Št. 92
i
V  Gorici, v soboto dne 12/. avgusta  1911.
Izhaja trikrat na tedea. in sicer f terefc, četrtek in sebolo ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiliana :   ..
v.    *   . .   5„
posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah.
»StifiA* ima naslednje- Izredne priloge: Ob* novem letu »Kažipot po floriikem ia &raii&čaaskemu tn dvakrat v letu „?oitl red zelenic, earalkov ii Mitiih i?exa.
Ha naroČila torei dopotlane naročala« se ne oairante.
Tečaj XLI
»Vee za narod, svobodo in napredek U L>/.• K. Lavrtf.
f i nahaja v Gosposki ulici *t. 7 / Gorici v I. nadstr. na degie.
Upravništvo se nahaja v Gosposki uliei št. 7 v 1. nadstr. na levo. v tiskarni.
Naročnino jn oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-teit 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov jodkianjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon št. ©3. —
„Gor. Tiakarna" A. OabrSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in aaU
tlarodni sklad.
V  vrstah narodino-napredne stranka se je v zadnjem času   pojavilo   veselo razpoloženje za neizprosen boj zoper klerikalno strank*o.     Lep uspeli pri zadnjih arzavnoziborskih volitvaii je to razpoloženje še povečal. Povsod, po -celi deželi je veselo gibanje, narodno-napredne čete se i m nože in strnujejo.    1« nedvomno bomo prej ali slej zmagali nad klerikalno stran- j ko. Za vsak boj je pa treba predvsem de- i naraih sredstev, ker br&z teli je vsaka organizacija in vsaka operacija bojnih Čet nemogoča.
Pri nas se je pri vsej naši organizaciji, pri vsem našem političnem boju vnemar puščalo glavno m najvažnejše vprašanje, namreč kako organizirati narodno-uapredno stranko v finančnem oziru. Posebno na deželi se v tem oziru do danes »i skoraj ničesar storilo, razven par častnih izjem. V sedanjem času ne smemo prenehati z energičnim političnim delovanjem, kajti uspeh pri zadnjih državno« zborskm volitvaii bode le tedaj rodil nove uspehe, če bomo znali obdržati svojo postojanko.
Začeti se mora torej s političnim delovanjem z zbiranjem denarja za »Narodni sklad*. To nabiranje se mora vršiti popolnoma sistematično. V vsakem trgu, v vsaki občini itt vasi se mora zbrati nekaj zavednih mož, ki naj redno pobirajo prispevke za »Narodni sklad*. Ni treba, da hi dal vsak posameznik večjo vsoto, kajti zrno do zrna pogača... Imamo pa med $ ojHtti pristaši tudi imovitejše, ki bi naj bolj posegli v žep.
Rednega in sistematičnega nabiranja it treba, takega, da ne bo nihče preveč obremenjen. To vendar ni preveč zahtevano! Vsak kraj po svoji velikosti in številu somišljenikov napredne stranke. Majhno, neobčutno breme bi to bilo za po-samičnika, vse skupaj bi pa vendar dalo precejšen fond, iz katerega bi se pa dalo .ujgo storiti. Na deželi je treba, da se organizira pobiranje.
Ti redni dohodki bodo v našem političnem boju največjega pomena, kajti s temi bo stranka lahko sigurno računala. Uporabiti se mora pa tudi vsaka najmanjša prilika, da se zbere večja ali manjša vsota za prepotrebtii »Narodni sklad«. V veselih družbah, na veselicah, na izletih, je treba misliti na »Narodni sklad*. Napredna društva pa naj )bi dajala majhen del svojega dobička za »Narodni sklad««. V gostilnah naj bi bili nabiralniki za »Narodni sklad«. Posebno važno nalogo ima pa v tem oziru naše narodno ženstvo, ki ie vedno z znano požrtvovalnostjo delovalo za vsako narodno stvar. In tudi »Narodnemu skladu« naj bi naše narodno ženstvo posvetilo del svojih moči. V vsakem kraju naj bi se našla vsaj ena zaved-, na Slovenka, ki naj bi Šla od moža do ma-ža, od žene do žene ter nabirala za »Narodni sklad«. In prepričani smo, da ne bo naprednjaka, ki bi odrekel prošnji zavedne narodne dame in ne položil svoj obolus na oltar narodno-napredne misli. S tem pa bo naše narodno m napredno ženstvo kar najlepše in kar najuspešnejše podpiralo napredne bojevnike v ljutem boju zoper pogubni klerikalizem. Žene do zdaj Se nimajo pravice, da bi aktivno posegale v politično delovanje in bojevanje, toda ravno s tem, da zibirajo za naš vojni zaklad, prispevajo največ k uspešnemu političnemu delovanju.
Še en faktor, ki ravno v prihodnjih tieh mesecih lahko napravi jako mnogo za finančno organizacijo in okrepitev narodno-napredne stranke. To je naša vse-učiliška mladina. Naši vseučiliščniki naj zdaj v počitnicah posvete vse svoje moči narodno-napredni stvari in naj podrobno organizujejo po svoji ožji domovini zbiranja za naš »Narodni sklad«.
Apelujemo torej na vso našo narodno in napredno javnost, naj si z vso vnetno poprime sistematično ciela, in zbira denarna sredstva za naš »Narodni sklad«.
Seveda poreče ta ali oni, da imamo že itak dovolj narodnega davka. Toda vsak razumem človek mora priznati, da je ravno boj, katerega vodi narodno-napred-na stranka proti klerikalnemu elementu, najvitalnejšega pomena za obstoj in napredek slovenskega naroda. In naravna posledica tega je, da moramo vse svoje moči posvetiti temu boju, da ga moramo moralno in materijalno podpirati.
Naprednjaklnje, naprednjaki, zavedajte se torej svoje dolžnosti, zbirajte, prispevajte za naš vojni zaklad - za naš Narodni sklad«! Če bo vsakdo storil svojo dolžnost, tedaj mora biti v doglednem času zmaga naša - slovenski narod pa svoboden, rešen pogubnega klerikalnim..
DOPISI.
