja LAINŠČEK, Damjan KUZMA, Rudolf KUPLEN, Primož KRANJC - vsi OŠ I M. Sobota;
-	Urška CIFER, Bojan HORVAT, Jernej ZACH, Bojan BABIČ, Franc CIPOT, Anita HIRŠL, Sara HORVAT, Tamara HORVAT, Natalija KEREC, Mojca SERDT - vsi OŠ II M. Sobota;
-	Sašo PJEVIČ, Mitja ŠINKO, Alen TODOROVIČ, Bojana ŠKRABAN, Urban MURMAYER, Ana ALADIČ, Saša CVETKO, Klara MAUČEC, Tina MLINARIČ, Jana PODOJSTERŠEK, Sara PUŠENJAK, Sandra REŠETA, Martina ŽALIG, Maja GOLUBOVIČ, Mateja GOMBOŠI, Tanja RUŽIČ in Nina VLAJ - vsi OŠ III M. Sobota.
Med temi učenci so bili poleg odličnega uspeha uspešni pri različnih interesnih dejavnostih:
-	Andreja DENKO - OŠ Bakovci,
-	Nastja RAJBAR, Tina OVSENJAK in Damjan KUZMA - OŠ I Murska Sobota,
-	Mojca SERDT in Natalija KEREC - OŠ II Murska Sobota,
-	Jana PODOJSTERŠEK, Sašo PJEVIČ in Klara MAUČEC - OŠ III Murska Sobota.
Med šolanjem je bilo aktivnih na različnih področjih veliko učencev. Za šolo in za občino so na tekmovanjih in srečanjih dosegli vidne rezultate:
Na naravoslovno-matematičnem področju
-	na tekmovanju iz matematike so srebrno Vegovo priznanje dobili: Boštjan HAMLER, OŠ Bakovci, Sašo BARBIR, Nataša GROF, Miljana PLANTAN, Darja BLAGIČ, Klementina CIPOT -vsi I. OŠ Murska Sobota, Nuša HORVAT, II. OŠ Murska Sobota, s III. OŠ Murska Sobota pa so srebrna Vegova priznanja Tina MLINARIČ, Sašo SAPAČ, Tina TOPOLNIK, Alan PODLESEK, in Denis RITUPER;
-	srebrna priznanja iz lizike so osvojili: Darja BLAGIČ in David DAKAJ s I. OŠ ter s III. OŠ Anita NONKOVIČ in Ronnie HORVAT;
-	s področja ekologije je srebrno priznanje dobila Nina GUBIČ z OS II Murska Sobota;
-	s področja kemije sta srebrno Pregljevo priznanje dobila Martina PRIMORAC in Mojca SERDT, prav tako obe z II. OŠ Murska Sobota.
Na jezikovno-kulturnem področju so uspehe dosegli:
-	zlato Cankarjevo priznanje je osvojila Andreja DENKO z OS Bakovci;
-	srebrno Cankarjevo priznanje so osvojili: Marjana RADUHA in Mojca HORVAT z OŠ Bakovci, s I. OŠ Murska Sobota Sandra SVETEC in Anka SUKIČ, z II. OŠ Murska Sobota Urška
CIFER ter s III. OŠ Murska Sobota Tjaša ZVER in Maja SKALAR;
-	zlato priznanje iz nemškega jezika sta dobili Jasmina ZVER z OŠ Bakovci in Martina ŽALIG z OŠ III Murska Sobota, srebrno priznanje iz nemškega jezika je osvojil Bojan HORVAT z OŠ II Murska Sobota, Uroš LONČAR z OŠ III Murska Sobota pa srebrno priznanje iz znanja angleškega jezika.
Na področju družboslovnih dejavnosti so bili
uspešni:
-	za raziskovalno nalogo iz zgodovine je drugo mesto dosegla Jasmina VOHAR iz OŠ Bakovci;
-	zlato priznanje za raziskovalno nalogo iz geografije je dosegla Natalija KEREC z OŠ II Murska Sobota, srebrno priznanje za raziskovalno nalogo iz zgodovine in iz geografije pa sta dosegla Andrejka VOGRINČIČ in Bojan HORVAT, oba učenca II. OŠ Murska Sobota;
-	za raziskovalno nalogo v okviru zgodovinskega krožka z naslovom Društva kmečkih fantov in deklet so drugo mesto osvojili učenci III. OŠ Murska Sobota, predstavnik ekipe je Ronnie HORVAT.
Na področju proizvodno-tehnične dejavnosti:
-	je prvo mesto v državnem merilu za fotografijo osvojila Aleksandra HUJS s I. OŠ M. Sobota;
-	prvo mesto v državnem tekmovanju v disciplini »rakete s padalom« je osvojil Beno KOUTER iz OŠ Bakovci;
-	drugo mesto v disciplini »modeli jadrnic« je osvojil Vito BALAŽIC z II. OŠ Murska Sobota; Mladi tehniki pa so doma predvsem na III. OŠ Murska Sobota in so v sklopu ZOTK Slovenije, na državnem tekmovanju, ki je potekalo 6. junija 1998 v Ravnah na Koroškem, zasedli tale mesta:
-	prvo mesto za raziskovalno nalogo Energijski potencial reke Mure in izkoriščanje njene energije za pogon vodnega mlina sta dosegla Ana PRAPROTNIK in Jernej ŽILAVEC;
-	prvi v avtomodelarstvu je bil Dejan ZORJAN, tretji v isti disciplini pa Damjan LONČAR;
-	prvo mesto v estetskem ocenjevanju modelov je osvojil Mitja DEBELAK, drugo mesto Marina CIGUT;
-	drugo mesto v disciplini »raketno modelarstvo« je zasedel Nejc HALAS, s škatlastimi zmaji je bil prvi Mirko MENCIGAR, tretji Jure JEREBIC in v disciplini »ploščati zmaji« Samo KOLOŠA drugi.
