Poštnina plačana v gotovini! Izhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za člane Vzajemne zavarovalnice Din 1’—, za vse ostale Din 18'—. Izdaja: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 in 25-22. LETNIK IH. JUNIJ 1938 ŠTEV. 6 Megliti Mm eImje mmmmMlmm & Usiblinsil V torek, dne 26. aprila 1938, popoldne se je vršil v veliki posvetovalnici naše palače redni letni občni zbor našega zavoda. Občni zbori tako velike ustanove, kot je Vzajemna zavarovalnica, so predvsem posvečeni računskim zaključkom prejšnjega leta, pregledu in ocenitvi uspehov ter razgovorom za še intenzivnejše poslovanje v bodočnosti. Zato taki občni zbori niso hrupna zborovanja demagogov, temveč resna posvetovanja mož, ki se v polni meri zavedajo svoje odgovornosti nasproti vsemu narodu. Občni zbor je vodil naš zaslužni sivolasi predsednik, kanonik stolnega kapitlja ljubljanskega, gosp. Ivan Sušnik. Zborovanju je prisostvovalo toliko članov, da je bila podana polna sklepčnost. Naše čitatelje bo predvsem zanimalo poročilo o poslovanju in o uspehih Vzajemne zavarovalnice v letu 1937. V naslednjem vam ga podajamo v glavnih obrisih: Leto 1937 je prineslo zmerno zboljšanje splošnih gospodarskih in socialnih razmer v naši državi. To ni ostalo brez vpliva na delovanje Vzajemne zavarovalnice, ki je lahko ob koncu leta ugotovila prav lep napredek v vseh vrstah zavarovanj, ki jih ona vodi. Ta napredek je viden v živahnejšem sklepanju novih zavarovanj in pa v rednejšem plačevanju premij. Polom mednarodne zavarovalne družbe »Fenikse je vzbudil med narodom zavest, da je treba predvsem zaupati domačemu gospodarstvu. Kako vse drugače bi bilo, ako ne bi bilo treba za dosego te zavesti žrtvovati silnih sredstev! Za Vzajemno zavarovalnico je leto 1937 še zlasti pomembno zato, ker je naš zavod prvi navezal stike z bratskim bolgarskim zavarovalstvom s tem, da je sklenil požarno pozavarovalno kvotno pogodbo z bolgarsko zadružno zavarovalnico »Činovnifesko družestvo« v Sofiji, o kateri smo tudi v »Naši moči« že več pisali. Ta pogodba Vzajemni ne prinaša kakih posebnih gmotnih koristi, je pa pomembna za zbližanje dveh bratskih narodov. Na davkih in 4.5% gasilskem doprinosu je Vzajemna zavarovalnica v letu 1937 plačala ogromno vsoto 1,628.574 din. Ker so v nekaterih banovinah uvedene še razne posebne pristojbine iz naslova zavarovanj, lahko trdimo, da so znašale javne dajatve do blizu dveh milijonov din. Tu pa niso vštete takse po zakonu o taksah, ki znašajo tudi lepe stotisoče. Poglavje o davkih ni za nikogar posebno razveseljivo, zato se rajši obrnimo k poglavju o poslovnih uspehih. Ti so pa taki, da morejo vzradostiti vsakogar, ki mu je pri srcu uspešen razvoj narodnega gospodarstva. V elementarnem oddelku je bilo v letu 1Ö37 izdanih 15.588 novih polic, od tega 13.838 požarnih. Temu primerno se je zvišala tudi letna premija za lepo vsoto 777.725 din. Kako važno nalogo opravlja naš zavod, pa povedo številke o odškodninah, ki jih je izplačala. V letu 1937 je Vzajemna poravnala 1047 požarnih škod in izplačila zanje štiri milijone šest sto štiri in sedemdeset tisoč din. Za razbite zvonove je plačala 17.607 din, za zavarovane razbite šipe 16.121 din, za škodo po 54 vlomih 108.120 din, v nezgodnih primerih 24.378 din, za škodne primere v jamstvenem zavarovanju 91.514 din in avtomobilske škode 155.265 din. Vse odškodnine je tedaj Vzajemna v enem letu plačala nič manj kot pet milijonov pet in osemdeset tisoč din. Posebno velik razvoj pa je pokazal življenjski oddelek Vzajemne zavarovalnice. V tem oddelku je bilo konec leta 1937 zavarovanih 26.000 oseb. Vsi ti so skupno zavarovani za ogromno vsoto skoraj 231 milijonov. Samo v letu 1937 se je na novo zavarovalo 9282 oseb. Skupen prirastek življenjskih zavarovanj in zavarovalne glavnice v letu 1937 je tako velik, da v tem Vzajemne ne dosega nobena druga zavarovalnica v Jugoslaviji. Najbolj bo naše cenjene čitatelje pač to zanimalo, ali so pri Vzajemni pač res varno zavarovani. Naš odgovor je lahek. Samo v letu 1937 so se jamstvena sredstva Vzajemne zavarovalnice zvišala za 8,941.641 din. Konec leta 1937 so vsa jamstvena sredstva našega zavoda znašala čedno vsoto preko 79,009.000 din. Ta vsota, ki pa se stalno dopolnjuje in zvišuje, je bila tedaj 31. decembra 1937 na razpolago za vse tiste primere, ki bi jih morala zavarovalnica plačati takrat ali kdaj v bodoče. Če kje, je tedaj pri Vzajemni podana polna varnost. Občni zbori so kakor mejniki v življenju kvišku stremečih ustanov. Od občnega do občnega zbora zaznamuje Vzajemna zavarovalnica nevzdržen polet naprej. Vedno širši postaja krog njih, ki ji zaupajo svoje zavarovalne zadeve. Tudi letošnji občni zbor je bil tak mejnik, ob katerem se je posebno jasno manifestiralo, da vedno bolj zmaguje misel zdravega, solidnega in domačega pravega zavarovanja. Zavarovanje je pravo varčevanje Kenias - ita|rcl(e liudsStn tmmmtum d JagestavtU Tako se glasi pravilna rešitev aprilske nagradne zlogovnice. Za nagrade so bili izžrebani: 1. Gospodarska zadruga za mežiško dolino, r. z. z o. z., Prevalje. 2. Dežman Jože, učenec mešč. šole, Družmirje, p. Šoštanj. 3. Minodraš Slava, (poklic?), Ljubljana, Kolodvorska ulita 8. 4. Aleš France, ključ, pomočnik, Ljubljana, Sv. Petra nasip 51. 5. Moder Vinko, akademik, Ljubljana, Novi trg 2/II. 6. Vidmar Anica, pos. hči, Brezje 27, p. Dobrova pri Ljubljani. 7. Cuš Franc, posestnik, Hlaponci 26, p. Jur-žinci pri Ptuju. 8. Notar Neža, posestnica, Dobje 3, p. Poljano nad Šk. Loko. 9. Perko Ivan, župnik, Šmarjeta pri Novem mestu. 10. Škandcr Ivanka, uradnica, Št. Vid nad Ljubljano 2. Vsem navedenim pošlje uredništvo »Naše moči« do konca maja za nagrado knjige. Umesten napis Nemški časnikar Franc Kult, ki se je udeležil Hitlerjevega obiska v Italiji in je na kraljevski križarki »Duca d’Aosta« prisostvoval veličastnim manevrom italijanske vojne mornarice v Neaplju, sporoča svojemu listu, da stoji v notranjosti križarke med drugim tudi tale napis: »Višji od živali je človek, kadar ego> vori — živali enak je, kadar kriči —i slabši od živali pa je, kadar preklinja !