Iz Gradeža. — (»11 paese dei mati«.) •Soča« je že odgovorila »Corrieru«, kakor je zaslužil, glede na nesramne napade na češke kopališke goste. Domačini so res brali kaj pridno tiste perfidne izbruhe znorelcev, ali pozna se jim, da jih je sram; zavedajo se, da so storili nekaj, kar ni prav, storili pa so to naimjskani od neke sicer maloštevilne pa še vplivne klike, ki je v pravo nesrečo Oradežu. Oradežani so sicer dobri in postrežljivi, seveda za dobro plačilo, nasproti kopališkim gostom, ali pristopni so preveč vplivu kakega kričača. Da so nagnali par ljudi iz najnižjih vrst za demonstracije proti Čehom, so se poslužili dveh grdih laži: da so bili postavili Čehi med točke vsporeda gledališke prireditve v salonu hotela »La-cjoma* tudi točko: da je Gradež »il paese dei mati«. Potem so nalagali ljudi, da so izjavili Nemci, da ne bodo hodili več v Gradež radi Čehov. »Corriere« je bil tako nesramen, da je rekel, da so tudi Nemci in Madlari obsodili početje Čehov. To je grda laž. Res pa je, da so tudi Nemci obsodili barbarsko divjanje najete sodrge: »Eine Gemeirtheit so was« — tako so rekli: In potem so rekli, da naj skrbijo rajši za dobre poti ter spravijo z njih gramoz, da bo mogoče hoditi po njflt varno v lahkih čevljih, tujci ne prihajajo v Gradež za to, da bodo tlačili kamenje po cestah Gra-dežanom. Rekli pa so tudi, da naj poskrbijo, da bodo gostje v Šotorih <bolj zadej bolje postrežem, ker morajo plačati tako kakor drugi, ne pa da se uganja v Gradežu take reči kakor pri hotelu »Lacroma« ter tako nesramno žali goste, ki prinašajo zaslužek Gradežu. Vsi gostje so se čutili sozadete s tem, kar je uprizorila brezvestna klika proti Čehom v »Laeromi«, ne pa da bi bil kdo izmed gostov obsodil Čehe ali celo merda rekel, da so storili prav Oradežani, ko so namazali mtpise na omenjenem hotelu. Napisi so še vedno zamazani, še vedno se vidijo znaki italijanske kulture in vsak.gost si jih ogled.! in vzame s seboj spomin na barbarski čin naroda, ki tako s ponosom povdarja, kako
je tflturen. Napisi na hotelu »Lacroma« i so Češki, nemški in tudi italijanski. Se viti i, kako obziren je bil lastnik, g. tlorak, ali »brezobzirni in neumni so postali nekateri kričači, ki morejo Gradežu neizmerno škodovati, ako bi se ponovilo še kaj takega, kar se je zgodilo hotelu »Lacroma«. Vidi pa se, da so se najeti individuji trudili zamazati !e češke napise. Na ime lastnika hotela na zidu so pritisnili svoj poseben pečat. Narodno sovraštvo! Če bi posknbeli Nemci ali Madjari zase tako v Gradežu kakor so Cehi, ibi jih pustili gotovo v miru ter bi imeli ž njimi vse obzire. Toda ne tako s Čehi, ker so Slovani. Hotel »Lacroma« je obsežen, ker je prizidan zadej eleganten salbn, velik in ker je tam tudi »variete«. Čez cesto, torej v majhni razdalji, vis a vis je pa italijanski »Bar^Kine-matograf«. h tega kinematografa pa so nagajali Čehu Hora'ku in njegovim gostom. Horak se je pritožil radi najbrže dobro preračunjenega kravala iz kinematografa, last Italijana Morettija. To je dalo povod hujskanju proti češkemu hotelu iu nastale so bile male demonstracije, ponoči pa so skniti najeti junaki pomazali češke napise v sramoto — Gradežu! — Horak je izdal poseben Nak na gradežko meščanstvo, v katerem označa onega Morettija za svojega nasprotnika in razlaga, zakaj se je pritožil radi njega, omenjaje ob jednem, da mu niti na mislih ni bilo žaliti Gradežane, med katerimi se nahaja kot gost. Horak je izdal ta letak radi tega, ker se gonja proti Čehom v Gradežu nadaljuje in je prinesel neumni laški list »Maranico« v Trstu razne obdolžitve proti g. Horaku. Horak obljublja 500 K nagrade hrabremu italijanskemu dopisniku iz Gfadeža, ako doprinese dokaz resnice za svoje trditve. Naj se potrudi, saj je kron potreben.
Za danes le šo to: Gradežani naj se sprijaznijo z mislijo, da glede kopaliških gostov bodo držali Gradež po koncu po večini Slovani! Naj opustijo svojo neumno gonjo, katero so začeli proti Čehom, ker ta od »Corriera« inscenirana »mareggia-ta« na slovenske goste utegne več škodovati, Gradežu kot pa tist' naravna »ma-reggiata« tam po zimi! Naša dežela je globoko zainteresirana na procvitu Gradeža. Poglejte v zemljiške knjige in po-prašajte pri deželni thipotečni banki! Pre-neuno bi bilo, da bi trpela Goriška dežela radi par prismojenih kričačev, ki delajo Gradežu le nečast. Kar se je izvršilo, se smatra za epizodo, katero se hoče pozabiti — Če pa mislijo nadaljevati z brezvestno gonjo proti tujcem, pa naj nadaljujejo; v kratkem lahko postavijo ob uho-dti v luko napis »II Paese dei mati«, kamor nobenega več ne bo! Vse bi se jim - smejalo in pokazalo bi se jim s prsti: »Marameo, čari burloni!« — ali zapeljano in nedolžno ljudstvo bi po krivem trpelo!
Iz goriške okolice.
Iz Bil j. — Gospodu posvečenemu ali
neposvečenemu prijatelju! Na vaše duhovite izbruhe in-napade bi mi odgovarjali, če bi se nam zdelo vredno in če bi nam vsa vaša jeza ne vzbujala le smeha. Na dan s stvarnimi napadi, ne s takimi kakor jih je že poteklo par izpod vašega peresa, nastopite tudi kedaj drugje proti nam, ne le na krajih, kjer vam ni mogoče odgovarjati, če se morda ne 'bojite? Ta sum nam vzbuja vse vaše dosedanje delovajije. Povemo vam pa že vnaprej, da bo radi vas Sokol v Biljan napredovaf kakor doslej in
če postavite proti »njemu še nove armade in organizacije. S takimi žalostnimi junaki ni vredno se prerekati in ljudje vaše vrste nas ne morejo niti žaliti, pa naj kvasijo še ta'ke bedarije o Sokolih in Sokolieah. Naj so vaše marinarice uganjale kar so hotele po Aleksandrih in naj uganjajo kar hočejo razni vaši ptiči doma, nas čisto nič ne briga, svoje umazano perilo morate sami dobro oprati, ne pa nas siliti, da opozorimo ljudi nanje. Pa saj bi se ljudje vsaj zabavali! Ne zahtevamo od vas, da nas pustite na miru, ampak le napadajte nas, pa vsaj malce bolj pametno, da ne bo Izgledalo, kakor da nas napadajo otročaji ampak možje, in ne izza plota ampak javno iz oči v oči! Poadrav!
Iz ajdovskega okraja
Suša po Vipavskem in Krasu je letos res izvenredna. Tam, Jcjer niso dobili nekaj ploh, provizročila je suša že preveč škode. Po Vipavskem je (posebno hudo prizadeta občina Sv. Križ in okolica. Ne-le poljski pridelki, ampak tudi trto je močno prijela, da odpada perje kakor jeseni. Lani toča, letos pa suša! Ubogi kmetovalci. Pomoči pa od nikoder. Niti lanske namenjene pomoči ni. Kaj takega je mogoče pač le v naši deželi. Poizvedeti bode 'treba, kje tičijo vzroki.