Največ učencev je bilo uspešnih v športu:
□	Učenec IV. OŠ Murska Sobota Tomi MARINIČ je na devetih letnih igrah specialne olimpiade Slovenije v plavanju na 25 metrov v Ljubljani dobil srebrno kolajno.
□	Učenci III. OŠ Murska Sobota so uspehe dosegli na tehle področjih:
-	košarkarice so se uvrstile v polfinale državnega prvenstva, Sara PUŠENJAK je predstavnica ekipe in članica državne reprezentance kadetinj; nogometaši so se prav tako uvrstili v polfinale državnega prvenstva, predstavnik ekipe je Mitja MOREC, ki je tudi član državne pionirske reprezentance;
-	šahisti so na državnem šahovskem tekmovanju dosegli drugo mesto, predstavnik ekipe je Leon
CAJNKO; _
-	Maja URŠIČ je v kategoriji mlajših deklic osvojila prvo mesto, Tadeja Rojko pa drugo;
-	v karateju je na državnem prvenstvu prvo mesto v katah in prav tako prvo mesto v borbah zasedla Sanja JEZERNIK, drugo mesto v borbah je osvojila Miranda HUBER;
-	v rokoborbi je prvo mesto v kategoriji starejših dečkov in v kategoriji kadetov osvojil Jure KUHAR.
□	Učenci II. OŠ Murska Sobota so bili uspešni v tehle športnih disciplinah:
-	Anja KAUDILA je zasedla drugo mesto v športno-ritmični gimnastiki;
-	tretje mesto v krosu je zasedla Nataša ŠKRABAN;
-	v streljanju z zračno puško je Valter PAJIČ v državni ligi zasedel prvo mesto;
-	Aleš KROJS je na državnem prvenstvu kadetov zasedel prvo mesto, na mednarodnem prvenstvu v Zagrebu pa tretje mesto.
□	Učenci s I. OŠ Murska Sobota so se zlasti izkazali v ritmični gimnastiki in v namiznem tenisu:
-	v ritmični gimnastiki je Ana ŠKOBERNE na državnem tekmovanju zasedla tretje mesto, ekipa deklic v sestavi Ana ŠKOBERNE, Eva CELEC, Tinka PANKER in Renata HODOŠČEK pa drugo mesto;
-	ekipa dečkov v sestavi Vasja GORČAN, Jure ZAVEC in Boštjan ROPOŠA je v namiznem tenisu osvojila drugo mesto;
-	v karateju sta v državnem merilu visoki uvrstitvi dosegla Goran TRAJBARIČ in Dejan NOVAK.
□	Učenec OŠ Bakovci Denis GJURAN je na državnem tekmovanju v šahu osvojil prvo mesto.
Nekateri učenci osnovnih šol pa obiskujejo tudi glasbeno šolo v Murski Soboti in je zato tudi prav, da omenimo uspehe na glasbenem področju:
-	Martina SABOTIN je bila neprekinjeno odlična v vseh šestih razredih nižje glasbene šole;
-	na državnem tekmovanju kljunastih flavt je učenka glasbene šole Murska Sobota Sandra KOROŠEC zasedla tretje mesto, na tekmovanju v igranju klavirja pa Sara Kramar prav tako tretje mesto.
Nikakor pa ne moremo mimo maturanta Soboške Gimnazije, Matjaža TITANA, ki je bil pred štirimi leti na sprejemu med najboljšimi učenci osnovnih šol in smo ga letos ponovno povabili iz dveh razlogov:
-	Matjaž TITAN je povabljen na evropsko srečanje okrog štirideset najbolj nadarjenih dijakov, ki bo letos v Sloveniji;
-	Matjaž TITAN je bil lansko leto udeleženec slovenske reprezentance na mednarodni matematični olimpiadi, na kateri se je zelo visoko uvrstil, ob koncu letošnjega državnega tekmovanja iz matematike pa je ponovno uvrščen v slovensko reprezentanco za mednarodno matematično olimpiado, ki bo letos od 8. do 23. julija v glavnem mestu Tajvana -Taipehu.
24. junij 1998
21
USPEŠNA GENERACIJA KOŠARKARIC
G
eneracija košarkaric, ki vam jih danes predstavljamo je v letošnjem letu dosegla vrsto uspešnih uvrstitev. Košarkarice so članice Košarkarskega kluba Pomurje iz Murske Sobote, ki si je še nadalje uspela zagotoviti obstanek v I. slovenski ženski košarkarski ligi.
Uspešne so pa tudi v kadetski konkurenci, saj so osvojile 2. mesto na državnem prvenstvu. Košarkarice: MARINA GLIŠI, DALIBORKA JOČI, NATALIJA KEREC, IRENA KOLMAN, NINA KOZAR, URŠKA LUK, NINA MAKOVEC, SANDRA MATE, SARA PUŠENJAK in MIRA SVETINA pa so dosegle status športnic mladinskega razreda.