< AH ne bi biio umestno, da bi to resnico na^ bili povsod po naših gostilnah in javnih prostorih? XV8»,UUB*JflNSSCi VEIESEJEM 43. razstavna prireditev 4.—13. junija 1938« Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2'-. 9 Sejmišče obsega 40 000 m2, preko (iOO razstavljalcev iz 14 držav. POSEBNE RAZSTAVE: »Cesta« - Francija — Pohištvo — Avtomobili — Tekstil — Ženska domača obrt. • Lepo zabavišče. 10.-12. junija: Kil. čržavni trgovski kongres. Ali ste že naročili pri uredniku »Naše moeic v Ljubljani, palača Vzajemne zavarovalnice, zanimivo poveš* »Pesem polja«? S poštnino vred stane le 10 din, ki jih plačate 8. položnico. Poštno ležeče. Kadar človek noče ali ne more označiti točno svojega naslova, naroči, naj mu pisma pošiljajo na ta in ta poštni urad »na poštno ležeče«. Taka pisma mora seveda hodiii sam iskat. Pa privihra Zaletel v poštni urad in pravi: »Ali imate kako pismo za mene?« — »Pod katero značko?« — »Pod značko ,skrajno nestrpen1.« — »Da, to pismo leži tu že tri tedne.« üstBümiBBSli m wämmäSM mđ& Najstarejša učna knjiga za ranocelništvo je papirov zvitek iz 1. 2800. pr. Kr. r. Našli so ga v giplu. Ni pa cel, temveč obravnava le 48 rano-cetniških primerov. irska je imela prvo bolnišnico v zapadni Evropi. Ustanovila je to bolnišnico kneginja Macha ot zdravstveni zavod za vsakogar, dočim so bile ] rej take ustanove le za plemenitaške rodbine. Naj-- ečja bolnišnica na svetu je menda v severni Ame ki v mestu Los Angeles. V njej je prostora za l.iOO bolnikov. Zdravilno moč elektrike je prvi spoznal že r inski zdravnik Skribonij. Že v t. 48. pred Kr. r, .e namreč bolnikom, ki so trpeli na revmatizmu ; :i dolgotrajnem glavobolu, nasvetoval drgnjenje s trepetlikovino, katere električno moč je sam izčrpno preiskava!, šele 1. 1744. so začeli uporabljati električni stroj v zdravilstvu. Prvo operacijo želodca so izvršili sredi 18. stoletja in sicer na nekem kaznjencu, ki je bil obsojen na smrt. Operirani pa je v nekaj urah po operaciji umrl. Prvo transfuzijo krvi iz človeka na človeka je izvršil 15. junija 1867 francoski zdravnik Jean Denis. Proti tej transfuziji pa je nastalo splošno ne-razpoloženje in sam parlament je nato prepovedal prenašanje krvi. Prvi, ki je natančno popisal, kako se vstavi umetno oko v očesno duplino, je bil znameniti francoski kirurg Ainbroise Pare. V 1. 1561. je napravil tako oko iz emajliranega zlata in sicer v ■nravnih barvah. Pare pa. ne omenja, da bi bil <;n iznajditelj umetnega očesa, niti ne pravi, da bi bilo to kaj novega. Poznali so tedaj umetno oko gotovo že pred njim. Prvo operacijo slepiča je izvršil 1. 1889. hamburški profesor dr. Herman Kriimmell. Najdražjo operacijo so pred nekaj leti izvršili v Ameriki. Mladi siamski kralj je težje obolel na levem očesu in moral se je podvreči operaciji pri enem najznamenitejših amerikanskih specialistov za očesne bolezni. Kot honorar je prejel zdravnik čedno vsoto okoli 15 milijonov dinarjev. Cc bi pa prišteli še vse stroške, ki jih je imel kralj s po-tovanjem v Ameriko, z bivanjem tam ter s preskrbo svojega številnega spremstva, bi zneslo to čez 70 milijonov dinarjev. Ulica, v kateri stanuje največ zdravnikov, je v Londonu in se imenuje Harley Street. Tu stanuje nič manj kot 550 zdravnikov. Na radiju najbogatejši zavod je »Radiumhem-mek, kakor se imenuje klinika v Stockholmu. Ta zavod poseduje 10 gramov radija. Rekord v boleznih ima skoraj gotovo Amerikance Smythe Henry. Star je 47 let in je prestal že 148 težjih operacij. lJreg!ireča vljudnost. Gabron sedi z neko damo v kavarni in se živahno razgovarja z njo. Med drugim je tekel razgovor tudi takole: Dama pravi: »Jaz sem gotovo starejša, kot vi mislite.« ,— Gabron hoče napravili poklon in hitro reče: »Ni mogoče, milostljiva!« Najvstiš sioveaski deaarai zsved Lastne rezerve nad din 26.iQ80.O9S'— Prirastek novih vlog v januarju 1938 din - Prirastek novih vlog v februarju 1938 din 19,S94.0C0*— Prirastek novih vlog v marcu 1938 din 13,572.000*— Prirastek novih vlog v aprilu 1938 din 10,1£@.©OC*— Vse vloge izplačljive brez omejitve! Za vse obveze hranilnice jamči: ; MESTNA OBilNA LJUBLJANSKA I Prof. dr. Vinko Šarabon: Slsvmil eli pseveotu (Nadaljevanje.) V svetovni vojski je pokazala Avstro-Ogrska a vse svoje sovraštvo do Slovanov, tudi do lastnih. I V Sarajevu so že drugi dan po atentatu nahujska-I ne tolpe razbijale Srbom stanovanja in trgovine S in nihče jim ni povrnil škode. V vsej Bosni je 1 bilo 2. julija proglašeno obsedno stanje in teden s nato je bil razpuščen bosansko-hercegovski sabor. H Že na dan mobilizacije so bile zaprte vse srbske S šole, učitelji so bili postavljeni na cesto in jeseni S 1. 1915 je izginila cirilica iz vseh uradov. Poleg t politikov so zapirali zlasti duhovnike in učitelje, dijake in druge izobražence, pa tudi obrtnike, E kmete in delavce. Pod strahovlado v začetku vojne I in pod težkim pritiskom vojaškega absolutizma 1 niso trpeli samo bosanski Srbi, temveč je propadal ves narod. Umiranje od lakote je bil obi-I čajen pojav. Tako je ’ na primer umrlo v Bosni in Hercegovini v letih 1914 do 1917 nad 100.000 ped 10 let starih otrok, kar je še enkrat toliko kot v enako dolgi mirni dobi. - Za Bosno in Hercegovino je največ trpela 1 Dalmacija, kjer so ob izbruhu vojne zaprli vse a odličnejše Srbe in Hrvate, med njimi tudi i katoliške duhovnike; omenimo Smodlako, Tresič-1 Pavičića, Čingrijo, Drinkoviča itd. V slovenskih deželah je bil položaj različen, i Na Kranjskem je bil deželni glavar dr. Šušteršič, i čigar politični program že poznamo. Dejal je, da bi bili. avstrijski Jugoslovani z ustvaritvijo Velike i Srbije in z razpadom monarhije neizogibno žrtvo-I vani Italijanom, morda tudi Nemcem in Madža-I rom. Tudi dr. Tavčar je govoril z balkona mestne S hiše vojakom, da gredo »v boj tudi za slovenski I narod«. Takšno je bilo mišljenje pri voditeljih s obeh slovenskih strank, pri čemer moramo reči, I da sta se oba bala za usodo Slovencev in da jima i je narekoval njih besedo ie strah za to usodo. »Ves patriotizem vodilnih slovenskih politi-i kov pa ni mogel obvarovati izvenkranjskih Slo-I vencev pred izbruhi nemškega sovraštva. Zaman i je mariborska »Straža« dopovedovala Nemcem, da i »Avstrija in njen cesar ne nastopata proti Srbom, 1 ker so Slovani, ampak ker so sovražniki države. I Ne gre torej za boj proti Slovanom, ampak za boj g proti sovražnikom«. Nemcem je pa šlo ravno za 1 boj proti Slovanom in so zlasti na Štajerskem in I Koroškem izrabili svojo moč za preganjanje za-y vednih Slovencev, posebno duhovščine, ki jim je i Dr. Lojze Berce, Beograd: Pii Sicstengik »Torej pri diplomatski maši v Krunski!