Pomanjkanje vode ne občutijo le Kra-ševci, ampak tudi v nekaterih krajih Vipavske doline, posebno davčne občine Sv. Križ, ki nima niti pitne vode iza ljudi, niti ne za živino. Iz samega Sv. Križa hodijo z vozom po pitno vodo v potok na Cesto, po vedo, ki ni zdrava pitna voda. *u ii napajat morajo goniti na Cesto na potok, ker v občinskem kalu je tudi gnusna voda zmanjkala. V Plačah tudi ni vode ne za ljudi, ne za živino; iskat jo morajo ali v oddaljenem potoku Jevščeku, ali pa celo v še bolj oddaljenej Vipavi. Tudi Male Zabije se morajo posluževati Vipave. Nič čudnega ni, da si prebivalci žele vodovoda, za katerega delujejo že drugo desetletje, a doslej brez posebnega uspeha. Kje pa je vodovod iz Hublja? Tudi ta je bil na poti, da se je zadeva iza vlače vala. C. kr. namestništvo je rešilo utok proti vodovodu svetokriškemu ta'ko, da je treba popravljati načrt in uvesti novo pravno poslovanje. Tako se je zopet nujno !po- ¦ trebno vprašanje zavleklo, prebivalstvo pa trpi pomanjkanje vode za ljudi in ži-. vino. Upajmo, da se bode posrečilo ven-,' dar enkrat izvršiti to prepotrebnpj;nar,. pravo.            ,                        .;     srr-
Sv. Križ. — Kakor že objavljeno, prir.... redi Ciril-Metodbva podružnica za Sv. < Križ-Dobravlje in Velike 2alblje skupno z 'bralnim društvom v Sv. Križu veselico, in sicer v nedeljo 20. t. m. Veselica se vrši ob lepem vremenu na grajskem dvorišču. Sodeč po pripravah, bo ta prireditev dokaj lepa. Tudi razna društva se.pol-noštevilno udeleže. Tudi drugi naj pribite ta dan v Sv. Križ, da se tam pozabavajo par veselih uric in da 'polože »mal dar, domu na oltar«, ter s tem gmotno podprejo najmlajšo podružnico prepotrebne in prekoristne C. M. družbe. Tudi iz vsporeda razviiimo, da bo nam nudila veselica mnogo zabave. Narodno petje (pelo se bo skoro izključno le narodne pesmice) — igra — šaljivi prizori, to bo kaj za naše-ljudstvo, katero ima le redko priliko da užije par veselih uric. »lOhcet pod mare-lo«, — koliko (zabave, koliko smeha'že naslov prizoru vzbnja v človeku zanimanje.   Po končanem   vsporedu pa bo za
laftkonoge. preskrbljeno na plesišču. Drugi • pa se bodo zabavali v veseli družbi pri
kozarcu pristnega vipavca in ob zvokih <¦   sokolške godbe.
Iz bouškega okraja.
Iz Bovca.¦— V štev. 61. »Gorice« dregnil se Je. nekdo ob bovško šolo. Dopisnik misli, da so učni načrti za V. raz-. redriico veliko obsežnejši, ne ve pa, da 4. ali 5. razrednice imajo ravno toliko Šolskih let, Razlika je le mala. — Da je na-predekin vspeh zadnja leta manjši je — nesramno lažnjiva trditev. Calumniare audacter — se poznamo.
Voditelj vam je ha poti uže dolgo let, vem, da bi ga radi v žlici vode utopili. Kdo pa naj vsim Bovčanom vstreže, kateri voditelj je splošno priljubljen?! — Iz bovške 4 razrednice (a ne- 5) prestopajo po*4 ali 5 letih v gimnazije, z dovršenim 6. letom v V. raizr. nemških šol ali 7. razred »Sloginih« šol. Ako šola povsem z vrši to, kar zahtevajo učni načeti, spolni-jo učitelji povsem svojo dolžnost. Kaj far-oate svet, da morate pošiljati svoje otroke drugam v šole. Ako ibi vam hotel navesti vzrjke zakaj se to godi, padla bi senca le na Otroke in stariše a ne na učiteljstvo ali vodstvo. Kafcoršno gradivo — taka stavba. Slepec naj ne govori o barvah.
Ugled učiteljstva odvisi- pa od veliko faktorjev in v prvi vrsti — od starišev. Onim starišem, ki so letos obrekovali in
mrzeli učiteljstvo — ker ni .dopustilo, da. | bi bil orgamist se šolsko deco priredil veselico bddi v znanje, da je c. kr. okr. šol. •svet na Goriškem ravno letos strogo odredil, da veselice se smejo prirejati le pod nadzorstvom učiteljeva. To je postavna pot. Učiteljstvo pa ne 'bo nfkdar takih veselic prirejalo, da jim bo nameri le ošab-ncst, gizdavost in nadutost nekaterih otrok pospeševati — temveč v kalu zatirati te grde lastnosti.
Dopisnik želi iznebiti se voditelja vo-ščeč mu zasluženi pokoj. Hvaležen vam bode gotovo iz srca, ako mu pridobite s 35. letom polno pokojnino. In če je po 35 služb. letih res truden, muli to zamerite? Občudujte raje njegovo žilavost, da po tolikih trudapolnih letih, osobito ker so bila leta oranja ledine pri slabem plačilu — zmore še toliko.
Da je pa vse tukajšnje učitelfStvo spolnilo svojo dolžnost se lahko prepričate pri c. k. okr. šol. svetu. — Kako ,.tL da ravno, zadnja leta pošiljajo nekoji 1 sf|riši i šele po dovršeni 'domači šoli svoje otroke | v mestne višje šoie? Da se tako nevede bijete v obraz!
Vsem vašim predbacivanjem najsibo glede* šok ali vodstva lefhko v brk oporekamo, ker so neutemeljena. Popolnosti pa vendar tudi od učitelja ne morete zahtevati. Če te srfbi v uš ?su, ne boš drgnil nosa, kjer se ti krivica godi, tam oglasi se. ' Maščevalno dbrekovati koga, ki še ne more braniti je višek; podlosti. »Čevlje I sodi naj kopitar«.
Ali prišel je v svojo nesrečo, kajti v banki se je igralo in Colle je padci zopet v stari greh in začel igrati. Pravi, da je moral imeti navodila za igranje, drugače bi se ne bilo poskrilo po njegovem odpustu vseli registrov o igrali. Po bančnih statutih ne bi se bilo smelo igrati za banko ali tudi na račun tretjih ne in če je Colle igrai» delal je to.'zase in je pisal svoje račune posebej. Predlaga, da se ga oprosti, ker Colle "bi bil lalhko spravil vse zopet v red, če bi se ga ne bilo odpustilo.
Na to povzame besedo odvetnik Fle-go, zagovornik Lenassijev. Pravi, da je Lenassi obtožen goljufije in za ta zločin mora imeti človek duševno razpoloženje. Iz bogate družine, splošno priljubljen ni potreboval, da bi se obogatel z goljufijo. Niti enega pisma, niti enega naročila se ni vdobilo v (banki na njegovo ime, nasprotno, Lenassi j$ bil tisti, ki se je zoperstav-Ijal vsem talkini kupčijam, ki bi bile imele znak ig^e na sebi in vsa njegova dejanja so kazala, da je hotel banko obvarovati nesreče. Pustii je Colleja od Pianija opazovati; da ni prišel na Collejeva dejanja hitro, je krivo knjigovodstvo, »kaos«, ki je vladal v bariki in posebej še politični mandat, katerega je imel zvrševati na Dunaju. Kar se tiče ponarejanja bilanc, je delal Lenassi v dobrem namenu, da bi bil ibanko rešil poloma. Kaj ibi se bilo zgodilo, če bi bili lansirali vest v javnost, da je denarna moč banke izčrpana, polom bi bil neizogiben, ker vsi deponenti bi bili navalili na banko. Predlaga oprostitev.
Naročajte,  ponudite,   ------
zahtevajte in pijte samo   - • - -
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja p'ača podjetje v nni'0'lhe namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: ToktovHka slatina, pošta Gnštaiij, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče.
Svoji k svojim !            Svoji k svojim!
Dražba sv. Cirila in Metoda.
Za družbo sv. C. in M. darujete na Jasni Poljani 2 gospe o priliki poravnave računa radi jajc 40 v, dva gospoda 60 v. Želeti bi bilo, da bi se več računov na lepem poravnalo in bi Jasno Poljančanje vzeb* en obramben i kamen.