Velik uspeh so kot srednješolke dosegle v šolski košarkarski ligi in to v dvorani Tivoli v Ljubljani, ko so uspele premagati v finalni tekmi Gimnazijo Šiško z 55:41. Trener košarkaric je Alojz Grmič, vodja ekipe v srednješolskih tekmovanjih pa je bil Janko Hochstater, igrale pa so: MARTINA FEFER, MOJCA FICKO, NINA HIRŠL, IVAN HUZJAK, MIRA SVETINA, MARINA GLIŠI, ANITA HORVAT, DALIBORKA JOČI in URŠKA CIPOT. Temu uspehu je dodan še naslov slovenskih srednješolskih prvakinj, ki so ga dosegle tudi v letošnjem letu.
SOBOŠKI ŠPORTNI DAN
V	soboto 11. julija 1998 Športna zveza Murska Sobota pripravlja v okviru praznovanja občinskega praznika in Soboških dnevov osrednjo športno prireditev na Slovenski ulici v Murski Soboti.
V	programski zasnovi je predvideno tekmovanje v ulični košarki, ki bo zajemalo vse kategorije,
mali nogomet na ogrado za mlade od 8-10 let in 10 -12 let, ter rolanje za vse kategorije.
, ŠPORTNA ZVEZA MURSKA SOBOTA
DRŽAVNO PRVENSTVO V PRESKAKOVANJU OVIR
Konjeniški klub grad Rakičan je organizator državnega prvenstva v preskakovanju ovir za mladince in člane, ki bo v okviru praznika mestne občine Murska Sobota od 17. do 19. julija v rakičanskem parku.
Prvi tekmovalni dan se bo pričel ob 15. uri, v soboto in nedeljo pa ob 9. uri.
V nedeljo ob 14. uri pa se bo pričel slovesni mimohod vseh sodelujočih tekmovalcev in vodij ekip.
REGIJSKO SREČANJE MLADIH TEHNIKOV
L
etošnjega regijskega tekmovanj mladih tehnikov, ki ga je organiziral regionalni center ' ZOTKS Murska Sobota, se je udeležilo okoli 300 učencev osnovnih šol iz Prekmurja in Prlekije.
Tridnevno srečanje je konec maja potekalo na treh mestih. Na letališču v Rakičanu je bilo v četrtek opoldne prvega dne srečanja tekmovanje z letalskimi in raketnimi modeli. V petek so se v zdravilišču Moravske Toplice mladi modelarji preskusili z modeli jadrnic in čolnov. Sobota pa je bila na tretji soboški osemletki v znamenju razstave in oblikovanja izdelkov iz lesa ter tekmovanja z modeli zmajev.
LJUBITELJI PSOV
V počastitev 10-letnice Kinološkega društva Bakovci (predseduje mu Drago Kološa in je za svoje delo prejel priznanje) je zadnjo soboto v maju potekalo 5. državno tekmovanje v agilitiju.
Na njem so se ljubitelji psov predstavili s svojimi štirinožci in dosegli zavidljive uspehe. Tako je bil v miniagilitiju I prvi Herbert Čihal s psom Bulom, druga Uraka Kramar s psico Nino in tretja Helga Novak s psom Assijem. V agilitiju 2 pa je bil prvi Miha Zelnik s psom Žanom, druga Krista Strosmajer s psom Stujem in tretji Primož Ivanič s psico Sento.
22
številka 7
PIŠEJO NAM GIMNAZIJCI IZ ŠPORTNEGA RAZREDA
v
se se je začelo lani, ko so nam na osnovnih šolah pred nosovi začeli mahati s papirji o vpisu v SŠ, grozili Z maturo,... Izvedeli smo za poseben oddelek, ki ga prireja gimnazija za športnike in glasbenike. Sledil je sestanek, ki so ga pripravili za nas, potem vpis in v počitnicah pisma, katera smo vsi nestrpno pričakovali. Bili smo sprejeti. Počitnice so minevale.
Prišel je težko pričakovani prvi
šolski dan. Pa ne zaradi šole, ampak radovednosti. Spremljali so nas različni občutki. Nekateri smo se poznali, nekateri niso, a nič zato, saj smo se hitro in dobro ujeli. Že prvi teden smo ostali brez razrednika, ker je bil odsoten. Vsi so nas zelo lepo sprejeli. Dobili smo najboljše profesorje, imeniten umik in tudi ostali so bili prijazni. Res je bilo nekaj čudnih pogledov in nekaj vprašanj o našem razredu in privilegijih, ki jih imamo, a
na koncu so spoznali, da nimamo nobenih večjih privilegijev, kot ostali, ampak nam je še težje, saj so in še sedaj vsi veliko pričakujejo od nas. V razredu je vladalo in še zmeraj je imenitno vzdušje, ter teamsko sodelovanje. Če držiš skupaj, je vse mogoče. Kot pravijo: »Vsi za enega eden za vse!« To smo spoznali zelo hitro in s pridom to tudi izkoriščamo. Vedno si pomagamo in stojimo ob strani.
Ob koncu prve konference so bili
rezultati zadovoljivi; izdelali smo sedeminosemdeset procentno in bili po uspehu drugi med prvimi letniki. No, priznati moramo, da smo živahni, saj smo športniki in teško ostanemo na miru, zato je bilo tudi nekaj pripomb, za kar nam je žal. Zaradi dobro zaključenega redovalnega obdobja nam je gospa ravnateljica odobrila 5-dnevno smučanje v Weinebenu. Kako lepo pa je bilo še tam.
