Uredništvo im upravmistvo v Ljmbljani. raniiSkanslta aliea štev. 6, I. naditropje, ■ g Učiteljika tiskarna. =_-= Reklamacije za list so p o 3 t n i ■ e proste inserati: Emostopna petit vrstica 30 v; pogojem prost*r 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po ~~—— govoru primeren popust = do- Giasiio jugosfcov. socialno demokratične stranke. Izbaja razen nedelj in praznikov ————— dan opoldne. ------------------— vsak Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K &•—, za mesec K 3‘—. Za Nemčijo celo leto K 40•—, za ostalo tujino in ===== Ameriko K 48. ======== mm Posamezna itevlika 14 vin. mm Št. 94. V Ljubljani, četrtek dne 25. aprila 1918. Leto II. I Živ.«l prvi utaj. dan manifestacije za osem-1 JrTgtfB VI/gl B I iM V M. tv • I nini delavnik, za pobratenje delavcev vseb de- ' žela. za splošni mir brez nasllstev! V Ljubljani, 25. aprila 1918. Izvrševalo! odbor jugoslovanske socialne demokratične stranke. Na frontah grme kanoni in smrtna kosa neusmiljeno kosi. Tisoči in tisoči padajo, tisoči >n tisoči leče v strašni grozi, miljeni čakajo rešitve ... Mi v zaledju pa se pripravljamo, da bomo praznovati prvi maj, praznik delavskega ftudstva. KAJ HOČFMO? Osemurni delavnik — pobratenje delavcev vseh dežela — mir in svobodo. To so zahteve, ki jih na prvega inaja lotos glasno in iasno predložimo vladujočim, posedujočim. Delavsko ljudstvo pobotajoče v zaledju silno trpi pod ogromnimi bremeni, ki mu jih je naložila vojna v vsakem in vseh ozirih. Dola noc m dan, strada, prenaša vse ono gorje, ki -a te povzročila vojna direktno in indirektno. Zahteva po osemurnem delavniku ni pražita beseda. Osemurni delavnik je nujno poti eben za obstoj in razvoj delavstva; pomeni kos kulture. Delavstvo noče in ne sme biti degradirano za vprežno živino, eno hoče biti in »nora postati slofoodno • •. Osemurni delavnik mu pomore, da se razvije v prostega, slobod-uega človeka. V sedanjoin času, ko je ščuvanje naroda zoper narod v polnem cvetju, ko se zdi, kakor da h svet razdeljen v sovražne tabore, ki jih deli nepremostljivi prepad — v tem času naj delavstvo na dan prvega maia preko strelskih rarltav poda roko sotrpinom celega sveta v svrho pobratenja delavcev vseh dežela. Proletarci ne poznajo sovraštva in zaničevanja. z« nie velja kot nafvišil zakon solidarnost delavskega ljudstva. Beseda MIR do ust. Mir je srčna želja vseh loogib, vseh revežov, vseh trpečih — skratka: vseh onih, ki doprlnašajo v tem gigantskem boju tako velike žrtve ... Poživljamo zato vse delavce, vse delavce IkTL de,aJvke’ vse one- ki ^Pe. vse ora™«S Z delavstv0”' MM*™. da PRVI MAJ na ta načni da zapuste za ta dan delavnice tovarne, rudnike in da se ta da« udeleže zborovanj na kterih naj glasno in iasno povtdo da hočemo mir in nič drugega kot mh Najvažnejča socialnopolitična naloga. Povedali sttio že, kako velik preobrat v delavskem razredu je napravila vojna. Potemtakem se ni čuditi, da borno po vojni imeli v premnogih industrijskih strokah cele gruče brezposelnih. Kaj z njimi početi? Država sc pred vojsko ni brigala za usodo brezposelnih. Že pred vojno se je morala odločiti, da prispeva iz javnih sredstev in iz sredstev central delavcem posameznih. po vojni zelo težko prizadetih iridustriških strokah podpore za brezposelne. Po vojni bo država morala iti še dalje. Organizacija državne preskrbe za brezposelne in prispevanje iz državnih sredstev v to svrho so tedaj neodjenljive zahteve »prehodnega gospodarstva«. Toda državna preskrba za brezposelne ni noben lahek in preprost socialno-političcn problem. Država ne sme tedaj čakati, da sc vojna konča. Ze danes mora pripraviti to organizacijo. Od vseh s o - c i a 1 n o - političnih nalog naše dobe je ta najnujnejša! " • ' Izpretnemba v sestavi delavstva ima pa tudi še druge ličinke, kakor smo jih že zadnjič omenili. Danes delajo žene, kjer so prej stali možje, in napoldorasli možje, kjer so prej delali odrasli. Delavce, ki imajo polno moško moč. smo tedaj nadomestili s telesno .šibkejšimi delovnimi močmi. Poleg tega bodo razmerno tudi mnogi vojni invaladi silili k industriji n po vojni bode jih stalo v tovarnah na stotisoče. katerih zdravje je v strelskih jarkih trpelo težko škodo. K teinu pridejo še učinki slabe hrane, fa slednja je tekom vojne bistveno oslabila telesno moč delavcev. In po vojni bo slaba hrana še na dnevnem redu, kajti trajalo bo'še leta, ptedrio se bo delavstvo moglo tako hraniti, kakor pred vt.jno. Po vojni bodemo torej imeli telesno precej slabše delavstvo, ki ne bo moglo tako intenzivno izkoristiti navajenega delovnega časa, kakor pred vojno in ki bo ! m.? °n0 °d vsul‘ bo!ezni' zlasti od jetike. S tem bo z j ' e\.i p° skrajšanju delovnega časa kar najbolj nujna. I icz težke nevarnosti z.a zdravje delavstva, kjer bodo /ene, mladostni, vojni invalidi in polinvalidi tvorili večino m kateuh moči so vsled trajne slabe prehrane občutno oslabele, ne moremo pustiti ravno tako dolgo delati, kakor delavstva enkrat, ki je obstojalo iz daleč boljše rejenih, zdravih mož. In ako bi to storili, tedaj bi to bilo brezmiselno .ker moč tega delavstva ne zadostuje, da intenzivno izrabi dolg delovni dan. Država bode morala vplivati na skrajšanje delavnega časa, ako hoče z.abraniti, da ne bo predmet najhujših bojev med kapitalom in delom. Največjo važnost pa polagajo gospodarski preobrati našega časa mezdnemu vprašanju. Vsakdo ve, kako ie vojna znižala kupovalno moč denarja. Tudi po vojni se bodo cene regulirale le počasi. Ako bodo cene živilom ir: obleki zopet nekoliko od.ienjalc, tedaj bo to za delavstvo zdaleka zenačeno s podraženjem stanovanja. . Tekom vojne se je vendar zvišanje najemnin preprečilo z odredbami za varstvo