« Tu I si dajejo sestanke beograjski Slovenci. To je zad-I nja maša ob nedeljah, in sicer ob pol dvanajstih S v stolni cerkvi v Krimski ulici. Diplomatska zato, I ker je ob pozni uri in ker je kratka. Diplomatom 1 se namreč vedno mudi, posebno v inozemstvu S imajo vedno mnogo, premnogo posla ... Prav go-I tovo vsako nedeljo smo tu videli visokega koščenega gospoda z monoklom, g. Dampiere-a, francoskega poslanika. Visoki častniki, načelniki — zdaj jih imajo tudi Slovenci nekaj — referenti, novinarji, akademiki, trgovci se zbirajo pred cerkvijo. Poslanci navadno hitro smuknejo na kor, ker se bojijo prošenj za intervencije, ministra pa itak ne smeš kar tako nagovoriti. Po sv. maši možakarji malo postanejo pod vaško lipo, ne, to so samo divji kostanji -pred cerkvijo. Še nekaj minut, pa se prikaže ljubeznivi župnik dr. Petljič in skoro vsakemu stisne roko. Za vsako svojo ovčico ima primerno besedo. Vidiš mu iia obrazu, da ima razumevanje H za tegobe velikomestnega življenja in prav nič te ne pokara, ako celo diplomatsko mašo zamudiš. Moj Bog, včasih mora res zadostovati človekova dobra volja. Cerkvica sama, ki je bila zidana pred vojno za avstrijske katoličane v Beogradu, ni nič kaj mikavna. Stalno je polna, o praznikih pa sploh ne moreš noter, ker je pretesna. Kadar v njej zadonijo mogočne orgle, ki bi zadostovale za vsako stolnico, se kar prestrašiš. Škoda, da je akcija za zidanje stolnice tako žalostno propadla. Treba bi bilo začeti vnovič, seveda ne z loterijo. Mramornata plošča na zunanjem zidu spominja na bila tudi kot »proč-od-rimovcem« najbolj na poti.: (V onih časih se je širilo namreč med Nemci veliko gibanje za odpad od Rima in so sovražili vse, kar je bilo za nadaljnjo zvezo katoličanov z Rimom.) O grozovitostih, ki so jih pri tem počenjalo državne oblasti v zvezi z nahujskanimi Nemci in nemškutarji, pripovedujejo kasneje od Jugoslovanskega kluba v parlamentu vložene interpelacije naravnost neverjetne stvari. Nemčurska sodrga je duhovnike tepla, jih obmetavala s kamenjem, je pljuvala vanje, metala nanje blato, jih zmerjala s »srbskimi psi, veleizdajalci, morilci« itd. Tudi na Primorskem so odličnejše Slovence in Hrvate zaprli in je postal položaj Slovencev, tem težavnejši, ko je pričela Avstrija mešetariti z Italijo, da bi si ohranila njeno nevtralnost. Oblasti se na noben način niso hotele Italijanom zameriti. A kmalu ni nihče več dvomi! o vojni z Italijo in italijanski poslanci na Dunaju so kazali našim poslancem zemljevide, v katerih je bilo začrtano, kako daleč misli baje zasesti Italija slovenske dežele. Slovenskih politikov se je polastila težka skrb in skušali so dobiti zveze z inozemstvom. Že po prvih mesecih vojne so tudi avstrijsko misleči Slovenci začeli izgubljati vero v Avstrijo. Preganjanja v začetku vojne, omejitev vsake svobode in ustavnosti ter vedno hujše uveljavljanje nemštva in poudarjanje »nemške vojne«, vse to je Slovencem jemalo vero v Avstrijo. Ko je bilo z nemškim porazom ob Marni (jeseni 1914) zaustavljeno prodiranje Nemcev proti Parizu in so bili v decembru 1914 Avstrijci vrženi iz Srbije, so začeli mnogi dvomiti o zmagi osrednjih držav (to sta bili Nemčija in Avstro-Ogrska s priključkom Bolgarije in Turčije) in med narodom se je pričelo širiti antanti prijazno mišljenje. (Antanto sta predstavljali Francija in Velika Britanija v zvezi z Rusijo, Belgijo in Srbijo.) Ko je slednjič 23. maja 1915 napovedala še Italija monarhiji vojno, se je zdel položaj za Slovence obupen. Šlo je za našo zemljo, in tudi taki, ki so si želeli zmage antante, so privoščili Italijanom poraze. Vojno vodstvo je izrabilo to razpoloženje in je poslalo skoraj vse slovenske in hrvaške čete na italijansko fronto, kjer so s srditim odporom zadrževale Italijane.« imena ustanovnih članov-darovalcev, med njimi je tudi več slovenskih ustanov. Ako se ne motim, je v mramor vklesano tudi ime Vzajemne zavarovalnice. Tabla v levem kotu naznanja prireditve Prosvetnega društva in drugih katoliških organizacij v Beogradu. Društveno življenje se je v zadnjem času silno razmahnilo. Človek včasih res ne ve, katere prireditve bi ee udeležil. Zdaj predavanja Prosvetnega društva v Ruskem domu, potem akademija katoliških dijakov, drugič zopet gledališčna predstava. Kadar ni gostov, pevcev.iz Ljubljane, nastopa pri prenosih za izseljence zbor Prosvetnega društva, ki ga vodi g. Ulaga, duhovnik. Tudi njegov brat prof. Ulaga, telovadni strokovnjak, živi tu kot referent v ministrstvu za telesno vzgojo. »Gore, dole, levo, desno!