Razdelili sno se v štiri skupine med štiri profesorje po znanju smučanja. Pet dni smo vsi trdno delali in rezultati so bili vidni. Minil je kratek dopust in spet je treba v šolo. Končalo se je drugo redovalno obdobje, ki je malce slabše, a še zmeraj smo pri vrhu. Sedaj opravljamo testiranja pri telesni vzgoji, se borimo s testi in pripravljamo, oziroma komaj čakamo, da gremo v Luče na gorsko turo in spust po divjih vodah. Spet bo lepo.
Seveda pa vsi spremljamo vsako novico o razredu, ki nas bo nasledil in upamo, da se kmalu vidimo. Stali vam bomo ob strani. Naj vas ne bo strah gimnazije, ker ni tak BAV BAV, kot pravijo, ampak je tu zelo prijetno. Mi komaj čakamo ponedeljek in ostali teden, da smo skupaj in se zabavamo. To je namen srednješolskega lajfa.
ŠOLSKE ŠPORTNE IGRE
P
red odhodom na letošnje 28. mednarodne šolske športne igre v španskem mestu Lagrono je udeležence sprejel župan mestne občine. Poleg čestitk za dosežene rezultate, ki so jim omogočili udeležbo na mladinskih športnih igrah od 7. do 16. julija, jim je Anton Slavic zaželel srečno pot in uspešen nastop, zatem pa prepustil besedo podpredsedniku slovenskega organizacijskega komiteja ter članu mednarodnega komiteja Jožetu Vildu. Ta je deset mladih športnikov in trenerja košarke Petra Juteršnika seznanil s potovanjem in organizacijo prireditve, na katero je kot trener odpotoval tudi Peter Škraban, ki trenira atletiko.
Naši mladi predstavniki kraljice športa so: Gregor Dugar, Matej Bagari, Miha Žalig, Gregor Čenarčič, Nataša Škraban, Dejan Banfi, Anita Hiršl in Nina Šadl. Za belo žogico pa se bodo podili Marko Fišer, Dejan Vukotič in Nina Šardi.
24. junij 1998
23
SVETSKI VANDRAR S ČRNILOM V ŽILAH
P
omurska založba, Krajevna skupnost Černelavci in Vaški odbor Veščica so bili prireditelji zanimive predstavitve prve knjige pesmi Jožefa Novaka (1896-1972), kije potekala v binkoštnem molitvenem domu na avtorjevi domačiji v Veščici 47 v ponedeljkovem
popoldnevu sredi tega meseca. Udeležili so se je tudi Novakova hčerka Olga in drugi potomci in sorodniki ter vabljeni gostje.
Uvodoma je pesniško zbirko s povednim naslovom predstavil urednik Pomurske založbe Ludvik Sočič, zatem je besedo povzel zgovorni Mihael Kuzmič, ki je pesmi zbral, uredil in kot velik poznavalec slovensko-prekmurskega slovstva v ZDA napisal uvodno besedo. Franc Kuzmič je Jožefa Novaka predstavil kot človeka prirojene inteligence, z zvrhano mero iznajdljivosti, ki se je znašel tudi v tujem svetu. Bil je namreč gradbenik, s črnilom v žilah, ki ni gradil le hiš na ključ in tako prišel do denarja, ampak tudi politično uspešen posameznik (podžupan) in po naravi veseljak. Značilni predstavnik prekmurskega izseljenskega vala v prvih dveh desetletjih tega stoletja, ki se je izselil v Betlehem v ameriški zvezni državi Pensilvaniji, kjer je živel štirinajst let. Objavljal je v časopisu Amerikanszki Slovencov Glasz, njegove pesmi pa so bile natisnjene tudi v Duševnem listu in Evangeličanskih kalendarijih.
Na predstavitvi pesniške zbirke Svetski vandrar je poleg naslovne pesmi še nekaj izvirnih na domačijsko tematiko prebral Franc Kuzmič, celotna zbirka pa jih šteje 33. Po tematiki jih je na zavihku knjige predstavila dr. Janja Žitnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Razdeljene so v štiri glavne skupine: izseljenske, domovinske, ljubezenske, pesmi o naravi ter
življenjsko izpovedne pesmi.
Analizo pesmi prekmurskega literarnega »naturščika« je v knjigi in na predstavitvi opravil Franci Just. Po sklepni glasbeni točki pa smo si na dvorišču avtorjeve domačije (kjer je molitveni dom, saj je bil Jožef Novak tudi pionir binkošmega gibanja pri nas) nazdravili s svojci in ob odkrivanju njihovih našli skupne korenine ter se posladkali s ponujenimi sladicami, ki so jih spekle sosede. Bilo je pristno druženje ponedeljskega popoldneva, kakršnih je malo - kakor tudi ljudi, kot je bil in v pesmi ostal: svetski vandrar.