Podružnica   družbe   sv. C. in M. v I
Solkanu, je imela od 1. aprila do 30. julija t. L sledeče dohodke: Javna tombola, ki j jo je podružnica* priredila dne 25. junija v j prid »narodni šoli na Bilanci« je donesla čistega dobička K 505'62. Temu je prišteti K 39'30, katere se je porabilo v pokritje primanjkljaja prostovoljnim   darovom za napravo odra za tombolo, kojih se je nabralo K 68'50. Omeniti je, da se je ta svota K 107'80 izdala le za nakup materiala, ker j je oder izdelal   brezplačno podruž. predsednik gosp. Soherzer, kojemu se odbor i ponovno najtopleje zahvaljuje.    Ta oder je jako lično in tako izdelan, da se ga bode rabilo tudi za prirejanje iger na prostem. — Za kresni večer C M., je nabral gosp. Boltar 4478 K, od 'kojih se je porabilo v ta namen K 40*60-ostanek pa je ostal podr. blagajni. — Iz nabiralnikov se je po-; bralo v gostilnah: MarušičjP 17'87; Krpan L K IG'52; Boltar 6'61; Mozetič Ant. K 213; Luznik K 2'02; Milost K 1*38; Makarovič K 1'03; Lorencirti K —57; Jug K —'51,; kavarna Oblokar K 2'35.    Skupaj torej K i 44'99. — Podružnica je prejela še sledeče darove. Vuga Val. K 2, komisija pri Rav-I niku K 5, neimenovani K 2; na podruž. iz-I letu v Čepovanu se je nabralo K 8'97; dr. I Dereani K 2, Urbančič K 1,   gospodična I Mahne nabrala K 5,   na pošti nabrali K' I —'61; Cigani naiberačili pri jnžini ob Soči I K —'65. Skupaj P 27'23. — Ako pogleda-I mo polo nabiralnikov, vidimo, da se je po-I toralo prvikrat okoli 19, drugikrat okoil K I 28 in sedaj okoli K 43, kar kaže prav lep I napredek. Želeti bi bilo, da bi se imetniki I nabiralnikov posluževali   tudi družbenih. I računskih listkov,   ter kazali tudi v tem I pogledu svojo narodno jzavest. Te se dobi I pri podružničnem blagajniku.   Skupni do-I hodki znašajo torej K 790'42. Vsem daro-
vateljem in sotrtmnikom pri prireditvi se odbor ponovno najtopleje zahvaljuje, zlasti pa gospodičnam pevkam za uspešno pro. dajo karte').               •      .    '•;
Le tedaj
do ožo kakovost fine zrnato kave rvojo polno veljavo,. Če voli cenjenega gospo-dinja. kot kavni pridatek najzanosli. vejšo vrsto'.
najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že feuetletja kot najbolj!, „prav<jg.i :Franckn:* iz tovarne Z;*gn l>, vendar pa izrecno lo onega s kavnim tniiu&koni kot tovarniško znamko.
Domače vesti.
Smrtna kosa. — limrl Je v Solkanu po
kratki bolezni Andrej Boltar, posestnik in gostilničar v 86. letu svoje starosti. Pogreb bo danes o!b 6. uri popoldan. N. v p.
Poročila se je danes v Kanalu d.čna Valerija Garlatti z gosp. Ivanom Auter. Bilo srečno!
Poročil se Je JankD LenŠčak, prožni mojster a kr. drž. železnice v Prvačini, z g.čno Anico fajgelj iz Afdovščine. Bilo srečno!
Uro na Komu v Gorici so potrebovali vsi ljudje, 'ki prihajajo v Gorico i/. Gor. In tudi vsem, ki stanujejo tam blizu je dobro služila. Neznani ziikovci so jo enkrat po noči razbili in v mestnem svetu se je sklenilo, da bo popravljena. Odnesii so je pred par meseci in sedaj je ni več. Bog ve v kaki kleti se sedaj popravlja?! Mestni starešina Jug, ki je baje -i-* Solkana doma, in hodi večkrat v tej smeri, bi lahko interpeliral župana v tej zadevi.
Jezuit od četrtka se zaganja v naš torkov uvodnik. Vidi se mu, da ga je zadeli članek v živo. Članek vsebuje hir.ogo resnice in <bo posebno predavateljem na deželi dobro došel, saj so tam naštete vse točke, ki kažejo rak-rano na telesu našega naroda, ki ga je klerikalizem potisni! k tlom in mu pije kakor vampir zadnje kaplje krvi. Članek hoče smešiti, da je premalo originalen! Svojega naj pogleda! Čveka nekaj. o--zmotah,.-.o pravi luči Kristusovega nauka, o več luči, , vmes pa zmeša papeža Pija X, ki je vodja vseh tistih ljudi, ki z železno verigo vklepajo ir zadržujejo napredek narodov.
Vidi se, da primanjkuje tisti >luči«» ki je uvodnik spisala »petroleja« in da je vsr skupaj čvekanje senilnega pridigarja, kj se bliža nezasMenemn pokoju..
Včerajšnja »Edinost« prinaša iz Gorice dopis v sledečem smislu: Jesen bo kmalu tukaj in sklicani bodo v kratkem deželni zbori. Gotovo pride tudi naš na vrsto, dasiravno niso bile še razpisane volitve za dva mandata, Gabrščekovega in Gasserjevega. Vlada previdno molči in čaka, kaj se bo zgodilo. Od dneva do dneva smo čakali, da se „ mogoče vlada zgane in da deželni zbor razpusti, kar ibi bilo idino pametno hi pravična* saj bi bil to jedini odgovor na Iumparije in nasilja, ki so se dogodila v deželni hiši, kjer mečejo poslance iz zbornice po nemškem receptu, pa ne kakor pravi parlamentarci, ampak kakor zarobljeni nemški »hauskneehti«.
Zahtevamo odločilo, da se spopolnita pred sklicevanjem deželnega zbora oba manjšinska mandata. Bog ve, kaj se zopet plete, Bog ve, kaj so zopet zbarantali! In vlada, namesto, da bi posegla enkrat 1 železno roko vmes in pomagala AVgijev hlev čistiti, ta jim gre še na roko! i Najodločneje protestujemo proti skli-I canju pred spopolnitvljo mandatov!
Kolera, —   Potom   bakterijologične t preiskave izvršene dne 10. t. m. sta bila konstatirana dva slučaja kolere v političnem okraju koperskem. Eden se tiče 31-letne prodajalke zelenjave Antonije Novel v Bertokih pri Kopru, ki je dne 8. t. m. umrla ob simptomih gastro-enterite, ne da I bi se bila poklicala   zdravniška   pomoč. Drugi slučaj se tiče   41-letne   Frančiške Božiglav, dekle v Škofijah (občina Milje), ki je zbolela dne 8. t. m. iti je "bila dne 9. t. m. izolirana. * >\ Bertokih je zbolela tudi neka Karo-I 'lina Kocjančič, 'ki je skupaj s pokojno No-velovko prodajala zelenjavo v Trstu. Bak-
Porotna razprava radi poloma laškega denarnega zavoda .    „Banca popolare Goriziana".
Ko so končale debate radi vprašanj na porotnike in ko so bila ta vprašanja istim vročena, začel je drž. pravdnik s svojim govorom, ki je trajal celo sredo popoldan in še v četrtek (zjutraj.