najemščine: Toda po vojni bodo te odredbe najbrž »popravljene«, kajti gradbeni troški bodo po vojni mnogo, mnogo višji, kakor pred vojno. Nihče ne bode tedaj hotel graditi stanovanjskih liiš, ako najemščine ne bodo višje, kakor so bile pred vojno. V delavčevem gospodinjstvu se bo občutilo po-dražonje stanovanj bolj, kakor pa počasno padanje cen za živila. Draginja bo tedaj ostala. Vf mnogih industrijskih strokah se to ni zgodilo tekom vojne, ker so vsled vojne bile onemogočene. Tam bo delavstvo po vojni moralo zahtevati precejšnje zvišanje delavskih mezd. V drugih industrijskih strokah so mezde tekom vojne nekoliko poskočile. Toda podjetniki vpijejo že danes, da se bodo morale mezde po vojni znižati. Podjetniško časopisje že ubira strune za »popravo mezd«. Nevarnost ni majhna, da se to posreči podjetnikom. Brezposelnost' bo vendar velika. Organizacije podjetnikov bodo zelo močne. Država bo podjetnikom stala na strani. Saj bo ena izmed največjih skrbi po vojni zvišanje blagovnega izvoza in radi tega bo izkušala pritisniti s produkcijskimi troški. Delavstvo tedai čakaio * g* težki boii ' industrijskih strokah boji, da se mezde izpremenjene nakupov«-«}^m0Cl denarja scie uvede, v drugih, da se prepreči znižanje iDSf1' bop se po vojni ne bodo odločevali kakor danes porT™ P1'" toževalnih komisij; tedaj bo staro orožje v mezdnem boju: štrajk in izprtje, moralo zopet oživeti. Odigrali se bodo velikanski boji; kajti podjetništvo je skoziinskoz ojačeno. Le zelo močne organizacije bodo prestale te boje Radi tega je izpolnjenje in očvrščenje naših organizacij najvažnejša izmed vseh nalog, katere nam nalaga preobrat v ljudskem gospodarstvu. LISTEK. Sovražnik. ■» i-,.. o StC !uc razumeli?« je vprašal praporščak a o m preziiljivo, kakor se je naučil od svojega majorja, m ga pogledal za trenutek, ako se drzne ugovarjati, potem pa se obrnil. Seveda ga je razumel. To pot mu je dvodnevni do-Pust splaval po vodi, pač z obljubo, da bo dobd on, ec oi, prihodnji teden tri tedne dopusta. Da bi ta dva tedne11 b<>Ii potreboval' kakor prihodnje dni tri praviti ali „°Seni lnesecev ali tudi celo večnost, to pravtako smešn°0 Uelati’ Sai ic SUm dobl'° vedel’ bi bi,° hi se na primer ’skS!?an0 breznliselno- kakor ko mu sinje nebo in tajništvo'!? t0’ da llOČe živeti’ da se boli srce. O poslednjem. Ua Ty,dopadeta 111 da «« zadnje še dalo govoriti, vsekakor n? ?'?e’ b‘, SC 'lavse' slu, ne, kakor to navadno store Pesniki/te.nvee^trOTo stvarno: Javljam pokorno, imel sem danes zjutraj sr' -krče. Potem ga morda pošljejo, da ozdravi, v'zadnje z ? kope in sc ondi proglasi bolnim. Popoldne ga pošljejo dol, ostane čez noč tam, v jutro se mora javiti, opoldne V|zita, popoldne ostane tam. Pojutrišnjem dobi tam iz- Nova češka socialistična stranka. Celovec, aprila 1918. Po časopisju smo izvedeli, da je češka »Narodno-socialna« stranka sklenila, se spojiti s »Češko-slovaško« socialnodemokratično stranko. Resolucija, ki se je na zboru sprejela priznava tudi princip razrednega boja. To je res lep napredek češkega delavstva, ako je »Na-rodno-sociahia« stranka storila ta korak z odkritosrčnostjo in ob temeljitem prepričanju, da bode ta pojav služil razvoju socialističnega gibanja. Tem bolj je treba | Pričevalo, oziroma da mu ne manjka ničesar. To bi trajalo zopet dva dni in on rabi dopust takoj, za danes !(T,dne- (tospa je danes še gotovo v zasedeni vasi, /ih. '"'! b? ustavljena jutri že regularna stra/,a, polo-fndi i? i"?" tcleiouske naprave, vsak se odpošlje ali l Uk! 1 J1L, lOClcl M«. nrslprlnm t0 SITIe l11tl lmShti, Iia to zavest Se m P" ^ miS,i’ tak» č,lti' se «a lp^a ne- ' • S? mora odločiti iu premišljuje s treso- cimi ustnicami. Ko ic nrav v tiet ^ , , . , ,J,av v tistem trenutku nekje priletela ffianata z divjim, ncohvimitn i * jim, ncooziimm bučanjem, se je ■ zavedel, kakor bi kdo s pestjo udaril po zemlji, nepo- trpežljivo m ukazujoče: »Odpravi se takoj na pot, sicer te ubijem. Cukal sem dolgo, cela tri leta, potrpežljivo, tla živiš med umazanimi in neumnimi mrliči; nobeni dve minuti ne čakam več; ako ne greš takoj k vragu, te ubijem.« »Prav lahko sem tukaj ubit . . .« šepeta si raztreseno, in ko je njegov tovariš, dva koraka od njega oddaljen, ležal na trebuhu, dostavil je pojasnjujoče zraven: ». . . . preden dobim tri tedne.« Tedaj mu je bol zaprla s tako Silno močjo grlo, da ie začutil, kakor da ga tista odveže vsake odgovornosti. Vzpel se je previdno pokonci in se ozrl okolo sebe. Na drugi strani jarka je postovka radovedno in prestrašeno prišla k naskoku, silovita, trdovratna kano- uada se je pričela prav v bližini. »Kaj vraga!« mislil je sam pri sebi. »Mi vendar ne napadamo?« Dobroznauo čutstvo ga je izprcletalo: sedaj ali v eni uri skočim iz jarka in potem naprej... Odločil se je. Stemnilo se je že precej in vedel ie, da se bo vse izteklo gladko. »Jaz grem dol k latrini,« pravi sam pri sebi, a tako glasno, da ga je slišal njegov tovariš. Težko je korakal po kratkem jarku, kj je vezal z bližnjim. K latrini prišedši, je za trenutek postal. Nato si je pokril obraz z rokami. Čutil je, kako je gosta, umazana nesnaga brizgnila po njegovem plašču, pa se vseeno ni obrnil; zdelo se mu je, da slučajno ni nikogar v bližini, da bi sedaj bilo mogoče. Zaškripal je še enkrat z zobmi. Sedaj se mu posreči ... Bil je zunaj na travniku. Riccej temno je bilo. Za nekaj korakov oddaljen, se-je nahajal mal gozd, po katerem so prišli, na levo pa sc je svetila bleda lučica — vasica. Ves travnik je bil porazoran, kar je mogel tudi v terni opaziti. Pota so bila zelo slaba zaradi lukenj. Gozdna drevesa so šumela. Namrdnil se je in prezirljivo zamahnil z roko, potem pa bežal dalje; ko je došel do