____________________________________♦ Brigita Bavčar
ZBORNIK SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE RAKIČAN
O
b jubileju srednje kmetijske šole v Rakičanu je v nakladi 700 izvodov na 60 straneh izšel zbornik, ki na zadnji strani zavihka kaže na poklicno odločitev za kmetijsko šolo, na notranji strani ovojnice pa izbiro med predstavljenimi izobraževalnimi programi
Osnovna dejavnost je predstavljena s tremi poklici: kmetijski tehnik (4-letni), kmetovalec (poljedelec-živinorejec 3-letni) in pomočnik kmetovalca (2,5-letni izobraževalni program) ter organizacijo in izvedbo izobraževalnih tečajev za mladino in odrasle - kuhanje in zdrava prehrana, varno delo s kmetijskimi stroji cestno-prometni predpisi opravljanje traktorskih izpitov in kategorije B, organiziranje prikazov novosti v kmetijstvu ter druge oblike izobraževanja s področja kmetijstva in uporabe kemičnih pripravkov. Poleg dejavnosti vzgoje in bivanja dijakov v dijaškem domu Rakičan ter dodatne dejavnosti. To so lastna pridelava (poljedelstvo, sadjarstvo, živinoreja) izvajanje uradnih in ekoloških preskusov v poljedelstvu, testiranje škopilnih naprav, uvajanje novih kultivarjev v poljedelstvu, izvajanja gnojilnih in herbiddnih poskusov, izvedba elementov domače obrti in turizma na kmetih, oskrba dijakov v domu ter prodaja pridelanih dobrin.
Ob 60-letnici Srednje kmetijske šole Rakičan je poleg izrečenih čestitk župan mestne občine Anton Slavic v zbornik, ki je izšel ob jubileju, zapisal tudi željo, da bi se v sedanji srednji šoli izvajalo tudi višje strokovno izobraževanje, vendar je le moralna podpora na obeh bregovih Mure žal premalo, čeprav je Pomurje žitni-
ca Slovenije in je prav pri nas potreba in možnost za usposobitev oziroma izobraževanje višješolsko izobraženih kmetijskih strokovnjakov.
Tovrstna posebna šolska organizacijska enota ob pomoči Ministrstva za šolstvo in kmetijstvo bi bila dobrodošla popotnica šoli ob njenem jubileju, saj se je dokazala z dosedanjim delom in številnimi diplomanti. Spomine na šolanje v njej ter vlogo in pomen za razvoj kmetijstva v pomurski regiji in Sloveniji danes in jutri je obelodanil Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci. Ravnatelj Štefan Smodiš pa je v razmišljanju ob 60-letnici delovanja kmetijske šole dodobra opisal njeno poslanstvo.
V zborniku so tudi članki sedanjih in nekdanjih profesorjev srednje šole.
KMETIJSTVO PLEMENITI IN OHRANJA
Pod naslovnim geslom je Srednja kmetijska šola z dijaškim domom v Rakičanu, proslavila 60. letnico svojega obstoja. Tridnevnega slavja, ki se je pričelo zadnji petek v maju z osrednjo proslavo v prostorih šole, nadaljevalo pa na dvorišču rakičanskega gradu, se je poleg profesorjev in dijakov, udeležilo tudi večje število vabljenih gostov ter diplomantov srednje kmetisjke šole. V pokrajini ob Muri je odigrala ključno vlogo v izobraževanju in usposabljanju kmetovalcev in ima po prepričanju vodstva tudi bodočnost.
Od jubileju srednje kmetijske šole so kmetijci odprli info-raziskovaini center, muzej na prostem in zeliščni vrt, v rakičanskem gradu pa vinsko klet z vinoteko. Ravnatelj Smodiš pa si je omislil tudi atraktivno konjsko vprego s kočijo, ki je izbrance popeljala od gradu do gradu. Popotniki prve vožnje s kočijo od Rakičana do Murska Sobote so bili župan mestne občine Anton Slavic s poslovno sekretarko Sonjo Švenda In nenadomestljivi predsednik krajevne skupnosti Rakičan. Ivan Karoli, ki ga ne imenujejo kar tako rakičanski župan, tudi sam vozi sončni vlakec z malčki po rakičanskem parku in vodi konjeniški klub Grad Rakičan, kateri je organizator letošnjega državnega prvenstva v preskakovanju ovir, v okviru praznika Mestne občine Murska Sobota.
24
številka 7
VALVAZORJEVO PRIZNANJE SODELAVCEM POKRAJINSKEGA MUZEJA V MURSKI SOROTI
a stalno razstavo v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, ki smo jo v glasilu mestne občine predstavili ob odprtju v lanskem septembru, so Janez Balažic, Metka Fujs, Branko Kerman, Nataša Konestabo, Franc Kuzmič in Irena Šavel prejeli sredi minulega meseca v Narodni galeriji najvišje slovensko strokovno - Valvazorjevo priznanje, za kar jim čestitamo.
Vas, spoštovani bralci Soboških novin, pa vabimo, da spremljate njihovo delo v soboškem gradu in si ogledate zanimivo muzejsko zbirko, v kateri je nazorno in na najsodobnejši način predstavljeno življenje ob Muri, prazgodovinska in rimska doba ter zgodnji in srednji vek, obdobje romanike in gotike ter 16. in 17. stoletje, ljudsko lončarstvo in cehi, baročni salon (kot najbolje ohranjen v soboškem pomniku zgodovine), 19. stoletje, ljudska bivalna kultura, obdobje med svetovnima vojnama in obdobje po drugi svetovni vojni.
DOBRODELNI
KONCERT
V
župnijski cerkvi svetega Nikolaja v M. Soboti je bil 13. junija dobrodelni koncert, ki so ga nastopajoči - župnijski mladinski cerkveni zbor, vokalna skupina Bel Canto in mešani mladinski pevski zbor M. Sobota - sklenili s skupno, simbolično pesmijo Amen pod vodstvom Mileve Kralj-Buzeti. Pri tem so poželi aplavz številnih navzočih, ki so namenili ob koncu poldrugo uro trajajočega koncerta dobrodelne prispevke za obnovo župnijskega zavoda Lavra.