Drž. pravd, se obrne do porotnikov in v lahkem in tekočem govoru jim predoči, kako pričakujejo vsi ljudje to inonostran Jfudrija njmov verdikt. Opisuje nadalje, kako je bilo v začetku, ko mu je bilo naloženo, naj poizveduje, hvali preiskovalnega sodnika in razlaga, kako čudne občutke je imel, ko sta se dvigali iz aktov še dve imeni Luzzattija in Lenassija, ¦dveh mož, kojih prvi je užival kot advokat zaupanje vseh slojev in drugi je bil poklican od svojih someščanov na visoka častna mesta. Ni mogel verjeti, da sta napravila ta dva moža dejanja, katerih se jih oTMolžuje. Ko se je pa zadeva sčistila in razjasnila, videl je, da mu ni treba nadalje dvomiti___In tako je prišel k današnjemu procesu. Obtoženci imajo najboljše zagovornike cele province, pa tudi če bi si bili najeli še tako mogočne, on, se svoje strani se opira samo na fakte in ti so taki, da bodo morali izreči porotniki: da! — Govori na to o prvih početkih banke in citira hesede Colle je ve, da je bila ustanovljena »za rafto in vporabo malega števila ljudi«. — Drž. pravd, ne trdi, da bi teh par administr. svetnikov ibilo napravilo kaj nedovoljenega in da U bili denar shranili, trdi pa, da je imela banka v Luzzattu svojega najboljšega klijenta in da je Lenassi vporabljal banko, da so mu obresti dosti nesle.                                 *
Govori na to o fiktivnem delovanju banke h pravi, da kar pove Colle, da je vse resnično, samo verovati mu ne more, da je bilo vse to ialzificiranje registrov in Jknjig in.prenašanje zneskov itd., da je vse to delal brez posebnega namena. Tega mu ne more verovati in gotovo je bila roka nad njim, ki ga je vodila in mu ukazovala. 7—'. Govori potem o falztficiransh bilancah in trdi, da pomeni ialzificiranje bilance goljufijo, ker se.vodi s tem za nos akcijo-nerje, upravne svetnike in oblasti, ki čuvajo nad zavodi. Zraven tega pride tudi Skoda v poštev, kajti razdeljevanje divi-dende je manjšalo obstoječi kapital. Drž. pravdnik razlaga potem še postranske momente ki pridejo pri goljufiji v poštev in nadaljuje potem- o — igri, — Pripravljali so se na igro tam, kjer so modificirali bančni Statut. Igralo se je v začetku samo
sporadično, tonalit-.ipa se je začelo sistematično igranje in ko sta Luizzatto in Lenassi videla, da ne bo šlo tako naprej, sta zvalila vso krivdo na Collejeve rame, da se je potem razdelilo zgubo na vse upravne svetnike, če ne bi bila morala plačati I ona dva vse. Lenassi in Luzzattd sta mo- I rala dobro vedeti o vsej igri v banki. Ko je bil Colle odpuščen iiz službe, ko se ni ' bilo bati, da bi kaj izpovedal, kam so zginili vsi dokazi iz banke? Kdo jih je vničii? — se vprašuje drž. pravdnik.
Pravi nadalje, da Colle ni vseh iger natančno registriral. Pravi, da so vsi, ki so delali pri bilanci 1. 1908. goljufali, dasiravno je Piani delal po ukaizu svojih predstojnikov in ga zadene manjša krivda.
Račun Luzzattijev, pravi, je bil evi-dentna goljufija, posebno dolg, ki ga, je kupil od Colleja za 2000 kron in opozarja porotnike posebno na ta slučaj.
Drž. pravdnik govori potem o krivdi Colleja, Luzzatta in Lenassi v zadevi Con-forti. Zdelo se je sicer v začetku, kakor bi bil Colle sam na svojo roko delal, a izdala sta se ona dva, ko sta vso zadevo pred drugimi upravnimi- svetniki opravičevala. Kar se tiče Coniortija se mora potrditi vsaj prvo vprašanje, zadevajoče za-grešeno krido. Pravi nadalje, da se je videlo pri tej razpravi dosti solza, da so obtoženci dosti trpeli duševno in gmotno. Ali porotniki tudi ne smejo pozabiti, tudi na solze upravnih svetnikov in akcijoner-jev, n: smejo pozabiti, da so 'zgu&ilj nekateri vse svoje premoženje, spoštovani in bogati možje. Skriti niso maglr nič in tudi ne naložiti denara v Parizu...! : ' Ne samo v Gorici, tudi drugod pričakujejo vsi ljudje vaš pravorek, pravi po-| rotnikom, vsi čakajo, da se zve, kam je " prišlo za 100.000 akcij. Sodite po tem, kar ste zvedeli iz procesa in ko zapustite to dvorano, boste lahko mirnim srcem rekli: Storili smo svojo dolžnost, naša vest je čista!
Povzame na to besedo zagovornik Collejev, odvetnik Panigrazzi. Pravi, da je imenoval po pravici drž. pravdnik Colleja z besedo »Suridenbock«. Nositi mora grehe drugih in dasiravno je prišel z denarjem v Gorico in so šli miljoui skozi njegove roke,-nima sedaj nič in mora deliti hrano-1 z drugimi kaznjenci v zaporu, kjer sedi že
118 mesecev. Bil je poprej strasten igralec na borzi in ko je prišel h Vidma v Gorico, se je zaklel da ne botie nikoli več igral.
terijolagična preiskava je imela.pa pri tej negativen rezultat. Mestni zdravstveni ura'd je poizvedel, da sta obe omenjeni ženski hi njeni domačini vsak dan prodajali blago na Rdeče^i tngu. Včeraj sta se res prikazali na trgu mati Karoline Kocijančič, Mihaela in neka Antonija Kezlon iz Bertokov.. Pokupili sta blago (jajca in -,elenfavo> ^TbsIu. iiiji^fetaL^II; "riai^i«-* prodajo Blago so zaplenili in uničili, a dbe ženski poslali v Magdalensko, bolnišnico. Dveletni otrok finančnega respicijen-ia Tschafointscher iz Kermina, ki je zfbolel na ifoleri, je predvčer-ai&ijim -ob treh pop. umrl v pomorskem lazaretu. Domneva, da je mleltarica imenom Ivanka Božič zanesla bolezen v finančno kasarno, se ni potrdila. Zdravniki so spoznali isto za popolnoma zdravo.
Na finančnem parniku, ki je predvčerajšnjem pripH v Umag, je zfcolei mornar Oh sumljivih simptomi), Parnik je bil dirigiran v pomorski lazaret. — Bakte-rijologična preiskava pa je dognala, da ne gre za kolero. —• Umrl je včeraj popolu-dne v Magdalenski bolnišnici A. Biekar, ki je pred nekoliko dnevi Obolel.
Slovensko bralno ta podporno društvo naznanja vsem svojim gg. članom, da društveni zdravnik g. dr. Emest Dereani ne ordinira od \2. t. m, do 20. avgusta. Njegov namestnik je g. dr. R. THioma, ki ordinira v Gorici-v ulici Usina št. 6 od 3.-4. ure pop.