« Samo zasukajte svoj radio na beograjsko postajo malo pred sedmo uro zjutraj, pa boste slišali ta ukazujoči glas. kateremu se ne more upirati niti najmehkejša postelja. Nikakor ne smem pozabiti še na važno zbirališče beograjskih Slovencev. Moral bi ga bil omeniti že poprej. To je dom slovenskih šolskih sester v ulici Kneza Milenka. Tam se zbirajo tudi nezaposlena slovenska dekleta; tam dobiš lahko tudi tečno hrano prav poceni. Obisk te kuhinje je prav dober. Vem, da so bili njeni prostori, ko je še bila v ulici dr. Köstera in ko se je v njej tu pa tam pokazal četo kakšen minister, kar pretesni. Priznam tudi, da je marsikdo zahajal tja ne toliko zaradi hrane kakor zaradi ministra... To so pač naše človeške slabosti, toliko bolj opravičljive tu v Beogradu, kjer ne prideš nikamor, ako te kdo ne poriva naprej. Brez politike tu ni kruha. Tu vse politizira in. zadnji sluga v ministrstvu ve natančno, kakšna je »situacija«. Ti sam svoj položaj v ministrstvu najbolje preceniš po načinu, kako te sluga pozdravlja. Njegov gias je najboljši barometer politične konjunkture. O Jamni presti se praviš perilo zaupaH izdainemu Scliidifovemu lerpenfirrovem milu. Schiditovo ferpen-iinovo milo se obilno peni iudi če le prav malo namilite perilo in ga tudi ttedaj temeljito očisti. §CHIPHT0V0 TERPENTI Novo Ml LO pere bleščeče b e I o i Dr. Alojzij Kuhar, Ljubljana: Idiefl m sIspe ailics Evropa je zadnja leia prišla v slepo ulico. Cela vrsta hotenih in morda tudi nehotenih naključij je ustvarila položaj, ki je kazal, ko da ni drugega izhoda kakor nasilnega. Če si v slepi ulici, moraš ali nazaj ali pa moraš podreti zidovje pred seboj. In takšna je bila podoba Evrope, Kar naenkrat sta se izoblikovala dva velika tabora velesil. Zunanji izraz takšnega položaja je mrzlično oboroževanje na obeh siraneh v izmeri, ki je zgo-«tovina človeštva ne pozna. Skoraj vse mednarodnopolitična dejanja zadnjih dveh let niso bila nič drugega kakor zaporedna poglavja v boju med obema taboroma, ki sta, eden kakor drugi, pridno zahajala med male in srednje države, da bi tamkaj nabrala somišljenikov vsak za svojo fronto. Ker je bila trma na obeh straneh velika in ker je še tretji tabor, to je oni, ki ga predstavlja sovjetska Rusija, pridno pomagal delati zgago in zmedo, češ naj le pride do oboroženega spopada, kajti potem bo meni klasje zorelo, je kazalo, da res ne bo nobenega drugega izhoda kakor krvav spopad, o katerem vemo, kdaj in kako se začne, a nikdar ne vemo, kako dolgo bo trajal in kako se bo končal. Danes je težko reči, kje leži začetna krivda, d-'1 fte ta dva tabora dobila tako ostre oblike. Kajli še 1. 1935. so bili odnosi med Francijo in Italijo sijajni in tudi Anglija je rada pošiljala svoje državnike v Berlin z nalogom, naj pripra-vijo prijateljstvo. Zahajanje Anglije v Berlin se je Francozom zdelo celo pretirano in so angleški vladi delali očitke. Tudi med Italijo in Anglijo takrat ni bito nikakšnih večjih nesoglasij. Na-sprotno pa smo še leta 1933 slišali in brali o zelo odločnih govorih italijanskega ministrskega predsednika, ko je podčrtaval, da bo Italija znala braniti svoje meje na Brennerju. Šele zadnji dve leti sta se tabora Francija—Anglija in Nemčija—Italija izoblikovala v to, kar sta bila do nedavnega, v dve fronti. Abesinska vojna je bil prvi znak otrp-njenja. Takrat se je Nemčija spretno pomaknila baze k Italiji in so se pokazali prvi obrisi bodoče »osi«, a tudi prvi obrisi zevajočega prepada. Držav-Ijanska vojna v Španiji je položaj še bolj zakrknila. Nemčija in Italija sta slopili še bliže druga k drugi in potegnili ločilne črte okrog sebe. Vojna na Daljnem vzhodu, ki jo je spremljal pakt proti Kominterni, je bil korak naprej, ki je še bolj jasno razmejil obojna stremljenja. Tako se je nanizal dogodek u dogodku in končni uspeh tega razvoja je bil, da je zavladala tolikšna razdvojenost na evropski celini, da na mirno rešitev nakopičenih sporov in nabrane zagrenjenosti ni bilo več misliti. Pa se je vendar le našel izhod iz slepe ulice. Nasla ga je Anglija, ki je po svojem starem receptu, da hi nobena sramota, če se človek vrne, ako ne more iti naprej, kar čez noč spreobrnila smer svoje zunanje politike in se odločila, da začne razkopavati gomilo nesoglasij na najbolj primernem prostoru — pri Italiji Chamberlaina va vlada je izvagonirala zunanjega ministra Edena, ki je bil simbol protiitalijanske politike, ter takoj ponudila Italiji, da z njo poravna vse prepire brez izjeme. Vemo, da Anglija tega ni storila iz kakšnih nesebičnih ali celo načelnih razlogov, niarveč izključno z vidika stvarnih potreb angleškega imperija, ki se ne more hkrati prepirati po vsem svetu, kjer je razprostrt, toda angleški sklep je posredno prinesel svoje koristi evropskemu prostoru. Anglija in Italija sta v rekordnem času dosegli sporazum m razčistili vsa nesoglasja, ki so med njima vladala. Treba je bilo žrtev od obeh strani. Obe stranki sta jih doprinesli. Most je bil vržen od tabora do tabora. Evropi je odleglo. Elektrizirano ozračje na vsem velikem sredozemskem prostoru se je razblinilo. Vojna nevarnost je odšla za obzorja. To je bil prvi korak iz slepe ulice. Drugi koraki mu bodo sledili in že vidimo prve obrise poti, ki se odpira. Takoj po podpisu angleško-ita-lijanske pogodbe so se zbrali v Londonu francoski in angleški državniki ter skupno prerešetali položaj ter smer, po kateri je treba hoditi Sklenili so, da bo sedaj še Francija, in to čimprej, poravnala vse svoje težave z Italijo in z njo sklenila prijateljsko pogodbo, podobno angleško-italijanski. Pogajanja so že v teku in obetajo hiter uspeh. Drugi uspeh londonskega zborovanja tiče sovjetsko^ Rusijo. Id je največ kriva, da je zadnja leta prišlo do tako hude napetosti v Evropi Ce se Evropa hoče izogniti vojni, mora sovjetsko Rusijo kot stalno intrigantko in hujskačico k vojni potisniti ob stran. Francija, ki ima s Sovjeti vojaško zvezo, je to nujnost spoznala in se v Londonu obvezala, da pri vseh vprašanjih, ki tičejo zapadno Evropo in Sredozemlje, sovjetske Rusije ne bo več poslušala, marveč da bo hodila složno z Anglije. Angli ja pa je obećala, da bo v srednji Evro- i podpirala francoske koristi. Kadar bo to dnieo poglavje končano, bo podoba dveh taborov tre ) rekoč izginila, kajti od tabora Francija—Angl i a bosta šla dva velika mostova v tabor Italija Nemčija, in sicer iz Pariza v Rim in iz Londona v Rim, ter ho vse zapadno in sredozemsko piv-ročje, vključno Španija, popolnoma pomirjeno. i-> znati je treba, da Mussolinijeva Italija kaže vel- a dobro voljo in da je angleška politika rodi.a tako lepe uspehe zato, ker je našla pri Ita'i i polno^ razumevanje m podporo. Končni cilj s tem seveda še ne bo dosežen, kajti