Vrtec v njem je predstavila Jožica Merlak, ki ga vodi, župnik Martin Horvat pa je uvodoma izrekel nekaj besed o dobrodelni prireditvi. Mladi, ki so jo samoiniciativno organizirali, pa so jo uresničili tudi ob pomoči kaplana Benkoviča ter očitno glasbeno vsestransko nadarjene Enke Bratina. Izstopala je kot zborovodka mladinskega cerkvenega zbora in umetniška voditeljica ter solistka glasovno ubrane vokalne skupine Bel Canto, o kateri bomo gotovo še veliko slišali in pisali, saj so dekleta izjemna - kakor so bili nekateri glasovno prepričljivi nastopajoči v igri mladih Novi Job, ki je bila tudi v programu doživetega večera.
KONCERT IN PODELITEV ZAHVALNIH LISTIN
o
b svetovnem dnevu muzejev - 27. maju -je bil koncert v grajski dvorani priložnost za vročitev zahvalnih listin zaslužnim pri obogatitvi soboškega muzeja.
Ravnateljica Pokrajinskega muzeja Irena Savel se je uvodoma zahvalila za plemenitost vsem, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi in odprtju muzejske stalne zbirke, za katero so sodelavci prejeli Valvazorjevo priznanje za leto 1997 ter darovali posamezne eksponate.
Zahvalne listine je vročila Zdenki Novak za pohištveni ansambel, ki ga je podarila Pokrajinskemu muzeju, Jožetu Toplaku za kamnito orodje iz Korovec (ki krasi tudi muzejski plakat), Jožetu Šavlu za donatorstvo in pokroviteljstvo pri postavitvi in otvoritvi omenjane stalne muzejske zbirke ter Mariji Pečan za očetovo zapuščino zdravniške opreme znanega soboškega okulista. Slednja se podelitve zahvalnih listin ni udeležila, navzoči pa so lahko uživali ob glasbenem programu, ki so ga izvajali študent 4. letnika visoke šole za glasbo v Gradcu Matej Zavec, Željko Ritlop, ki obiskuje Akademijo za glasbo v Ljubljani, ter profesor Klemen Golner.
24. junij 1998
25
IZVIRNI MODELI NA REVIJI MLADIH ZA MLADE
N
različnih priložnostih in se jih še nismo naveličali gledati. Zanimivo je bilo gledati tudi izvirne modele in kreacije oblačil, ki sodijo v garderobo mladih, saj bi lahko bila izpopolnjena s tistim, česar ni najti v prodajalnah s konfekcijskimi izdelki, pa tudi v butikih ne.
Promocija šole in njenih učencev ter učiteljev je torej uspela pri popularizaciji poklicev tekstilni konfekciji pa tudi širitvi modnih obzorij, ki bodo -upajmo - učinkovali in vplivali na tiste mlade, ki posegajo le po dragih modelih modnih znamk. Niso namreč vedno jamstvo za kakovost, še manj pa izvirnosti o čemer smo se lahko prepričali po videnem na tradicionalni modni reviji tekstilcev. Letos je navdušila z modro obarvanimi prosojnimi materiali (kot lani s slamnatimi dodatki), ki pa so najbrž bolj kot uporabni za nošenje lepi na pogled
 Brigita Bavčar
Foto: Drago Milič
PLESNI MEGA ŽUR POLETJA V SOBOTI
Počitnice so tu. Zakaj jih letos ne bi preživeli drugačne?
KAKO?
Vsak dan od 9.00 do 11.00 in od 13.00 do 15.00 bomo PLESALi, PLESALi, PLESALi... (hip-hop, jazz balet... hozentregarje, skratka vse, kar nam pride na pamet...) od 11.00 do 13.00 bomo KOSILI in se KOPALi na soboškem poletnem kopališču.
Ob koncu tedna pa bomo naredili KONČNI ŽUR, da vsem pokažemo, česa smo se naučili.
KDAJ?
Med počitnicami.
Termini
(od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure)
29.06.	- 03.07.1998
(otroci od 1 do 4. razreda)
06.07,	- 10.07.1998
(otroci od 1. do 4. razreda)
13.07.	- 17.07.1998
(otroci od 5. do 8. razreda)
20.07.	- 24.07.1998
(otroci od 1 -do 4. razreda)
27.07.	- 31.07.1998
(otroci od 5. do 8. razreda)
KJE?
V dvorani soboškega gradu in na poletnem kopališču v Murski Soboti
CENA?
5.500 SIT za 5 dni
(vključuje stroške tečaja, vstopnine na kopališče in kosila)
PRIJAVE?
Vsako sredo dopoldne po telefonu 31-000 (Brigita Perhavec)
ORGANIZATOR?
Društvo prijateljev mladine Murska Sobota
POLETNI TABOR ANGLEŠKEGA JEZIKA
Se nekaj prostih mest!
ORGANIZATOR?
Društvo prijateijev mladine Murska Sobota
KjE?
Spominski dom na Vaneči KDAJ?
od 29.6. do 3.7.1998 KDO?
Učenci 6. in 7. razredov osnovnih šol v Mestni občini Murska Sobota
ZAKAJ?