dreves, se je ves zasopel naenkrat ustavil. V tem trenutku se je razlegalo glasno ropotanje od nasipa sem, katerega so včeraj zasedli. Ravno o pra- ta preobrat uvaževati, ako sc pomisli, da je ravno pod vplivom te stranke svoj čas nastal češki separatizem. Tudi k nam na Slovensko se je na vse načine hotelo zanesti podobno gibanje in N. D. O. v Trstu in drugod ni bilo nič drugega, kot posnemanje čeških narodnih socialcev. Ali nekaj o tem dogodku se ne sme zamolčati, in sicer: da se na rečenem zboru uiti od dalep ni omenilo; ako je nova češka socialno demokratična stranka pripravljena sodelovati na političnem kakor na strokovnem polju z ostalimi v Avstriji obstoječimi skupinami so-ciainodemokratičnih strank. Oficielni odposlanec sodrug Nemec je pozdravil zbor ter po udarjal, da* njegova stišnka zahteva češko samostojno državo in da si mora češki narod priboriti gospodarsko, politično in kulturno svobodo. Ali češki socialisti hoteč pozabijo, da v češki deželi ne živijo le Cehi, ampak tudi Nemci in če se ne pripozna pravice samoodločevanja tudi temu delu prebivalstva, potem postane nemški narod na Češkem prav er.aka žrtev, kot so danes vsi nenemški narodi v Avstriji. Torej narodno vprašanje ostane še vedno nerešeno, na drugi strani pa med delavstvom enega in drugega naroda se separatizem ne odpravi, seveda v škodo delavstva obeh narodov. Socialistično vzgojen delavec in ki tudi kaj pozna češke razmere, takoj razume, da se voditelji češke socialno demokratične stranke ne upajo priporočati svojim pristašem solidarnosti n. pr. z nemškim delavstvom, ker je češko socialistično delavstvo vzgojeno v popolnoma drugem smislu, kot smo vzgojeni mi slovenski socialisti. Mi ne gojimo sovraštva napram delavstvu drugih narodnosti, dočim češki delavec podcenjuje vsakega, ki ni Ceh. V zadnjih treh letih sem imel priliko občevati z mnogoštevilnimi češkimi delavci, ki so se proglašali za socialno demokratične pristaše in ki jim je v resnici vsaki dan dohajatt) praško »Pravo Lidu«, organ češke socialnodemokratične stranke. Po večini smo mi slovenski socialisti tem ljudem naravnost tuji, pri vsem tem, da smo tudi mi veja slovanskega drevesa. Po mnenju takšnih .feških socialistov smo mi preveč mednarodni in potemtakem premalo narodni. Ko sem pa vprašal katerega teh delavcev, kakšne gospodarske odnošaje so si s svojim narodnjaštvom priborili, mi je mož moral potrditi, da odkar vlada na Češkem separatizem, so bili uspehi malenkostni. Socialna zakonodaja n. pr .je na Češkem čisto na papirju, plačilne in kolektivne pogodbe enako, češko delavstvo je potemtakem izročeno na milost in nemilost tistim izkoriščevalcem, ki se po navadi proglašajo za glasovite ioritelje narodnih in socialnih pravic. Dočim je to lav-nanje za češkega delavca zelo naravno, smo se mi na našem jugu z vso silo uprli proti nakanam razdruže-vanja bodisi na političnem ter še bolj na strokovnem polju, ker smo bili prepričani, da delitev delavstva v več taborov pomeni konec uspešnega delavskega gibanja ter propad vsega onega, ki pomeni solidarnost izkoriščanih slojev, potom katere je mogoče graditi boljšo bodočnost proletariata in obenem rušiti temelj današnje krivične razredno-kapitalistične družbe, potom naših političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij. Zato nam ni bilo mogoče nikdar odobravati kakršensi-bodi separatizem, tembolj ne, ker ta ne pripravi do sporazuma, temveč poojstri nasprotje, dovede do sovrastva med delavstvom, t. j. med izkoriščanimi ene m druge narodnosti. Zamanj je torej govoriti o socialnemu internacio-nalizmu, ako so češki socialno demokratični stranki in češkemu delavstvu bližje češke meščanske stranke, nego na razrednem stališču organizirano delavstvo drugih narodnosti. Nepristranskemu socialnemu demokratu se predstavlja delovanje čeških socialistov prav tako, kakor da ob meji češke dežele neha biti vse, kar vem času se je začulo nervozno triumfalno sočutje, ko se je v zadnjem trenutku odločil . . . »Strojna puška,« je mrmral skoro razumljivo. Tedai vseeno mi smo že pričeli z napadom, v eni uri bodo drugi iz jarka zunaj in v krčeviti, mrzli, grozn, disciplini, primerjajoči trdni verigi, začel, na mah sc '^Vse mu je bilo znano: zmrzlo jutranje vzbujcnjc, trde mesne konzerve, našivi šarž na ijavcm siunu, dolgi telefonski drogovi, strjeno olje na puškinem na bitku, vse je bila resnica! In sedaj mu je padlo v spomin vse ono bolestno začudenje, katerega je imel pred tremi leti, ko je prvikrat zaslišal žvižgati strojne puške . • • Vojna, bitke, svetoven strah, peketanje kopit so se vedno v njegovih mislih porajali, kakor zmešane in romantične sanje. Švigajoče strele, polnoč, ihanje konj . . .. dušeča in pijana bojazen in navdušenje, trepetajoče srce, omamljivost ... Pa drugo jutro o vsem tein ni bilo več sledu in od takrat . . . Kajti takrat je napočilo jutro, mrzlo, sapo jemajoče jutro; poparjen, utrujen in brez vsake misli je tod prikorakal . in začelo se je enoglasno tiktakanje, pa nekdo ,e zaklical: stmina'puška Le težko je mogel zapopasti, da je to res o čemer je bil govor, da nekje pobijajo ljudi in da m„,te tudi n. »le kmalu pr.de vrsia^ je živega in delujočega življenja. Tcmu.se lahko da ime: širši lokalni in narodni patriotizem, ki noče imeti nobene stike, nobene solidarnosti z živečimi narodi, nahajajočimi se onkraj češke dežele. Torej tudi popolnitev češke socialno demokratične stranke z »Narodno socialno« nas malo razveseli ter ne daje upanja, da bi se avstrijska internacionala v, kratkem zopet obnovila. V. K. • K temu članku bi pripomnili, da sodrug V. K. pre-pesimistično presoja češko- delavstvo. Med češkimi delavci sc dobe, kakor povsod, taki