potem pride na vrsto naloga, da se zasuje še prepad, ki zija med Francijo iu Nemčijo. Speni zum med tema dvema državama je nujno potreben in bo tudi mnogo prej dosegljiv z izhodišča frs.i-cosko-italijansko-angleškega prijateljstva, kakor pa bi bil recimo danes, ko priprave zanj še niso končane. Kakor hitro se bodo velesile med seboj spo-prijaznile po zgoiaj označenem vrstnem redu, ki ga je določil Chamberlain, bo tudi za male in srednje države lažje, da sodelujejo Danes so se morale te države potegniti nazaj, proč od vseh nevarnih ognjišč, da bi jib spori med velikimi ne potegnili s seboj v svoje vrtince Ko bo ozdravljenje odnosov med velesilami končano, bodo mah» in srednje države, ki so itak zavarovale mir na jugovzhodu Evrope in v Podonavju, zopet rade stopile v vrsto poleg* velikih, da se s skupnimi napori prepreči, da ne bi Evropa ponovno zašla v slepo, ulico, iz katere se sedaj s tako velikimi napori in — upajmo — z uspehom rešuje. »Jože, ali se res nikdar ne prepiraš s svojo ženo?« — »Ne. Ce sva pa različnega mnenja, rečem samo: Mir! — in takoj obmolknem.« ‘Rajcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove dobavlja m voiaga tovarna REMEC-CO DUPUU Pil UMNIKI! železniška in svtopostaja Oglejte si naše zaloge v tovarni a! v pisarni v Kersnikovn ulica 7, poleg Slamiča UseifiÄ kmmäm Ne vemci ne me ne dnewa ... V zadnjem ?asu je »KARITAS« izplačala cele zavarovane vsoie <>!> smrti sledečih članov in članic: Brezinšek Marija, Majšperk 8; Bricman Marjeta, Maribor, Betnavska 07; Urbas Marija, Cerknica 274; Slemcnšek Jožefa, Brezovo 2, Blanca; Langus Janez, Slov. Javornik 81; Cegnar Marija, Glince, c. 1X/3, Ljubljana-Vič; Piškur Franc, Škofja Loka, Novo predmestje 12; Cučko Marija, Maribor, Ob jarku 4; Vranko Gregor, Trbovlje (K); Jazbec Miroslav, Novo mesto, Ljubljanska 11; Brumec Jernej, Maribor, Košaki 60; Mivšek Frančiška, Vrhnika 340; Cilenšek Florjan, Marija Reka 86; Marovt Marija, Prelesje 7, Št. Rupert; Lozej Anton, Studenci, Kralja Petra 51, Maribor; Košenina Fran, Trnovlje 98, Vojnik; Keree Eva, Maribor, Pobrežje, Dr. Verstovškova 10; Razboršek Peter, Čemšenik 32; Židan Albin, Ljubljana - Moste, Pokopališka 5; Šerbci j Katarina, Razgor 2, Laporje; Verlič Helena, Maribor, Hrenca 11; Medved Josip, Ljubljana, Aleševčeva 35; Mally Simon, Sp. Dobrava, Razvanje; Razpotnik Blaž, Zg. Gortina 16, Muta; Grmek Neža, Ljubljana, Poljanska 73; Brane Jožef, Hrušica 29, Jesenice; Štandckcr Marija, Gačnik 52, Jarenina; Ternek Amalija, Maribor, Slovenska 9; Polic Franc, Sv. Marjeta ob Pesnici 29; Orel Ivana, Draga 49, Št. Rupert; Rozman Marija, Polzela 90; Jakomin Helena, Brezovica 71; Kutin Miro, Vurmat 61, p. Brezno; Rezman Jožefa, Pekel 45, Poljčane; Sapušek Elizabeta, Sv. Martin na Pohorju; Ozim Terezija, Ruše 99; Škamlec Marija, Vodoie 12, Maribor; Cafuta Elizabeta, Trčova 7, Maribor; Klemenčič Marijana, Ljubljana, Zalokarjeva 11/L; Škrabi Martin, Novo mesto, K sodišču 1; Sapušek Liza, Ruše 50; Jamnik Gabrijel, Sv. Lovrenc na Pohorju 64; Višnar Marija, Medvode 9; Kotar Terezija, Ljubljana - Moste, Šmarska c. 15; Satler Ivana, Ivanjci 13; Lavtižar Franja, Ljubljana, Jegličeva c. 9; Karpe Marija, Ljubljana - Moste, Zaloška c. 101; Trunkelj Janez, Orlaka 11, Zagradec; Korenčič Franc, Rakek 78; Vavtar Franc. Bistrica 35, Št. Rupert; Skodič Alojzij, Skoke 37, Hoče; Cilenšek Jožefa, Loke 11, Trbovlje II; Gajšek Ana, Celje, Slomškov trg; Tomažič Alojzija, Zagreb, Jošavska 47; Letnik Terezija, Sv. Lenart v Slov. goricah 5; Žerovnik Marijana, Voklo 59; Brudar Katarina, Doljni vrh 2. Novo mesto; Valentan Anton, Bresternica 32; Natlačen Martin, Radmirje 58; Por Anton, Rečica 15, Bled; Krosi Terezija, Maribor, Krekova 4; Čergulj Elizabeta, Hrašenski vrh, Slatina Radenci; Luskovnik Nikolaj, Tržič, Fr. Ahačiča 6; Košir Jakob, Jesenice, Ruardov trg 7; Sablačan Fani, Ljubljana, Bleiweisova 50/IIL; Novak Peter, Dobrova 35; Zapotnik Marija, Tržič, Ljubeljska 13; Ciglič Janez, Kranj, Stara cesta; Levičnik Marija, Št. Pavel, Sp. Hrušica; Karničar Pavla, Slov. Javornik 44; Beneina Jožefa, Stražišče 2; Scmlič Simon, Stanetinci 17; Gregore Ivana, Ljubljana, Zvezdarska 4; Krajšek Janez. Svibno 41, Radeče: E. K., zastopnik VZ v Št. V.: Čitali ste, da se neki časopisi razburjajo zaradi »v i c a«, ki ga je objavila »Naša moč« in se tiče vprašanja »Kaj je avtomobil?« Čudite se, kako je mogoče, da resno časopisje »fabricira« iz nedolžnega »vica« napad na »Našo moč«. Prijatelj, tudi jaz se čudim. Posebno se moram čuditi zaradi tega, ker tisto časopisje ni reklo uiti bev niti mev, ko je isti »vic« (in celo v obširnejši .obliki) izšel v raznih drugih listih. Morda sem vsemu temu kriv jaz, ki sem smešnico poslovenil in je nisem objavil kar v nemškem jeziku ali vsaj v srbohrvaščini. V obeh teh jezikih je namreč smešnica že bila pred nami objavljena. Nekoč sem slišal v neki gledališki šoli, da je od tragičnega (žalostnega, resnega) do komičnega (smešnega) zelo kratka razdalja. Sedaj sem pa doživel resnico, da je tudi od smešnice do resnega ta razdalja kaj majhna. Nikarte pa misliti, da sem se jaz zaradi tega tako razburjal, kot se Vi v svojem pismu. Ne, nasmehnil sem se in »Naša moč« bo še naprej prinašala smešnice na veliko veselje njenih številnih čitateljev. Zastopniku »Jednote«. Želite, da Vam javno v listu odgovorim, da pa niti začetnih črk Vašega imena ne smem objaviti. Prav. Upam, da se bova vseeno razumela. Napisali ste mi celo zgodovino raznih samopomoči v Sloveniji in v Zagrebu ter čudovite stvari pripovedujete o raznih voditeljih ter novodobnih ljudskih osrečevalnih ustanovah. Vidi se, da se s samopomočmi že dolgo pečate. Motite se pa, če menite, da bo »Naša moč« tem ljudem posvečala tako veliko pozornost, kot Vi mislite, da bi jo morala. Mi smo ljudstvo na škodljive posledice že dovolj opozorili. Ljudstvo je našo besedo tudi dobro razumelo in se samopomoči ogiblje. Kdor pa še sedaj po tolikih razočaranjih vidi v samopomoči nekaj koristnega, temu