-	da izboljšate znanje angleškega jezika
-	da sklenete nova prijateljstva
-	da intenzivno preživite pet nepozabnih dni
v družbi sovrstnikov
KAj BOMO DELALI? dopoldne:
skozi igro bomo spoznavali angleške besede, angleške fraze, se učili izgovorjave in še in še... popoldne:
družabne igre in šport zvečer:
skupno druženje
KDO BO VODIL?
Simona in Taja
ZA KOLIKO DENARJA? 16.000 tolarjev
(plačilo v 3 obrokih)
KJE SE LAHKO PRIJAVITE? Po telefonu 31 -000
(Brigita Perhavec) od ponedeljka do petka (dopoldan)
26
številka 7
a tradicionalni šolski modni reviji Srednje strojne in tekstilne šole v Murski Soboti so mladi prikazali modo za mlade z izvirnimi kreacijami, ki so nastale pod vodstvom mentorjev. Zanimiva je bila že razstava pred vhodom v grajsko dvorano, ki je ponazorila oblačenje in videnja mode skozi zgodovino ter odetje za različne priložnosti, nasploh pa kulturo oblačenja. Manj kulturni so bili nebrzdani mladci, ki so nastopajoče sošolke in sošolce na modni stezi resda bodrili z aplavzi, a manj spodbujali z neokusnimi medklici.
Uvodoma je vse pozdravil Ludvik Sukič, ravnatelj Srednje strojne in tekstilne šole, ki jo v tem šolskem lem obiskuje 1343 učencev, od tega 622 tekstilcev, skupno število učiteljev pa je 116. Program je povezovala profesorica slavistike
Gabriela Granfol, izhodov je bilo šest in nekateri med njimi prav zanimivi. Tako kot romantični ob zvokih Kreslinovih Vencev vejlih z nemim spremljevalcem s kitaro, ki je bil simbolično pravšnji, sicer pa odveč, kot ob tej priložnosti pevka Monika Vogrinčič zaradi slabe sinhronizacije. Zato pa so bile izjemne v tople barve odete mladenke, ki so bose sklenile krog in tudi sicer zakoračile brez obuval po modni stezi Nekatere med njimi bi se lahko preskusile tudi na profesionalnih modnih revijah in nosile Murine modele, saj so bile prepričljivejše kot poklicne manekenke, za katere je - tako kot za agencije z znanim imenom - potrebno odšteti veliko denarja. Z izraznim plesom in oblačili so bili atraktivni mali »skinijevci«, prav tako pa plesala iz plesne šole Devžej, ki jih zadnje čase vidimo ob
NOVI PODMLADEK RKS
14. maja so v večnamenski dvorani soboške tretje osemletke med letošnjim Tednom Rdečega križa pripravili sprejem za prvošolčke v mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca oziroma med podmladkarje Rdečega križa Slovenije. Prvošolčkom z vseh štirih soboških osnovnih šol so ob pomoči mentoric šolarji pripravili prisrčen kulturni program, zatem pa so jih sprejeli v organizacijo RK. Prvošolčkov je bilo 208, sedmošolcev pa 187. Teden dni pozneje so pripravili sprejem v RK še na osemletki v Bakovcih, kjer je bilo sprejetih v humanitarno organizacijo 27 prvo- ter 34 sedmošolcev.
50 SKUPNIH LET ZAKONCEV PAPIČ
V novi poročni dvorani v soboškem gradu je bila 23. maja slovesnost ob 50-letnici zakonske zveze Marije in Jožeta PAPIČ iz Bakovec pri Murski Soboti.
18. marca 1948 sta pred matičarja v Murski Soboti stopila tedaj 18-letna Marija TRATNJEK in 20-letni Jožef PAPIČ. Marija je najprej delala na moževi domačiji, Jože se je zaposlil v tedanji Tovarni mesnih izdelkov, Marija pa pozneje v tovarni Mura. Po tridesetih letih dela sta se zasluženo upokojila, med tem pa si ustvarila topli dom, pa tudi dom za šest otrok. Danes 68-letni Mariji in 70-letnemu Jožetu dela veselje še 12 vnukov in 5 pravnukov.
Slovesnost je kot matičar opravil Tonček Gider, v imenu Upravne enote Murska Sobota pa Evgen Titan. Poleg darila Upravne enote so se zlatoporočencev z darili spomnili še predstavnik Mesne industrije Pomurka, predsednik sveta KS Bakovci Štefan Vereš in predsednica Društva upokojencev Bakovci Kristina Jančar.
KRVI ZA ŠEST ODRASLIH
V okviru Rdečega križa Slovenije letos proslavljamo tudi 45-letnico organiziranega in prostovoljnega krvodajalstva. Eden od rekorderjev med darovalci krvi v občini Murska Sobota je 59-letni Franc Fartek iz Stare ulice. Kri je daroval že 127-krat in to pomeni 63,5 litra, torej za šest odraslih.
Franc Fartek je kri pričel darovati pri vojakih leta 1961, od tedaj pa jo daruje vsak tretji mesec. V začetku je to počel skupaj s prijateljem, po njegovi bolezni pa nadaljuje sam. Po poklicu je strojni ključavničar in zaposlen na delovnem mestu strojnika parnih kotlov v Pomurskih mlekarnah. V podjetju mu niso nikoli očitali odločitve za veliko humanitarno poslanstvo - dajanje krvi, čeprav je potrebno vsakokrat darovalcu priznati in plačati dva prosta dneva.