in laki. Resnično pa je, da večina organiziranih čeških delavcev čuti solidarno z nečeškimi delavci, kakor čutimo mi. To so neštetokrat dokozali. Ce je prišlo do separatizma v organizaciji, je iskati krivde ne samo pri Čehih, temveč tudi pri Nemcih, ki niso nič manj krivi, da ie prišlo do separatizma na češkem. Upamo pa, kakor vse kaže, da bo avstrijski prole-tarijat v doglednem času zopet združen v eni svobodni organizaciji. S tega stališča ie tudi pozdravljati sklep čeških narodnih socialcev. Politični pregiedL = Parlamentarni položaj. Dne 30. aprila se sestane poslanska zbornica na noivo zasedanje. Kakor vse kaže, vnela se bo kaj v prvi seji najbrž burna debata o zunanje- in .notranjepolitičnih zadevah in sicer na podlagi nujnih interpelacij, ki bodo vložene Pako od marnske, kakor od slovanske strani. Položaj se ie še znatno poostril vsled vladine naredbe o novih rekv.izicijah. Zakaj vlada ne prisili Ogrske, da bi stradajočim avstrijskim deželam odstopila '\saa del svojega izobilja? Iz vseli delov države prihajajo na Dunaj protesti proti zadnji na-redbi in 'pričakovati ie, da.se bo v državnem zboru razvila tudi o tej stvari burna razprava. = Iz brambnega odseka. V brambnem odseku poslanske zbornice je minister pl. Czapp nazmiain.il, da se je vladina predloga jclade. delovne dolžnosti v vojni izročila odseku. Poslanec Seitz ie ostro kritiziral vladno predlogo. Če se misli, da bi bilo mogoče, uvesti žensko službeno dolžnost, potem je to dokaz otroške naivnosti. Naloga odseka bo. da po svoji imeti at ivi izdela vporabljiv zakonski načrt. V to svrho predlaga, naj se izvoli pododsek. Seitzev predlog je bil sprejet. Odseik je nadalje raz- . pravljal o cesarski naredbi, s katero se je 5r- ! itiovojmiška dolžnost razširila do 50. leta. I o-sslanec Kalina je nasvetoval, naj se ta naredba razveljavi. Minister pl. Ozapp je temu nasvetu ugovarjal. V tajni srti ie minister podal pojasnila o vojnem položaju, ki zahteva, da se naj-starejši letniki še ne odpuste. — Davčno reforme v Avstriji. Finančni odsek po-slanske zbornice se je bavil predvčerajšnjem z vladnimi davčnimi predlogami. Finančni minister Wimmer je opozarjal, da se koncem maja razpiše 8. vojno posojilo in da je vsled tega potrebno, da se dotlej zagotove potrebna sredstva za obrestovanje posojila. Z dotlei izvršenimi davčnimi ukrepi se je doseglo znatno zvišanje državnih dohodkov. Zvišanje znaša nad eno miljardo. Sedaj v razpravi stoječi kompleks davčnih predlog utegne zvišati dohodek zopet za eno miljardo brez ozira na nameravano zvišanje davka na žganje. S temi dohodki bi bile pokrite obresti dosedanjih dolgov. Davčna reforma s tem seveda ne bo zaključena. Pripravljajo se nadalnje važne davčne predloge. Minister je končno apeliral na finančni odsek, naj bi davčne predloge rešil pravočasno pred 8. vojnim posojilom. - Nemci in Seidlerjeva vlada. Med Nemci se je pojavil v zadnjem času načrt, ki meri na to. da naj nemške stranke v državnem zboru postavijo skupni akcijski program ter ga kot nekak ultimatum izročijo Seidlerjevi vladi. Od obnašanja ministrskega predsednika naj bi bilo odvisno nadaljnje postopanje nemških parlamentarnih strank. = Ogrska poslanska zbornica se je predvčerajšnjim sestala na novo zasedanje. Predsednik Šzaisz si ie izprosil pooblastilo, da odpošlje nemškemu državnemu zboru pozdravno brzojavko, v kateri se zlasti 'luvglaša zavcz. niška zvestoba madžarskega naroda. 1 minister je predložil začasni .proračun do Konca »unija Ministrski predsednik dr. NVeketie ie v dSišem govoru izjavil, da si je njegova vlada stavila nalogo, da izvede vabimo reformo ter da — če bi se jej to ne posrečilo apelira na volio ljudstva. Ker so se pojavile velike ovire oroti vreisničenju tega načrta, ]e kabinet podal svojo ostavko, katero je cesar sprejel-Ker vlada v tem Stadiju ne more i>rcdJoziti m-kaikili političnih načrtov, prosi orMistoki predsednik, da zbornica čim prtd resi pro.ra:ouiTOk provkorij. Poslanec Pdlonvi je izrazi sv obžalovanje, da se glede imenovanja vnanjega ministra ni zaslišalo omemic ogrskega' ministrskega predsednika ter pravi, da se v zadnjem času oseba in odgovornost kralja preveč postavlja v ospredje. Grof Štefan Ttsz-a je izrekel svoie pri/marnje odstopiiv.šema vnanjemu ministnu grofu C zornimi ter izrekel upanje, da ostane kurz naše vnanje politike neizpre- -m en jen. V istem zmislu se je izjavil tudi aniitni-istrski predsednik dr. VVekerle, nakar {fe bila seja zaključena. Hrvatski sabor bo sklican na dan 30. aprila. Ritniojster Richthoifen padel. Rden najodličnejših nemških bojnih letalcev, ritniojster baron Riclithof-feu, je padel na zapadni fronti. Dne 21. aprila je izvršil bojni polet ob Sommi, s katerega se ni več vrnil. Kakor poroča Reuterjev tirad, je bil Richttioffen od sovražne krogle zadet. Krški škoi in jugoslovanska deklaracija. Krški škof dr. Anton Hefter, je svojčas poslal slovenskim duhovnikom svoje škofije zaupno okrožnico, v kateri jim ie prepovedal zbiranje podpisov za jugoslovansko deklaracijo. Nato je predložila slovenska duhovščina ško-fii okrožnico, s katero poživlja slovenske duhovnike, da oddajo pismene izjave za deklaracijo. Škof je nato odobril predloženi tekst z neznatnimi izpremembami, na kar je podpisala vsa slovenska koroška duhovščina deklaracijo. Velik manlfestacijski shod za jugoslovansko deklaracijo se vrši v Trbovljah na ■bin-koštno nedeljo 19. majnika. Govorila bodeta načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Korošec in poslanec dr. Ravnihar. Pred splošnim štrajkom v Švici. Delavske ongamizacije v ticinsikem kantonu, iiz-vzemši črkiostavce, so se izrekle za splošni štrajk, da tako izpolnijo svojo solidarnost s