ni pomagati. Nekaj drugega bi Vam rad povedal: Sami priznate, da ste ljudi pridobivali tekom let za vse mogoče samopomoči, pa da ste se končno sami prepričali, kako nesoliden posel ste opravljali. Sedaj je Vaša dolžnost, da ljudem, ki ste jim vcepili vero v poslanstvo samopomoči, odprete oči. Le tako se boste oprali. Čestitam Vam pa, da ste se sami dokopali do jasnega gledanja na vprašanje samopomoči. Uredniku »Jednote« v Zagrebu! Počastili ste »Našo moč« z »Malo odgovora«. Nikarte pa misliti, da Vam bom odgovarjal. Zato nimam uiti prostora, niti ni to potrebno. Naše ljudstvo, ki ste se mu tam v Zagrebu očivid-no zelo odtujili, Vam že samo odgovarja. Med tem ljudstvom so celo Vaši lastni bivši zastopniki. Razumiva se pošteno in moško: Po pameti tega, kar pišete, niti sami ne morete verjeti. Ali ni tako? Sicer je pa čas velik sodnik, ki bo vsako stvar osvetlil tako, da bo v vsej svoji goloti vidna. L. A. v D. L. Pravite, da smo vsi enaki: samopomoči in naša »Karitas«. Tudi »Karitas« Vam ni izplačala posmrtnine za umrlo teto, temveč Vam je — kakor priznavate, zelo hitro — povrnila vplačane premije. Ne bom Vam dajal naukov o bistveni razliki med »Karitas« in samopomočmi. To ste lahko čitali že v zadnji »Naši moči«. Tudi Vi mi sami pišete: »Res, da je bila moja teta ob sklepu zavarovanja že bolna. Imela je odprte noge. Toda odprte noge ima pri nas vsaka starejša ženska in tu tega nihče ne smatra za kako bolezen. Teta bi še danes živela, če je ne bi bili skvarili zdravniki, h katerim se je v svoji lahkovernosti skozi pet let zatekala in jim znosila celo premoženje.« — Tako, sedaj sva pa tam. Ni važno, če Vi smatrate odprte noge za bolezen ali ne. Dejstvo je, da so take noge navadno posledica težkih krvnih obolenj. Ko se je Vaša teta že pred 5 leti zatekla k zdravniku, ni storila tega, ker je imela odprte noge, temveč zaradi čisto druge bolezni, ki se je je dobro zavedala in katere posledice so kasneje bile odprte noge. Ko jo je zastopnik »Karitas« pri sklepu zavarovanja vprašal, če je bila kdaj bolna, je ona odgovorila, da nikdar in da se počuti popolnoma zdravo. Tej njeni izjavi smo tedaj verjeli in jo v zavarovanje sprejeli. Ce bi pa bila takrat po resnici odgovorila, ne bi mogla biti pri »Karitas« nikdar zavarovana. Čast Vaši pokojni teti! Saj veste, da je sedaj po pričevanju Vašega lastnega sina dognano, da ste staro teto sami nagovorili, naj se zavaruje in kako naj našemu zastopniku odgovarja. Pomnite: Karitas ni samopomoč, temveč je prava zavarovalnica, ki pošteno izplača vse, kar se je izplačati zavezala. Bila bi pa neresna in nepoštena ustanova, če bi se pustila zlorabljati z lažjo in zavajanjem. Prav zaradi tega ji pa vse zaupa. Bodite prepričani, da se kljub Vaši jezi ne bo niti korak odvrnila od poti, katero hodi. Ona ve, da more le s solidnim in odkritim poslovanjem narodu koristiti. Sicer se Vam pa ni zgodila v ničemer krivica, ker ste dobili izplačano celo to, kar je Vaša dobra tetka na premijah plačala. Vsem! Vedno več vprašanj se zbira na moji mizi. Zato sem se odločil odgovarjati vsem onim, katerih vprašanja so splošno zanimiva, kar v »Naši moči«. Upam, da bom s tem ustregel vsem našim čitateljem. Vzajemna posojilnica r. z. z o, z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 7 poleg hotela »Union« sprejema vloge, ki so vsak čas izplačljive in se obrestujejo dogovorno po 4% <. 5% ter daje tudi posojila. Pristopite k varčevalnemu krožku! Zahtevajte prospekt! Naložite svoj denar pri tem popolnoma varnem domačem zavodu! Žagar Marija, Sp. Polskava 18, in Fakin Rudolf, Sovnifa ob Savi 180, sozavarovanje otrok, ker sta bila zavarovana oce in mati; Frangež Božidar, Sp. Hoče 118, in Florjančič Rudolf, Binkelj 15, Škofja Loka, tudi sozavarovanje otrok; poleg tega smo izplačali dvakratno posmrtnino, ker sta otroka umrla zaradi nezgode. »KARITAS«. Zahirala Podpisana Anica Marn se Vzajemni zavarovalnici, oddelek KARITAS, za točno izplačilo posmrtnine po mojem pokojnem očetu Martinu Vidic iz Zelenca prav lepo zahvaljujem. KARITAS vsakomur najtopleje priporočam. Gradec pri Litiji, dne 25. aprila 1038. Anica Marn, 1. r. Upušlevaile! Kadar pišete v svoji zavarovalni zadevi Vzajemni zavarovalnici, napišite vedno tudi polic- j no številko! Poleg tega omenite, za katero j zavarovanje gre (požar, življenje, Karitas, vlom, j nezgode, jamstvo, kasko. steklo, zvonovi), in pri- j stavite svoje ime in točen naslov. Ce kdaj ne j dobite hitro odgovora, ste krivi sami, ker v pismu j ne navedete vseh teh podatkov. Mnogo vas je, ki I se popolnoma enako pišete, tudi kraji sc včasih | enako nazivajo. Brez policne številke zavarovalnica težko ugotovi, da gre prav za vas. »Torej sva se dogovorila: moja hčerka dobi 75.000 din dote. In kaj bo mogel tvoj sin pokazati?« — »Pobotnico!« * Prepozno. Dva prijatelja se razgovarjata: »Kdaj si prav za prav spoznal svojo ženo?« — »Prepozno. Žalibog šele po poroki.« \ is Zakaj pa? Saj nisem več majhens - "Otrok, ki bi mu bilo treba vtepatif 1 čiščenje zob. Ali pa mar mislite,! V da kdaj pozabim očistiti si zjutraj I \ najprej zobe...............?“ is Aha, smo že skupaj, dragi prijatelj!j Če bi čitali naše oglase, bi vedeli, j da je zobna nega s Chjorodontom pred spanjem važnejša kot zjutraj. Sicer se začno ponoči ostanki hrane kisati in povzročajo zobno gnitje L. (karijes). Zato: „zvečer kot zadnje? Čhlorodont - potem šele v posteljo!" DomaCi proizvod j Ivan Vesenjak, minister v pok., Maribor-Krčevina: Iz msššmm m žiulieiiie (Nadaljevanje in konec.) Eno leto in tri mesece po prezgodnji in nagli očetovi smrti je bilo. Soparno-vroča nedelja v avgustu je obetala vihar. Ob Pohorju so se na svinčenem nebu popoldne pokazali prvi znaki snujoče se nevihte. Nosil sem na konec rojstne vasi pismo na pošto ob kolodvoru. Ko sem se vračal, je že tulil vihar čez naše Ptujsko polje, sredi vasi pa sem zaslišal hreščeče ženske glasove: »Jezus, Marija! Pilpov Falent se je v Pesnici v čoklečovi mlinski jami vtopil.