Sicer pa ima Franc Fartek konkurenta v Jožetu Ošlaju iz Puconec, ki je v okviru Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota oddal kri prav tako že 127-krat.
Na sliki: Franc Fartek iz Murske Sobote je daroval kri že 127-krat.
MALČKI Z ROKAVČKI
Mali varovanci soboškega vrtca Urška so v spremstvu vzgojiteljic Olge Žuvela in Jadranke Časar - ter seveda v soglasju s starši - obiskovali bazen v soboški Diani. V toplih dneh pa bodo z rokavčki (ali brez) zaplavali v poletnem kopališču ter nadaljevali privajanje na vodo in premagovanje strahu pred njo. Tako kot pisati in brati bi po mnenju strokovnjakov morali znati tudi plavati. Zato jim je bil tudi namenjen bazen vrtcu, a ga niso nikoli uporabljali.
SKRB ZA PODMLADEK RK
Pri območnem združenju Rdečega križa v M. Soboti je ponovno oživelo delo z mentorji krožkov Rdečega križa na šolah. Posebno komisijo vodi socialna delavka Cvetka Temlin s SSTŠ M. Sobota, ki je že kar na prvem srečanju pridobila mentorice oziroma učiteljice za aktivno sodelovanje. Prva naloga je bila že v maju, ko je bilo potrebno v Tednu Rdečega križa pripraviti dobro organizirane sprejeme najmlajših med podmladkarje Rdečega križa in organizirati akcije zbiranja prostovoljnih prispevkov za prizadete po potresu na Tolminskem.
Jeseni bodo pričeli strokovno izobraževanje mentoric, da bo delo v krožkih in podmladkih Rdečega križa resnično zaživelo, kot je to že bila tradicija pri RK Murska Sobota. Na sliki: Mentorice Rdečega križa na svojem prvem posvetu.
S KOČIJO IZ M. SOBOTE V RAKIČAN
Ob 60-letnici Srednje kmetijske šole v Rakičanu, ki so jo proslavljali v maju, je bila tudi promocijska vožnja s kočijo od soboškega gradu v parku do gradu v Rakičanu, kar naj bi postalo tradicija: v začetku bo kočija vozila zainteresirane dvakrat tedensko, če bo zanimanje večje, pa tudi večkrat na teden v poletnih mesecih.
Na prvo vožnjo 20. maja so se podali župan Mestne občine_ Murska Sobota Anton Slavic, občinska tajnica Sonja Švenda, ravnatelj Srednje kmetijske šole Rakičan Štefan Smodiš ter predsednik sveta KŠ Rakičan in mestni svetnik Ivan Karoli.
Po prihodu na dvorišče Srednje kmetijske šole v Rakičanu je župan odprl muzej kmetijskega orodja na prostem, občinska tajnica je krstila nov traktor šole, vreden 10,5 milijona tolarjev, predsednik sveta pa je obljubil vožnje s kočijo domačim in tujim turistom v letošnjem poletju.
Na sliki: Na prvi vožnji je imel vajeti v rokah Zdenko Beloševič z Kraščev, vpreženi pa sta bili kobilici pasme Haflinger Bucka in Marinka.
FANTKI NE JOKAJO VEČ
Ob koncu lutkovne sezone 97/98 je Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota pripravila predstavo domače skupine Grajski strahci. Ti so bili zelo uspešni ter deležni številnih pohval za predstavo pod naslovom Zakaj fantki jokajo.
Izbor iz slovenske poezije za otroke je pripravila dolgoletna uspešna mentorica lutkarskih skupin Jožica Roš, nastopile pa so prekaljene lutkarice Jana Bohar, Ines Gomboši, Mojca Horvat, Kaja Lainšček, Petra Turk in Staša Tkalec.
Z zelo dobro obiskano predstavo v grajski dvorani bo lutkovni odmor trajal do letošnje jeseni, ko se bo pričela nova lutkovna sezona s tradicionalnim abonmajem.
besedilo in fotografije Filip MATKO
24. junij 1998
27
V SLIKI IN BESEDI
V
ečnamenska dvorana pri soboški tretji osemletki je bila v vročem junijskem popoldnevu prizorišče srečanja malih varovancev vzgojnovarstvene organizacije Murska Sobota in njihovih vzgojiteljev ter staršev, ki so se na tak način tokrat prvič zbrali. Malčki so roditeljem prikazali, kaj so se naučili ob svojih vzgojiteljicah in varuhinjah, za kar so jih nagradili z aplavzom. Sicer atraktivna množičnost, ki je razvidna tudi s fotografij Jožeta Pojbiča, je izključila osebnejši stik, značilen za vrteška srečanja po posameznih skupinah pred počitnicami.
Pred iztekom šolskega leta so se na podobnih prireditvah predstavili tudi učenci osnovnih šol in njihovi učitelji; izkazali so se z zborovsko pesmijo, recitacijami, s športnimi in drugimi igrami, pa tudi z razstavami. Na slednjih so bila poleg različnih izdelkov na ogled tudi priznanja, ki so jih dosegli posamezniki na šolskih, občinskih, območnih in republiških tekmovanjih. Bolj rekreativno-zabavno pa je bilo majsko srečanje v rakičanskem parku, kjer so se malčki iz vrtca 'seveda pa v prostih popoldlevih skupaj s starši tudi drugi) ahko popeljali s sončnim lakom, zajahali konja konjeiškega kluba Grad Rakičan in e preskusili v igrah z žogo.
Foto: Jože Pojbič