Dosti so sklepali v 'mestnih sejati lansko leto o straniščih, 'ki jih napravijo po mestu. Mislili srno, no, naš slavni magistrat se je vendar odločil za nekaj modernega in bo skrbel za olepšavo mesta z elegantnimi hišicami kakor na Dunaju, samo v manjši obliki. In kaj se je zgodilo. V »olepšavo« ljudskega vrta so postavili tja eno teh bajtic, na Kornu pa so napravili goriški kovači neko železno trdnjavo, da le človeka strah vstopiti. Upali srno, da bo tukaj poseglo vmes društvo »Progresso« aH v našo žalost moramo konštatirati, da to društvo nima drugega dela, kakor spreminjati svol sedež in vsakikrat obesiti drugačno tablo, barvano z »umetniškim« Čopičem. Sedaj imajo tatflo v italijanskih barvah. Dosti so za mesto dosegli. Hvala jim! Da bi tydi njih vnuki tako nadaljevali!
Razpisana je služba kancelista pri c. kr. sodniji na Voloskcm. — Siuž/bo vddbi gotovo zopet Italijan
Odbor N. D. O. nam pošilja sledeči oklic. Tovariši delavci! Odbor pričakuje od vas, da nemudoma prijavite vaš vstop v tako važno narodno delavsko društvo. Namen »društva je podpirati in izobraziti svojg člane na strogo narodni podlagi ter se medsebojno spoznati. Tovariši! Ne mislite morda, da se vas hoče s tem izkoriščati kot se je uže nekdaj žalibog prigo-dilo, kajti danes stoji društvo na popolnoma novi in zdravi podlagi, odbor hoče delovati za napredek in blagor organizacije, ne samo na papirju, ampak tudi v resnici. Tovariši! Glejte in delujte na to, da današnji oklic ne ostane brezvspešen. 2. Odbor N. D.O. naznanja si. občinstvu, da priredi dne I. oktobra t. J. I vinsko trgatev, ter prosi bratska društva, da pri prirejanju veselic to uvažujejo. 3. Odbor N. D. O. je sfeleni! vstanoviti godbeni odsek, tovariši, kateri bi imeli veselje za sodelovanje, so naprošeni, da nemudoma naznanijo svoj pristop k istemu. 4. Odbor naznanja si. občinstvu, da je vstanovil prijateljstvo N. D. O. z zelo nizko članarino K 2*40 letno, tako da se lahko vsakdo vpiše in pripomore tej važni organizaciji, odbor se dbrača posebno do vseli cenj. trgovcev in obrtnikov, in jih vabi, da pristopijo kot člani prijatelji. 5. Odbor naznanja cenj. to-varišicam, da se ustanovi v najkrajšem času ženska skupina N. D. O.. S tem poživlja cenj. tovariške, da se vsaka nemudoma vpiše. Pojasnila in vpise preskrbi društveni tajnik tov. Danilo Dekleva, Magistralna ulica št. 1. — Odbor Narcdne Delavske Organizacije.
Dialog z Livade. X.: Brutta Soča e brutti porchi scrivanti di Soča, no že vero -jža? Y.: Si.
Nesreča na Livadi. Neko soboto so se Pri zažiganju umetnih ognjev nekomu po
nesreči užgali trije naenkrat: zeleni-rude-ČiJbeli. Vse kaže na slovensko narodnost.
Ali Slovencev na Livadi mič ne zanima, kak občevalni jezik njegove rodbine je vpisal pri ljudskem štetju eden glavnih stebrov? Ako je slovenski je laž, ako pa laški, je pa po našem mnenju nemogoč kot odbornik slovenskega društva! r- r- —Ba4<4erl}olo«ično so preiskali na petih krajih morsko vodo v Trstu, ali vdobili niso nikjer sledu (bacilov kolere. Bali so se, da je voda okužena, a v srečo je še bacilov prosta.
C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu odda dobavo lesa za leto 1912 potom javnega razpisa.
Podrobni podakti so v »VViener-Zeitung« od 15. avgusta 1911 in v »Osser-vatore Triestino« od 14. avgusta 1011.
V  smislu razglasa v »Osservatore Triestino« od 14. avgusta 1911 se odda za uradni okraj c. kr. državno-železniškega ravnateljstva v Trstu za leta 1912—1914 konlekcioniranje uniform in dobava krznarskega blaga potom javnega razpisa,,
Ponudbe (cenike) je vložiti najkasneje do 10. septembra 1911 do 12. ure opoldne pri glavni pisarni c. kr. drž. železniškega ravnateljstva v Trstu.
Pogoji in drugi pripomočki so pri navedenem c. kr. drž. žel. ravnateljstvu v Trstu, oddelek II. na vpogled, se tam dobe in se jih tudi dopošlje, če se poštnino napi e j pošlje.
V  Gradežu je bilo do 7. t. m. 9333 gostov. Kopališka sezona letos kljub deževju do konca junija skoro in kljub nevarnosti kolere ne zaostane tako zelo za prejšnjimi leti. Najbrže se doseže število 10.000. Prejšnja leta je toilo gostov do 12.000.
Dosti romarjev iz Brd je šlo pred par dnevi na gorenjske božje poti pod vodstvom jed nega nunca iz Brtl dežja prosit. Kakor vidimo niso prošnje nič pomagale in po celem Goriškem vlada huda suša, ki bo še to zažgala, na kar smo stavili največ upanja. Pravijo, da se je tudi trte prijela suša in da so začela odpadati zrna. Ce kmalu ne pride dež. ho vsa letina vni-čena.
Priloga. — Današnji »Soči« smo priložili cenik tvrdke Kerševani & Čuk v Gorici. Predno si nabavite šivalni stroj, dvokolo ali puško, oglejte si cene te domaČe tvrdke.
Pes rujave barve, dolge dlake, ki sliši na ime Milan se je zgubil. Kdor ga je našel naj naznani proti nagradi to Ferd. Lipus, oskrbniku in posestniku v   Mirnu.
Prihodnja »Soča« izide v Četrtek, ker pade na torek praznik.
Listnica uredništva: Gg. dopisnike prosimo potrpljenja, kar je porabnega pride vse počasi na vrsto.
kolstva ne bo vojska (hrvagkvh Sokolov sankcijonirala.
Hrvaški Sokoli, kateri žive in vniira- . jo obrambi hrvaškega imena in časti rodne grude, ho.eli bodo, in znali pokazati na dan zleta, da so hrvaški,   a nikakor   ne slavosrbski Sokoli.
Naj se ne čudi naša »Zveza« in naši generali, ko ItnrttrvaSka sokolska vojska obrne hrlbet, braneča čast ponižane očet-njave. Ni še prepozno, popraviti se da še — napravljeno zlo!
Na zlet, na zlet, hrvaški Sokoli, v obrambo hrvaške domovine! Bog i Hrvati!'
Tako pišejo prijatelji in dobri znanci naših slovenskih klerikalcev. Uboga domovina, če jim pade v neusmiljeno pest. Upamo, da toodo junaški Srtri s ponosom prezrli ta klerikalni izbruh!
Moll-ov Seidliiz-prašBk
je za na «"Io(!cn trpečo neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dr«
»Učnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K2-—
Ponarejamo so sodnijako zasleduje.
Hollo-vo Franc, žganje in sol
ta ribanje života. — Bolečine olajSuJoto in okrepfujoče sta-    ¦' roznano sredstvo proti trganja in    prclilajenju  vsake   vrste. Orig. steklenica K 2*—
Na prodaj po vseh lekarnah  [ in mirodilnicah. Glavna lekarna i. MOJLL, c, in kr. dvorni z&loinik, Dunaj, TucBlaaoen 9.
Zaloga v Gorici v lekarni: A. Oironcoli.
Iveza narodnih društev.