« Okamenel sem od bolesti in groze: moj brat Valentin, na-depolni mladenič, 18 let star, poln zdravja in glavna opora materi-vdovi in mlajšim bratom, je po krajevni navadi jezdil konje na kopanje in je utonil. Slepi konj se je tik pod mlinom rešil na drugo obal, brat pa je ostal v globoki vodi. In ko je boril zadnji smrtni boj v hladni globini, sta na produ izpraznila dva tovariša njegove žepe prej, preden sta šla oznanjat strašno novico moji materi in vasi. To je bil strup, ki je razočaral mojo vero v tovarištvo in zvestobo. Grenka mladost! Ne bom opisoval neizmerne žalosti svoje matere, ne prizora, ko so šele drugo jutro našli in dvignili iz hladne vode bratovo truplo in je one-sveščena mati padla, premagana od bolečine in trpljenja, čez mrtvo telo svojega sina. Samo to še povem: po očetovi smrti je prišel dolg v hišo, izgubili smo pri domu najboljšo moško moč, imeli seveda stroške za pogreb in drugo. Ako bi bil zavarovan za slučaj smrti ali doživetja, bi pač imeli bridkost pri hiši, toda ne bi bilo toliko materialnih težav, kakor so nastale. Premagali smo jih s trdim delom, dobili v hišo zvestega in poštenega mlađega hlapca, ki nam je postal prijatelj in tovariš, kakor jih je malo na svetu. Dedek in osi ali pa smo podvojili svoje skrbno delo. Koliko znoja in boja bi nam bilo prihranjenega, ako hi bili imeli zavarovanega svojega brata! Popolnoma jz življenja za življenje je tudi ta primer. * Višjo gimnazijo sem študiral v Ljubljani. Izognili sem se hotel šikanam nemških profesorjev , v Ptuju in Mariboru in kot štajerski študent hre- i penel po beli Ljubljani kot srcu Slovencev. Ravnatelj Senekovič mi je na pismeno prošnjo zagotovil sprejem, razrednik B. pa me je prvo uro nahrulil: »Bas banderns da herum, bärens lieber in Steiermark geblieben.« Nisem slutil, da mi bo pripravil ta mož največje razočaranje mojega , mišljenja o pravičnosti v svetu in o objektivnosti in nezmotljivosti vzgojiteljev. Silno težko je bilo življenje v Ljubljani. Mati je zamogla pošiljati le malo denarja in bil sem lačen do obupa. Rešil me je na posredovanje gospodinje blagomili, več- ; no dobrotljivi oče študentov g. prošt Kalan in lončar Dreize. Otepal sem v »fouš kuhinji« slabo zelje, slab fižol in izjemoma pljučka s štručko. Lačen nisem bil več in vživel sem se z mladostnim optimizmom v življenje ljubljanskih revnih študentov. Toda nekega dne prejmem nepričakovano od matere pismo. Odprl sem ga v šoli. Pismo je bilo pisano s težko roko in črnilo razmazano po papirju, ker so med pisanjem nanj kapljale materine solze. Izvedel sem, da mi je umrl doma dedek (stari oče). Tudi meni so na pismo poleg osušenih materinih solz kanile skrivoma moje i solze, zatajil sem se nasproti tovarišem in profe- j sorju, a v duši so vstajali spomini na dedeka, j kako mi je stisnil naglo in neopazno za slovo v \ roko goldinar, rekoč: »Z Bogom, srečno, Ivan moj! ; Nikdar več se ne bova videla na svetu. Spomni se svojega dedeka in moli zanj!« Naglo in krepko mi je stisnil roko pod domačo slivo ob hiši, odločno otrl solze iz očesa in odšel na polje, jaz pa na vlak v Ljubljano. To sem po prečitanju pisma med uro v šoli razmišljal, bil potrt in raztresen in dobil dvojko iz matematike. Domov nisem mogel, ker nisem imel denarja in je bilo tudi prepozno na vlak, ko sem si denar izposodil. Gospod vseh gospodov v tabernaklju cerkve sve- tega Nikolaja v Ljubljani pa je bil moje pribežališče in moja tolažba tiste težke dni. Doma smo zopet bili ob eno delovno moč in še globokeje se je naselila žalost v srce moje matere in dobila izraza na njenem skrbi polnem obrazu. Še bolj so morali pritisniti vsi domači, da so zmagovali davke in še stroške za študenta. Globokejše so bile brazde na materinem čelu in na dlaneh njenih neutrudljivih rok. Kako prav bi nam prišlo, ako bi tudi v tem slučaju imeli vsaj malo zavarovalnino! Dedek je umrl kot junak dela. S sekiro v roki je na domačem dvorišču omahnil zadet od srčne kapi v naročje svoje starejše hčere, moje matere. Kako nepreračunljivo je naše življenje! * * Vedno pri stvari. Neki nogometaš se je bil zaročil. — »No, pa ste svojo zaročenko potem tudi poročili?« — »Ne. Po prvem polčasu sem odstopil.« * Dvoumno. Gost hoče plačati, a natakar nima drobiža, da bi zamenjal tisočak. Zato pravi: »Boste pa jutri plačali.« — Gost se pošali: »In če do jutri umrem?« — Natakar: »No, da, take zgube tudi ne bo.« * Oh, ti otroci! Teta (na obisku): »Dragee, nikar ne jej tako Mastno. Medtem ko jaz enkrat denem v usta, deneš ti že trikrat!« — Dragee: »Da, a zato imaš ti tudi trikrat večja usta.« * Sodnik: »Vaše ime?« — Obtoženec: »Gusti Bric.« — Sodnik: »Stari ste?« - Obtoženec: »40 let.« - Sodnik: »Poklic?« — Obtoženec: »Čevljar.« -Sodnik: »Samosto- jen?« - Obtoženec: »Ne — sem oženjen D C /T^' Stran 58. Štev. 6. Pomentitneišl qmMMsKl fcsm 2. junija 1846 je bil rojen v Rakitni pisatelj Anton Kržič. Slednjič je bil profesor verouka na moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani. Leta 1802 je bil imenovan za častnega kanonika L'mrl | je v Ljubljani 8. dec, 1920. »Kržič je znan pred- |! vsem kot mladinski pisatelj. Leta 1887 je usta- | novil Angelčka, ki je izhajal pozneje tudi kot pri- | loga Vrtca Poleg tega je napisal veliko število * versko-mladinskih knjig, Leta 1888 je ustanovil list ii Krščanski Detoljub, ki ga je do leta 1901 tudi g urejeval, V Koledar kat. društva je napisal Oceno slovenskih knjig za mladino in ljudstvo, kot predsednik Kat. društva rokodelskih pomočnikov je napisal tudi nekaj iger. Mnogo je pisal v Zgodnjo Danico in je objavil tudi veliko število cerkvenih govorov. Zelo zaslužno je tudi njegovo delo pri Dijaški in ljudski kuhinji.« 3. junija 1878 je umrl v Ljubljani glasbenik in skladatelj Anton Hajdrih; rojen je bil 9 januarja 1842. Iz četrtega letnika semenišča je odšel na praški konservatorij, kjer je dve leti študiral petje in harmonij. Konservatorija ni dovršil in je odšel v Trst. Tudi tu se je bavil z glasbo in si je s svojim kvartetom pridobil mnogo zaslug za buditev narodne misli. Leta 1874 je postal pevovodja pri Slovenski čitalnici v Trstu. L. 1876 je izdal prvo svoje delo »Jadranski glasovi« in tudi znano pesem »Jadransko morje« Drugo zbirko njegovih skladb je izdal V. Kosovel, Hajdrih je umrl za tuberkulozo. 