socialisti v notranjosti Švice. Pogajanja v Bukareštu. Iz dobro podučenega berlinskega vira se poroča: Prav lahko pride še mesec maj, predno bomo v Bukarešti na čistem. Važnejša nego sporno vprašanje Konstance so vprašanja mej med Bolgarijo in Turčijo in zahteva Ukrajine po Besarabiji. Za ta vprašanja še ni rešitve. Pozabiti pa tudi ne smemo, da hoče Bolgarija v besarabskem vprašanju v tem trenotku isto, kakor kijevska vlada. Ne smemo se torej čuditi, če poteče še precej časa, predno bo sklenjen mir ker prihajajo v Bukarešti na razgovor problemi, ki gredo daleč preko mirovnih pogajanj izključno z Romunijo. Državni tajnik Kuhlmann bo odšel koncem tega tedna skupaj z baronom Burianoni k nadaljevanju mirovnih pogajanj v Bukarešto. Krvavi spopadi med Poljaki iu Ukrajinci. »Ku-rjer Lwawski« poroča iz Niemirovva v podolski guberniji, da so napadli ukrajinski kmetje tam komandirane tri eskadrone 5. poljskega ulanskega polka in jih pobili. Ulanski polk je vsled preskrbovalnih težkoč rekviriral pri kmetih in je bil pripravljen živila plačati v denarju. Kmetje so to odklonili. Obkolili so poljske čete in razvil se je srdit boj. Kmetje so razpolagali s strojnicami in metalci min. Ulanci so se obupano branili. Ko jim je pošla municija so sc pričeli s kmeti pogajati. Potodili so se, da odidejo vojaki razoroženi kot vojni ujetniki v Vinico. Ujetniški transport so pa kmetje napadli in ga uničili. Težko ranjene so kmetje neusmiljeno pobili. Koliko je resnice na tem polj. poročilu, ne vemo, gotovo pa ie, da je moralo priti med Poljaki in Ukrajinci do hudih spopadov. . . = Rusija se oborožnjc. Iz Rusije prihajajo poročila, da organizira Trockiid nov odpor z orožjem. Pojavljajo se glasovi, ki trde, da ne bo Rusija prenesla ponižan ja v Brestu Litovskem in da bo šc pred koncem voine zopet posegla v boj. Dunajski oficijoizini »piramiden -blatt« poroča, da so boljše v, fci »avizeK vojaško smer in da hočejo rusko armado zopet obnoviti. O tvorili so zopet vojaške šole, da tzvez- baio častnike armadi. ... . , _ tU(}5 Grki na zapadni fronti. »Journal de Geneve« poroča, da odide precej grških čet na zapadno fronto. = General Fcch jamči za Calais. Vrhovni poveljnik nia zapadni fronti, general Focli. je izjavil v glavnem stanu v navzočnosti easni-ških poročevalcev, da, kak.or je jamčil za Amiens in Oomtpiegne, jamči tudi za to, da Calais ne pride v nemške roke. iterHn«ov — Anglija ima sedem milijonov luntov SterimBuv dnevnih stroškov. Spodnja zbornica je votirala zakladnemu kanclerju Bonar La\vu državni proračun. Kredite za tekoče leto ceni Bonar Law na 2550 milijonov funtov štcrlingov. Dnevni izdatki znašajo torej 6,980.000 funtov šterlingov. Posojila aliirancem znašajo 300 m -jonov iu posojila dominijom 50 milijonov. Skupne izdatke cenijo na 2.972,197.000 funtov šterlingov, skupne dohodke pa na 842,050.000 funtov šterlingov. Novi davki bodo obogateli državno blagajno za 67,860.000 funtov StCrUl’g Pogoj Kodanjskernu glasilu »Sozialdetno- kraten« se poroča o nekem odprtem pismu načelnika angleške neodvisne delavske stranke, Sno\vdena, v katerem voditelj delavske stranke izjavlja, da je izpre-ltiemba vlade v Angliji in Franciji predpogoj miru. An-Slija potrebuje vlado, kateri bi v smislu Lansdovvnejeve Politike iskala pot k miru. Delavska stranka bo tako vlado podpirala, tudi če bi jej bil na čelu kak Aory. Sklicanje konsfituante ? Vesti iz Petrograda Pravijo, da pričakujejo na Ruskem dobro poučeni krogi Popolno premembo položaja. Ljenin je uvidel, da jc treba "a vsak način spremeniti sistem in da je treba sklicati Pred vsem konstit-uanto. Boljševiki so v najhujšem slučaju pripravljeni, jej dati v roke vso oblast. Bržkone se bo sestavila žeprej koalicijska vlada iz vseh socialističnih strank. Vzrok temu preobratu jc iskati v popolnem polomu boljševiškega režima. Vlada ne more dobiti nobenega denarja in tudi ne izplačati plač. 1/, istega vzroka morajo počivati tudi tovarne. Boljševiki sc boje tudi nemške intervencije, ki ima namen potlačiti revolucijo. * Dnevne beležke* — Včerajšnji dogodki!' Zgodilo se je nekaj, česar »a.šu mirna Ljubljana ni bila vajena. Pomanjkanje živil ie spravilo naše ženstvo v obup, ki ga ni bilo mogoče Prikrivati. Zgodilo se je to, kar se v takih slučajih navadno zgodi povsod. Kadar stopi neorganizirana masa ua cesto in hoče protestirati za pravično stvar, se ji navadno pridružijo elementi, ki imajo pred seboj vse dru-se namene, kakor naše trpeče žene, ki so šle na cesto a namenom, da zahtevajo kruha za svoje lačne otroke. H negotovi elementi in neodgovorna mladina so krivi reerajšnjih neprimernih dogodkov, ki niso prinesli koristi nikomur, temveč škodo zasebnikom, ki niso današ-_ njih razmer me krivi. Zategadel ne moremo teh dogodkov odobravat., temveč jih le grajati. Manifestacije za kruh m druge potrebščine morajo biti organizirane in dostojne, ker le tako se lahko kaj doseže. Demonstracije ne sinejo biti naperjene proti Posameznikom, temveč Pr°ti sistemu, ki je kriv današnjega položaja. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani K oziram na obstoječe razmere adireiiutie nna-slodimie: 1. Zbiranje J j udi na cestah, milicah itn ffavmiih prostorih siplloh je prepovedane. 2. Bretz tehtnega vzroka ime sme nihče no osmi mri zv. '^tiUusthi sv-oj doni. Kdor zapusti svod 'dcan braz tehtnega vzroka in zlasti idraiižiinsiki ine odpirati pred šesto uro zjutraj. Za točno ^poklja vam je odredbe je osebno odgovoren teiejitelj obrtne koncesije, oziroma dietičnega, ktvne^a lokala. Kršitev ipvedpiisov poid točko hodo sedme oblasti kaznovale po § 282. kaz. £3k. z zaiporoan do mesec dni, oine poid tač-hntj l.. 3. im 4. 