Odbor Bralnega kmetskega društva »Lijak« na Vogerskem je sklenil v svoji seji dne 6. avgusta 1911, da priredi društvo veselico dne 10. septembra 1.1. s petjem, igro in plesom. Bratska društva v sosednih občinah so naprošena, da bi isti dan ne prirejala svojih veselic. Vspored se objavi pravočasno. Toliko v prednazna-nilo! —. Odbor.
Hrvaški   Sokol in slavosrbščina.   —
¦ Hrvatsko Pravo« piše: Dobili smo od Sokolov z dežele sledeče: Vsi Hrvatje — a prav gotovo tudi mi, člani hrvaškega Sokola - - smo hvaležni »Meščanskemu Starčevičanskemu klubu« zagrebškemu, kateri je vstal prvi, da potegne slavosr-bsko kopreno z lica naše »Hrvatske So-kolske Zveze«.
Mi, hrvaški Sokoli z dežele prašamo našo žalostno »Zvezo«: kako m s čegavim dovoljenjem je mogla dovoliti ponižanje nas hrvaških Sokolov iz cele Hrvaške, da gredo naši takozvani »Srbski Sokoli« na predstoječem »zletu« skupno z onimi iz ktaljevine Srbije, pod njihovo srJbsfko zastavo?
Ali ni to prava izdaja naše kraljevine Hrvatske! AH ni pomislila naša uboga »Zveza« na dalekosežne posledice vsled sklepa in dovoljenja o tem na zletu v Sofiji? Da, vedela je vse to, ali zastrupljena z slavosrbščino je padla tako nizko, -da hoče pred vsem svetom zaradi svoje »srbske brače« izdati rojstno domovino samo, da »brači« svoji priredi zopet eno triumfatorsko veselje, a na našo sramoto in sramoto naše očetnjave In njenih Sokolov.
To pripravljeno in dogovorjeno ponižanje hrvaškega naroda m hrvaškega So-
IrpskiBlmne in gospodarske vesti.'
Novi novci. — Da se odpravi pomanjkanje drobiža, je predložila vlada parlamentu predlogo, da se uvede nov drdbiž. Vsled tega pridejo v promet dvekronski in enokronski novci. In sicer se tode izdelalo dvekroflskih novcev za 50 "iiijonov kron, od katerih odpade na A\*irijo 35 j milijonov, na Ogrsko pa 15 milijonov. Eno-kronskih novcev dobimo za 100,000.000 kron, od teh dobi Avstrija 70, Ogrska 30 milijonov. Skupno bo potem v prometu cele monarhije 300 milijonov enokronskih novcev. Obe vladi bosta z avstro ogrsko banko zamenjali dosedanje goldinarje z novimi novci. Pri predelovanju goldinarjev v eno- m dvekronske novce <bosta imeli obe vladi precejšen dobiček. Krona ima 4'175 gramov čiste (natančne) teže (Feingevvicht) ali 5 gramov ibruto. Dve-•kronski novi <bodo imeli natančno še enkrat večjo težo kot enokronski novci. Natančna teža sedanjih golidnarjev je H'111 gramov. Za predelanje 150 milijonov enokronskih novcev se bode porabilo približno 56 milijonov sedanjih goldinarjev, tako bo čistega dobička okrog 38 milijonov kron, od katerih dobi Avstrija dofbrrh tive tretjini, to je okrog 26 milijonov kron. S tem, da pridejo goldinarji čisto iz prometa in da se uvedejo v promet dvekron-ski novci, upa vlada prisiliti javnost, da se vendar enkrat privadi na krone in vinarje.
ce! Jim že mine veselje,   -ko se ljudstvo naveliča! -^..    ¦  -
V Bohmnu je padla »šala«, ki je vlekla rudarje k rudojcopa UamMblsi&M-sočine nazaj v 'globocino, ker se je utrgala železna vrv. Bilo jih je okoli 50. Med temi; je samo 19 lahko ranjenih, drugi: so "ali vbiti ali pa težko ranjeni. Uboge družine! Velike vaje ob istrsJki in dalmatinski obali se letos mogoče me bodo vršile, ker je nevarnost, da se kolera raizširi. Sklepalo se sicer v tem še ni definitivno.   :
Kolikv toalet potrebuje elegantna dama. — Dnevno deset toalet potrebuje vsaka elegantna Parižanka, kakor trtii lastnik najelegantnejšega modnega- zavoda v Nev/jorku, Kurzmann. Ker pa velja poedina teh toalet, zmerno računano, okoli 1000 kron, zato menja parižka dama v enem dnevu toalet v vrednosti 10.000 kron. Tu je kostum v »Bois de Boulogne«, drugi za dejeuner, tedaj sledi toaleta za kupovanje, za 'diner, Čaj, db 5 uri popoldne, za posete, opero, sbuper in razkošni neglige. To iznaša pravzaprav, kakor računa dalje Mr. Kurzmanm, najmanj 60 toalet v garderobi.
V Italiji so duhovniki zaljubljeni. — Kako tudi ne, vroča kri, vroče podnelbjein če so še naši duhovniki tako hudo posvetni, zakaj bi v Italiji ne bili, kjer papež ni tako daleko? V 800 « Ibroječi občini Paganici v oglejski škofiji je umoril duhovnik neko ženo, katere mož je v Ameriki, in s katero je ime«! ljufcavno razmerje. Ker so izvedela tudi sodišča o tem umoru, ga je Vatikan suspendiral, duhovnik — morilec pa je usmrtil samega sebe. Cerkveni pogreb mu najbrže ne bodo odrekli. Čuden inserat. — V foudimpeštanskih listih je bil objavljen te dni inserat, ka-, koršnega se menda ni še čitalo. Mladi mož ie v njem za dokro nagrado ponuJiif posamezne dele svojega telesa oselbam, lli morajo vsled potrebne operacije izgubiti ta ali oni telesjti del.-Če, kdo potrebuje prst ali kos kože, ali uho (ki se danes operativnim potom že lahko prenaša od človeka do človeka), tedaj mu inserent rad odstopi ta del svojega telesa. V inseratu je pripomnil, da dela to zaradi tega, da dobi « sredstva za dokončanje svojih študij. !z-j vira baje iz siromašne rodlbine, katero mora zdaj sam rediti.
Mali oglasi.
Rajmanjia pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas absetaejSt se racanat sa vsako besedo 3 t tu. BajpripravnejSc iBseriranJo za trgovce in obrtnike.
.. . ,,. koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov T Gotiol, kntorih nn deželi <in «elo t mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne insorirajo. Skoda nI majhna.
Ji mornarski podčastnik. *&j*
Irot računsk! podčastnik — bi sprejel za dobo kakih 3—4 mesecev službo pri kakem župan-ptvu ali posojilnici na deželi. — Ponudbe na upravništvo lista.
HnonfiHifina zmožna slovenskega, nemškega UUOUUUililia in italijanskega jezika z veSletno prakso —i^e službe v kaki pisani ali trgovini. Naslov pove naše upravništvo.
Ra^ne vesti
V Argentiiiiio se je izselilo Iz Avstrije letos 4542 ljudi.
Policijske nazore Jago\ve smo omenjali v zadnji »Soči«. Ministerstvo je njegovo odredbo brezpogojno potrdilo. Naročilo se je že 5000 revolverjev. Pritsi mislijo, da se sme streljati ljudi kakor vralb-
c. kr. privil.
krojaSki kroji
30 let obstoječa strokovna krojainica ca
gospode vsakega stana. Zaloga osakourslnega blaga iz inozemskih in čeških touaren ter izgo-
touljenih oblek.