5. junija 1936 je umrl v Ljubljani politik in profesor Evgen Jarc; rojen je bil 7. dec. 1878 v Novem mestu. Na univerzi v Gradcu je študiral klasične jezike, slavistiko in filozofijo. Že tam je živahno deloval v gibanju katoliškega dijaštva in je bil tudi med ustanovitelji »Zarje«. Kot profesor v Kranju je bil več let predsednik tamošnjega prosv. društva. Že e 30. letom' je postal poslanec. Prišel je v Ljubljano in je bil tu predsednik Slovenske Straže, podpredsednik Slov. krščansko-so-cialne zveze, Kmečke zveze, Kmetijske družbe itd. Prav mnogo se je bavil z agrarnimi vprašanji. Sodeloval je tudi pri Katoliškem Obzorniku in pri Času. Kot politik je šel z dr. Krekom in je prišel v nasprotje z dr. Šušteršičem. Zadnja leta pred smrtjo je kot ljubljanski podžupan živel samo za občinska vprašanja. Prof Jarc je bil med najmo-dernejšimi profesorji in prav izredno izobražen. 6. junija 1899 je umrl v Celovcu Valentin Müller, prvi vodja Družbe sv. Mohorja. Rojen je bil 10. dec. 1816 v Medborovnici v Rožu. Bil je župnik, kanonik, profesor v bogoslovju, vodja duhovnega in dijaškega semenišča v Celovcu in od lela 1860 dalje vodja Družbe sv. Mohorja. 8. junija 1807 se je rodil v Sodercih ob Kolpi I Jurij Kobe; umrl je kot župnik v Čatežu 29. junija 1858. »Kobe je eden izmed prvih, ki se je med Slovenci bavil z narodopisjem. Zbiral je narodne pesmi, proučeval je narodne noše, jezik, gospodarstvo, pregovore, vraže itd. Obenem je seznanjal v raznih spisih Slovence s srbskim in hrvaškim narodopisjem.« 10. junija 1912 je umrl v Ljubljani pesnik Anton Aškerc; rojen je bil 9. jan. 1856 v Globokem pri Rimskih toplicah. Več o njem smo pisali lani. 11. junija 1844 je umrl v Blatogiadu nad Vrbskim jezerom pesnik in jezikoslovec Urban Jarnik rojen je bil 11, maja 1784 na Potoku v Ziljski dolini. Bogoslovje je študiral v Celovcu in Gradcu. »Z vso ljubeznijo je dela! na verskem, umskem in gospodarskem prebujenju slovenskega ljudstva, pri čemer sta na njegov razvoj vplivala zlasti Vodnik in Kopitar s svojim delom za slovensko književnost. Veliko zaslug ima tudi pri nabiranju narodnega blaga in gradiva za slovensko zgodovino.« 12. junija 1832 se je rodil na Jesenicah gospodarski organizator Mesar Janez. Umrl je kot župnik v Šmartnem pri Kranju 3. maja 1895. Mesar je ustanovil prvo sirarsko družbo za Bohinjsko Bistrico, Bitnje in Lepence; v Bohinjski Bistrici je bila ustanovljena tudi šola za mlekarstvo in sirarstvo, ki jo je vodil Mesar. O vsem tem je stalno pisal v »Novice«. 14. junija 1930 je umrl v Ljubljani profesor Ivan Mazovec, odličen prosvetni in politični delavec; rojen je bil 27. avg. 1888 na Perovem pri Kamniku. Bil je profesor slavistike in klasičnih jezikov. Zelo se je zanimal za jugoslovanska vprašanja in je tudi pisal o tem. Leta 1927 je bil v kamniškem okraju izvoljen za poslanca in ga ni algi |M ml V A Dragi moji mladi prijatelji! Tokrat ste bili pa prav posebno pridni, zares izredno pridni. Po čem to sodim? Po tem, ker ste [»kazali, kako zelo ljubite svoje mamice. Saj ste mi poslali malone za celo knjigo lepih pesmic in to samih takih, ki jih nisem še nikjer čital In koliko ljubke prisrčnosti je v teh pesmicah. Ta ali ona je sicer malo okorna, a nič ne de. Glavno je dobra volja. Dobre volje ste pa pokazali zvrhan koš. Zato pa imam tako težko stališče pri razdelitvi nagrad kot že davno ne. Da pa ne bo kdo užaljen, pa povem, da boste lahko čitali v »Mladi moči« vse te pesmice, če je pesem količkaj pesem. Sedaj takoj seveda ne morem vseh objaviti, ker imam premalo prostora. Niti nagrajenih ne morem objaviti vseh Prišlo bo vse lepo na vrsto. Prvo nagrado dobi Milka Č e i o f i g a , učenka 4. razreda mešč. šole v Mariboru, stanujoča na Pragerskem št. 26. Milka je že kar prava pesnica. Glejte, kako lepo je povedala: Spssiuiü Krog mene noč, Vse tiho je in mirno. A, tamkaj, čuj, nekdo se oglaša! Skovik, skovik, v noč se čuje? Si mar usoda zanke kuje? Morda si sreča spone kuje? Skovik, skovik, v noč se čuje. Ubogi otroci mali, nocoj od vas odhajam; naj Bog skrbi za vas, ker več ne morem jaz. Mama, zlata, ljuba, ne hodi proč od nas! Kdo kruhek nam bo rezal, poljubček, križ, kedo dajal? Naj Bogec vas usliši, pri vas me še pusti! Lepo ga vsi prosite, da mi še zdravje podeli. Bog! Čuj prošnje vroče glas... Skovik, skovik, odmeva v vas, a materi življenje ugaša! Gorje! Oj, mrtva mati naša! No, ali je to pesem ali ne, kaj? Milka, oglasi se še enkrat. Drugo nagrado dobi Brenčič Marija, Podlipa, p. Vrhnika. To pa že poznate. Saj je sama izdala že drobno knjižico svojih pesmi. Sedaj mi je pesmico sama prinesla. Čisto preprost naš deklič je to in nič ji ni videti, da skriva v sebi toliko biserov, ki. nam jih trosi v svojih pesmicah. Njeno pesem boste pa brali v julijski številki. Tretjo in četrto nagrado dobita M a 1 a v r h Franc, učenec ljudske šole v žažarju št. 10, p. Vrhnika, in Primc Pepca, učenka 1. razr. mešč. šole v Novem mestu. Ko boste to številko »Naše moči« prejeli, boste s svojimi mislimi že čisto počitniški. Zato pa j naj se tudi nagradna naloga suče okoli konca šol-j skega leta Tole mi napišite: Kateri dan je bil v preteklem šolskem letu za mene uajlepši? Kajne, lepo je bilo na Miklavžev večer, ua I Božič, ob procesiji vstajenja, ob sprejemu v Ma-I rijin vrtec, ob obisku šolskega nadzornika in tako t dalje. Vi pa mi napišite, kateri dan je bil prav za vas najlepši in se vam je najbolj vtisnil v spomin. Za štiri najprimernejše odgovore imam pripravljene štiri lepe knjige za nagrade. Sedaj vam pa vsem želim, da bi konec šol-I skega leta doživeli brez šolskih nezgod in padcev ter veselo zajadrali v zlato svobodo počitnic. Vse vas toplo pozdravlja brat Ivo. >-