'politične oblasti po imarcdadnih Z;!'krwi'ltt!h določbah. 1 ljubljanski občinski Svet (je imel dne J- L m, sejo, inia kateri je župan dr. Tavčar horočad. da je prišla že dvakrat na magistrat ir®sm.ično ubogih žen sik ter emonKtično " i Nujno Potrebno je, da se poklb edni taMorjn 'hutno pobrigajo, da dobi Ljub Ham a saj nekaj pribohišikov. 'Piraivi, da je kar najodločneje zahteval prti deželni vladi kaše, unair-HTudade, fižola in drugih živil. 700 najrevnejših rodbin danes.v resnici ne more več obstati ob tern, kar se [iiim nudi; matere pa 'ne morejo gledati kako stradajo njili oibnocii. — Rialdti slabih ,, tračnic doslej električna železnica ni mogla hitreje voziti, zdaj se pa tračnice itomerijo in povej bode vožnja lahko zopet hitrejša im zveze tečnejše. — Dve poštni fiilijaflk-i se s 1. inajni-koitti] ziopet otvonta. Mesto razšiiiri mestno ppej »Kolizcj« za 18 kabin, za katere je pro-računiaa znesek 4800 K. — Mestni sluge dobe 'ja leto 1918. pavšal za obleklo im obutev po 800 do 1200 K, in sicer po meri, kakor so letos na vrstil. Drug-i uslužbenci dobe pavšal 280 do. 500 kron zu, obleko in obutev. Pavšali se ne izplača \ c Otovimi negio poravna predložene iračuin-e v omeimeiM vi.simi. Tržmiii straži se zviša pavšal za obleko na 80 K. __ oiecie nadaljevanja del -a ji,reditev savske struge med Tacnom in Čr-hučaini odklanja obcm-sklj svet vsako- odigo-^■oirnosit za nedčffleidme Posledice, če 'bio Ljub-datia, ostala brez vode, ker je regulacija Save 0|hesrečena in sc je zato reka globoka zajedla v dinp svoje preozke struge. Neznosne, raizmie-re Pri mestnem vodovodu .je zakrivila državna j "hrava, iker regulacije Save ni izvršila v do- j ^ustnih mejah. Mnistrstvx> za javna 'dela se poživlja, da brez 'Odlašanja izvrši potrebna dela v savski strugi ter reši Ljubljano, katastrofe. — Nujna seja občinskega sveta se bo vršila danes ob 6. uri zvečer z dnevnim redom: Naznanilo predsedstva. — Tobačna karta. Kadilci se raizdele v stalne in slučajne odjemalce. Za stalne odjemalce bodo veljali vsi imoškl eld 18. leta dalje, ki se ne nahajajo samo slučajno- v kraju tobačne zaloge ii ki nimajo že pravice -do dobivanja tobaka. Za slučajne odjemalce se bo smatralo one moške, ki se nahajajo isamio nu-mioigrede v kraju trafike 'ali ki že imajo tobačno karto n. pr. potniki, tujci, vojaki, zlasti vojaki na dopustu itd. Stalni odjemalci, otroci in mladeniči nimajo pravice do nakupovanja kot slučajni odjemalci'. Tobačni materija! bo v prvi vrsti določen za stalne odjemalce, vpisane v seznamih, in ise ijiilnu bo oddajal pnoti tz-kaizu tobačne karte. Kar ostane morejo dobiti slučajni odjemalci. Določitev, koliko dobi stalni odjemalec se izvrši ipo odmeri1 prejemka za-ložmiikdveka za vsak založni okraj jedinaikiO' po-toiin oblasti. — Predaja tobaka na Dunajski cesti št. 17. V soboto, dine 20. aprila smo čakali na tobak od pol 7. do 8. zjutraj. Piride imiala deklica 'in naznani, da žclezmičarjeim ni treba čakati, iker tciibaka ne dobe. Potem ioidipre gospa prodajalno,,-pa pravi: »Kaj ipa čakate? Jaz som že sinoči tolbak prodala. Imami sicer še nekaj velikih paketov, pa za ite se ne postavim k »šol-tarju«, to bcim .imelaMe za rntoje ljudi«. TakiO' ni dioibi'1 nikdo tobaka. Tako smo čakali poldrugo uro, da smo še drugod toibak zamudili. Ali imajo tudi itobakairne svoje posebne odjemalce? Prioishnio finančnio upravo, da poduči to prodajalko 'tobaka, ismie li pred naznanietliim časom iprodaiati tobak. Driče na razpolago. —-Železničar. — Živila v Trstu se ne zaplenijo več. Iz Trsta, 23. aprila. Tržaško namestništvo je odredilo, da se zaloge živil, katere prinesejo potniki s seboj, ali za lastno uporabo, ali za svoje družine, ali za lajšanje 'pomanjkanja živil v Trstu, ne smejo več zaplenjati. — Močno poškodovan vsled eksplozije ročne granate je 30 let stari železničar Albin Brajnik iz Dutovelj. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. — Solkanski begunci se nahajamo v pregnanstvu dvarsett imesecev In še ni rešitve, da bi se vrinili v domovina. V Solkan je davol jena vrnitev le tistim, ki jih izbere naš »Popili«, a on zbira samo take, ki so sposobni za apro-vizacijo in kateri so nam znani še od časa, ko smo bili doima. Takrat se je aprovizaoiia delila le tem »boljšim«, ki so za micko prinesli jajca iu maslo. Tudi pom'oči so delili blago, da se na solinou ne posuši. Revme družine so pa stradale. Tudi testenine so večkrat delili, a ne revežem. Take ljudi skuša naš »Popili« spraviti v Solkan, ker imiisli z njimi naprej po starem vladati. Ali prepričan nad bo, da mu ne bo šlo tako lahko, ker- So'lkianci mso še pozabdi, kako se je z njimi prej postopalo in tudi tu v tujini niso z nami nič boljše ravniali. K nam je prišel tudi neki A. B., ki je bil zelo neusmiljen in sebičen in ki se ni sramoval «d begunca zahtevati vsakovrstna živila in denarja, ako je komar par vrstic napisal. In največkrat brez uspeha, ker njemu je zadostovalo le, da je žrl. Usluge ni napravil nobene. Prosili smo va, 'da naj lgr,re z nami k gosp. županu 'radi apnofvizacije, pa niii hoitel iti. Sam zase pa je sel in dobil, česar je želeli, dočiim 'simo imoralii •mi, ki nisimio znaili nemško, stradati, ker nismo dobili nabave aprovizaoije. Kdor zna tukaj nemško, še nekaj dobi, ker ljudi e nliiso slabi. Kdor pa ne zna, je revež, ker se ne mioire z nikomur dogovoriti. Dsrednjamu begunskemu odboru na Dunaju pa priporočamo, da nai dobro premisli, komu da v molke usoido revnih beguncev. Veli/ko bi še lahko povedali, toda povedali bomo, ko se vrnemo domov. — Več beguncev. — Štraik v zagrebških tiskarnah. Stavci v zagrebških tiiskamnah jso prešli ISrz. pasivne resistence v štrajk. Večina tetoiv ne izhaja, nekateri so v