Blago na meter po najnižih  cenah
in izgotouljene obleke po znižanih
cenah,
= Zaloga blaga = za sokolske kroje-
Zaloga orožja in vse oprave k uniformam,
kakor tndi za brate »Sokole", tam v
trgovini
M. POVERAJ
v Gorici na Travniku štev. 5.
Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe sik C. In ITI, bodi Dam suefa dolžnost!
Gospodinje.zahteve  DOLINSKO  CIKORIJO
Pri DSetl trgODlnab                                            iz EDINE slovenske tovarne v yubUanl
" V najem še odda
v-jeseni, o; .orna s.l. januvaijem prihod-*.                      njega leta
lepo posestvo
qb'stoi<&e iz 7 njiv orane zemlje prve vrste in hiše z vsemi v to stroko spadajočiml prostori. Posestvo je blizu velikih Roj v Št. Andražu in leži nekaj prav tik hiše in ostalo blizu-'Samo dvorišče meri 180D2. Pred hišo se nahaja tudi vodnjak in vse potrebno za kmetijstvo. ... Natančneje se izve pri ANDREJU ZAVADLAV v Št. Andrežu pri Gorici št. 39.
Mozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICH
Jbs. lierdi tefcall&e štev. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaiiftukoveplošce,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordlnlra v snetem atelleiu   I
od 9. ure dop.;do 5. ure ?op.
ITBerTni
Gorica, Šolska ulica št. 2,
uelika zaloga = = ol)kinega olja
*          prve vrste
najbiljiih hrik ii Istre, Oaliacije, Molfctle. Bari to lice
a prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Eron -'96,104, 112,
1'20, 1-23   1-36, i-44, 1*60, i'80. 2—, 240,
za lnči fo 72 fin.
-------     Na debelo oene ugodne.     ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo ae pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in  navaden. Zaloga —:—--------- mila in sveč.
(lova trgooina z železniro
Pinter & Lsenard
0 ©oiHci $ Raštelja šh f.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, kiosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov.
r- Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.  -** Ceni. občinstvu se toplo priporočata     __           _
J                                            Pinter « Lenaril.
I Lekarna Cristofoletti j
|              v Goric'..              •
f                                         ¦
J ŽELODČNE KAPLJICE 2 i                                                                     •
z znamko sv. Antona Padovanikega.           4
Zdravilna  moč teh 4 kapljic je neprekosljiva.
Dobro krepilo za želodčno slabost
in za one, ki so so  proliladili aH pronajeli ali si nakopali z zanžitjem slabih, za prebavo tež-
kih  prevročih ali premrzlih jedi, neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bOle6ill©»
napihnjenost Itd.
je dr. Bngel-nov „BALDRIANuM".
„Baldriannm" so izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Še razvito, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjnje tndi slabe posledice, kakor Ji©rVOZlt©tO, nespečnost, omotico, stisko itd.
Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, maltnovec in frešnjevec, vpliva „Baldrianuma tudi pospeSnjoSo pri zaprtju in zajedno krepiino ua cel Človeški organizem                                                                      .....
Dr. Bnge-nov JBALDRIANUM" ne vsebuje nikakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotno osebe in otroci tndi pri daljam uživanj«. Najboljše je, če so ga zavžljc zjutraj na tešCc ali pa zvečer pred.no se gre spat eno čaSico kakor m likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči
3ALDBIANUMX
z   vročo vodo  ter  se   mu   pridene  nekaj   sladkorja.                     ^
Dr. Engel-uov „Baldriaiiuin"
se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh  lekarnah, iniroHlnicah in boljših
prodajalnah jestviii Goriško*GradiŠčan$ke. V Gorici, Kormiou,  Gradišču,  Romaoeu,  Ajelu,  Campolongo, il nkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu,     analu, Četladti,  Vidmu,   i almi,   Červiujauu,
Ogleju itd. se dobha v lekarnah.
Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-DOV  JaldriaQUmu   po  izvirnih cenuh
v vse kraje Avstro Ogrske.
Soarl se pred ponarejanjem!
Zahtevajte izrecno
Dr. Engel-nov
.Baldriaiium".
Cene zmerne
Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu L 1900. Srebrna svetinja tia dunajski razstavi 1002
Najboljši škrop               ^
GV
Fritz Schulz mL
akc. dražba v Eger in na Lipskem. Gtanzine daje najlepše perilo.

J t H M IV H t U t I t
Lekarnarja H. THlERRY-ia BflLSHm
«—i Samo pravi  z   zeleno redovnico kot varstveno znamko.
AlieiiiechterBalssin,
•u^erScintMitlAHtMiUtj
/LThjeprji in Prearadi
Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetui prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in oboieati v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. je edino imenovani balzam  12/2 ali 6/1 1 vel. posebna steklenica K 6-60
Lekarnarja H. THIERRY-JH
samo pravo CE1VTIFOL JIIVO .MAZILO
zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih ranah pri opeklinah, oteklosti, ponesrečen ju in vnetju gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. t škatlji 3-fje.
ZALOGA: Lekarna pri Angclju varim A. Tfeierrj-ja Pregrada pri Rogatcu.
Dobi se po lekarnah. - Na debelo po med. mirodilnicah.
iJožidat3 l^ožič,
pek in sladčfčar
- Sv. Lucija ob Soči -
sprejema naročila na vsakovrstna peciva kakor: kolače za birmaiiea, torte i u fine sladčice za poroke in nove m ise. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah-Priporoča se si. občinstva za obila naročila ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene.
Sladoled.            Sladoled«
— Te kapljice vredijo A redno prebavljaaje, j
fese jih dvakrat na dan ˇ
po jedro Žličieo popije.  ?
Okrepe pokvarjeni že-  J
lodec, store, da zgine  4
,v»r»w«ni ««r.ka>. v kratkem časa orno-  •
tica in životna 16nost (mrtvost). Te  4
4 kapljice tudi store, da človek raji je.  •
4       Cena steklenici 60 vin.      •
s                              *
J   Irisfofolellijeva pijača \$ kiae $
*                                         •
t  In   5nip7a    R5ib0Ušl . prrpomoftek    prf  i ¦J lil   4WUa» zdravljenju s trskmiui oljem.  *
\ Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. ž
t                                      ¦
0        G PALMA
0-1     G
BREZ
bahanja se lahko reče, da so pristni
PALMA
gumijevi PODPETNIRI
najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejc tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s ttm
niti oinar ja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podoetniki so ne-prekosljtvi, kdor ljubi svoje idravj«
koraka z moderno tifgijeso.

Ropki, izpoinujfe suojo narodno dolžnost: prislapajfe k obrambneinii skladu dru;.!'e su. C. in* ITI.!
Splošni naslovnik
za Kranlsko, Sp. šfaierofiii, KoroHiii in SoriSho izide koncem i«ia.
Naročfa xa oglase
sprejema  in  daje   pojasnile   HnonCnŽ Oddelek lordke
Pisarna - UNIVER$AL - Agentura
M. MuUey v LJUBLJANI, Sodna ulica.
^Ljubljanske kreditne banke"
v GORICI
— se travi z vsemi v bančno stroko spadsjoCimi posli. —
Vloge na knjižice obrestuje po 4V|„ vloge v tekočem računu po dogovoru.;
aetoift« siOTto k 5,ooojwo. - -             Centrala u Llubllanl.            - *¦«** ^ma k 4so.ooo. -
^       =   PODRUŽNICE!  Celovec, Gorica.  Sarajevo, Split, Trst   =====