ponedeljek izšli z enostranskim tekstom kot posebna izdaja. — Od straže ustreljena. Na '[»stoji južne železnice Zalog je straža ustrelila dne 18. t. ur. nekega vojaka in v noči od 18. na 19. aprila nekega ruskega vojnega ujet mika. Oba sta sc približala železniškemu skladišču z namenom, da izvršita tam tatvine. Ker so se na kolodvoru v Zalogu množile tatvine, je ondotnoi študijsko poveljstvo 'odredilo, da se strelja na vsa- kogar, ki bi se na sumljiv način približal kolodvoru. — Otvoritev prometa na bohinjski železnici v Gorico in Trst. Pioipravitveiua d ' železniški progi Sv. Ducija-Ocirica so skoraj končana. Dogradili so srečno tudi solkansk: most, in is tem rešili najtežjo točko svoje naloge. Nad nba končna stebra razdejanega mostu so postavili provizorične železno fccinštruk-cijo. V inedeJjiO', dne 5. .maja se bo svečo? > otv-oril zopet iprouiet. P r eh ran j,e v ali šče za begunce na državnem kolodvoru v Gorici. Vojaška oblast se je odločila piositavitd ua idržalvlrmeim fcoilodvouu v Gorici prehranjevališče za begunce, ki se ne morejo radi slabega vreimienia in s tem združenih polkvarjenih cest kakor tudi' radi pomanjkanja vozil takoj odpeljati na svod dom. Deževno vrennc, ki traja že kake tri tedne, je ceste posebno pa ono iz Solkana ido Prevala tako zdelalo, da se more vedno večji dotok beguncev na državnem kolodvoru le počasi odtekati, vsled česar so priirnimraini' -ubogi, begunci ostati po več dni na kolodvoru, kjer pravzaprav razen ene še precej cbrainjene barake ni zanje pravega in zdravega zavetišča. Vcijaška oblast je tudi obljubila kakor hitra nastopi boljše vreme in ise ceste kolikor toliko pasuse, nekaj av-toimobiloiv za prevoz beguncev v domače občine, nviiideivši1, da ni ifninogio' ipomialganio beguvi cem s treirni maliimi treimskiimi vOziičlei na dan, ki morejo isipeljati le po štiri kviintale naenkrat. Na Reki stane liter mleka l K 82 vin. Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 26. t. m. 'od 8. do' L ure popoldne. Izdajale se bodo Izkaznice za kruh in rookoi Radi krušnih demonstracij 6. marca v Gradcu je bilo te dni pred sodnijo več obtožencev, ki so bili obsojeni od 14 dimi zapora do štirih mesecev težke ječe. — Nemški konzul v Trstu se pritožuje. Kakor poroča »Edinost«, je vložil nemški konzul v Trstu na politično upravo na Primorskem pritožba, češ, da se nekateri tržaški listi, »Edinost« je omenil izrecna, neprijazno izražajo o Neimčiji. Poživljal je politično oblast, naj napravi' temu razpoloženju 'tržaških listov' konec. Politična oblast je ugodila konzulovemu pozivu In ukrenila potrebne korake. — Strašna smrt novoporočencev. V Gsoi-lingu .sta se poročila dne 11. aprila učitelj in učiteljica. Kmalu po poroki' ista hotela obiti na obisk k svojim znancem v Berndorf. Mjlada žena je zdrsnila v hitrici z vlaka m prišla tako nesrečno pod odhajajoči 'vlak, da so jo pretrgala kolesa 'dobesedno na dvoje. Miož se je pri tem prizora 'onesvestil. — Žalosten slučaj vojne poircke. — Izgredi proti Židom v Krakovu. Dne 16. aprila iso se vršili v Krakovu veliki izgredi proti Židom. Nemimi so se začeli ob 9. dopoldne na trgu, ljudje so plenili po židovskih trgovinah in so prešli v pravcati poboj! Eksce denti «so napadli cestno železnico, vleiklM' iiz nje Žiide in jih pretepali. Po celem mestu so jim razbili akna, aplelniilH židovske trgovine In ranili minogo oseb. Židi so pozaprli isvoje trgovine, množica pa je vlomila vapie in jiili oplenila. Neki Žid iz Strija je bil pri tem ubit. — Člani Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ‘ozeimiljiu se vabijo, da se zglase v društveni pisarni v Gosposki ulici št. 3, vbod skozi dvorišče in sicer: dne 3. imaja člani in članice s člansko št. 1—100, dne 4. maja s št. 100—200, dne 6. maja ^ št. od 200 do 300, dine 8. maja s št. od 300 do 400 in dne 10. maja s št. od400 dalje vsak dan od 6. do 8. ure zvečer. Vsakdo, naj prinese s seboj člaiiisko 'izkaznico. Več pove (okrožnica, ki' se je pri pobiranju, članarine s poftndiMcim vred izročila. — Nesreča vsled neprevidnosti. Pretečeno nedeljo .ie snažil orožje vojak, nastanjen v Slapah pri Devici Mariji v Polju. Slučajno je prišla mimo Dietna posestnikova hčerka Antonija Požar. Duška se sproži in krogla je šla deklici skozi desno roko v trebuh. Dekleta so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je naslednjo noč umrla. — Velika tatvina na pošti. Dne 2. aprila jc odposlala podružnica avstro-ogrske’banke v Ljubljani na naslov c .in kr. pomorski bataljon v Trstu v denarnem pismu znesek 250.000 kron. Ko se je pismo v Trstu odprlo, se je ugotovilo, da so doslej neznani storilci pismo odprli in denar ukradli. Tatovom do sedaj niso prišli na sled. — Nabavni prispevek za državne uslužbence. Včeraj se je objavila naredba finančnega ministrstva z dne 22. aprila, ki dovoljuje enkratni prispevek državnim uslužbencem, vpokojencem, vdovam in sirotam po dr- Stra« 4. NAPREJ. S lev. 94. HOl S al 9. zvečer iv »-Kino Centri« v deželnem gledališču. Predprioidaja; vstopnic za ta izredni Mm jutri iv četrt dk iin ipetek od 11. do 13. dopoldne, popoldne bodeta .odprti obe Macajni od pol 2. popoldne dalje. Shodi. Sb.ll v Spodnji Šiški se bo vršil v soboto cine 27. t. r», «h S. zvečer v restavraciji pri Sternu. Dnevni red: 1'uaei praznovanja prveca majnika. ZUlanniost, v soboto dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Poroča sodrtie Petejan. V Rajlienbureii se vrši shod v nedeljo 28. t. m. ob 9. dop. v gostilni gosp. J. Leskovška. Poroča sodr. Petejan. V Brežicah se bo vršil shod v nedeljo 28. t. ni. ob 4. popold. v gostilni g. V. Orobnerja na kolodvoru. Poroča sodr. Pctejar.. V Tržiču na Gorenjskem sc bo vršil shod v nedeljo 28. t. m. ob 3 pop. pri »Pelarju«. Na shodu poroča sodr. .los. Kopač iz Ljubljane. Radeče, v nedeljo dne 28. t. m. ob 9. uri dopoldne. Poroča sodrug Cobal. Vrhovo, v nedeljo dne 28. t. m. ob 2. uri popoldne. Poroča sodrug Cobal. Vojna. D n naj, 24. aprila. Na italijanski bojni fronti nič posebnega. Šef generalnega štaba. Berlin, 24. aprila. NVolfiov urad poroča iz glavnega stana: Z a padno bojišče. Na hojiščili ob Lysi in Sornini je bilo bojno delovanje omejeno na krajevna podjetja. Severovzhodno Bailleuila smo v naskoku vzeli višine Vleugelhocku ter vjeli nekoliko Francozov. Za-padno Bailleuila smo angleške napade zavrnili. Močne sovražne sunke severozapadno Bethuna smo v našem ognju ustavili. Ritmojster baron Richthofen, ki je zasledoval sovražnika nad bojiščem ob Sommi, se ni vrnil. Po angleških poročilih je mrtev. Vzhod (Finska). Pod poveljstvom generala grofa Golt za stoječe čete so vzele železničua križišča Nyvin-ge in Puchimacki, ter so se severno Lahti združile s finsko armado. Ukrajina. V Krimu so čete generala Moscha dospele v Simferopol. — Ludendorff. Berlin, 24. aprila zvečer. Z bojišč nič novega. Bitka za Kanal. London. 24. aprila. »Times« poročajo: Sedaj sc prične orjaška bitka za Kanal (morsko ožino med Anglijo in Francijo), ki utegne trajati celo poletje. Bern, 24. aprila. Švicarskim listom se poroča iz Pariza, da se Calais in Diinkirchen pripravljata za obrambo s kopne strani. Angleški in ameriški piionirski oddelki so zaposleni pri utrdbah, ki bodo v obsežnem krogu obdajale mesti. Vojaški atašeji in vojni poročevalci so se poslali na fronto. Zadnje vesti. Slovani pri ministrskem predsedniku. I) u n a i, 24. aprila. Danes so bil pri mm. predsedniku poslanci Habermann, Hnuibam, Korošec, Pogačnik, Standk in Tušar in ga vprašali, sio-li v resnici predložile nemške meščanske stranke enostranske narodne in na pre-gainjanje Cehov in JuKOSilovauatn naperjene zahteve in je-ili urnim, predsednik pripravljeni, te zahteve »izpolniti, morda tat plačilo zato, da niso pdpoivekiale le netnške aneščairnske, temveč tudi troispostazboinnlčne stranke zveistabe prestolu in državi. Ministrski pireidsedtniilk je pritzmal, da se je o znanih zahtevah nemških meščamskih strank ptič razpravljalo, izjavil pa je, da dosedai še ni prišlo do nobene odločitve. l>a bi se ravnalo s kakiiim narodom nepravično, o tem ne more biti govora. Zastopnik i češkega in jugoslovanskega naroda so izjavili un-imistrskemu predsedniku, da bo naletelo vsako ^preganjanje njih mairfldoiv in einioisttrairusika. rešitev nemško meščanskih zahtev na najhujši Odpor in bi spravilo v nevarnost tudii obstoj parlamenta. Borba za volilno reformo na Ogrskem. B u tl i m pesta, 24. aprila. Sestava kabineta Sztcrenyi je naletela na težkoče. Odločno odpoved je prejel Szterenyi od socialnih demokratov, ki danes v svojem glasilu izjavljajo, da so pripravljeni na najhujši boj proti vsaki vladi, ki bi glede volilne reforme hotela Ic količkaj popustiti. Delavstvo je pripravljeno, pričeti splosno stavko. 1. maja se pričakuje velika manifesta-cija za volilno reformo. Predsedniška kriza v gosposki zbornici. Dunaj, 24. aprila. Predsednik gosposke zbornice, knez Windischgraetz, je sporočil min. predsedniku, da naj doseže njegovo odpustitev od predsedniškega mesta. Bolgarski poslanik Rizow umrl. Berlin, 23. aprila. Bolgarski poslanik D. Rizoiv je danes po kratki bolezni umrl. Volitve na Danskem končane. K o p e n h a g e n , 23. aprila. Po novih volitvah je sestavljen folketing naslednje: 71 privržencev sedanjega ministrstva, 32 radikalov in 39 socialnih demokratov, 68 nasprotnikov ministrstva, med temi 23 konservativcev in 45 privržencev levice. Kako so izpadle volitve na Faroeških otokih, še ni znano. Razpoloženje na Francoskem. Gent, 24. aprila. Razpoloženje na Francoskem se je zadnje dni poslabšalo. Clemenceauejevo stališče je omajano, in predlog, naj se obtožita on iu predsednik republike, češ, da sta uničila na veleizdajalski in narodovi volji nasprotujoči način, vse zmožnosti, da bi izšla Francija iz te vojne s častnim mirom, je karakterističen. Kontrola na meji se je postrožila. Clemenceau je postal pravi tiran. Parlament je odgoden, zato pa so socialisti podvojili svojo agitacijo in skušajo sklicati narodono skupščino. Črnomorsko brodovje postane ukrajinsko. Basel. 24. aprila. Centralni odbor črnomorskega brodovja naznanja, da je izjavil komisar ukrajinske rade dne 23. aprila delegatom brodovja, da pripadeta Se-bastopol in črnomorsko brodovje vsled mirovnega sklepa Ukrajine s četverozvezo Ukrajini. Komite je brodov-ju predlagal, razobesiti ukrajinske zastave. Aprovizacija. Prodaja vojnih in praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala Idah ase v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: V petek, dine 26. aprila stranicam z zeleno izkaznico B dopoldne št. 1601 do 1800, popoldne št. 1800 do 2000; v soboto dopoldne št. 2000 do 2200 in popoidne št. 2200 do 2400. Tega reda se je točno držati. Vsaka i oseba dobi Va kig; kilogram vojnih klobas sta- i ne 2 K, kilogram praških 'kilobais 4 K. Kislo repo na zelene Izkaznice A prejmejo stranke i v petek dne 26. t. m. dopoldne od 9. do 10 pri Jakopiču na Mirju. Vsaka osba dobi 1 kg. Kilogram stane 4(1 vin. Meso na rumene izkaznice C št. 1306 do konca dobe stranke po normalni ceni v cerkvi sv. Jožefa v petek dne 26. t. m. popoldne. Določen ic tale red: Od L do do 4722, od pol 6. do 6. št. 2723 do konca. izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Petejan. Tisk „ Učiteljske tiskarne" v Ljubljana Razpis ustanov. Na c. in kr. mornariški akademiji je oddati v šolske« letu 1918 1919 štiri od dežele Kmofske «*<»' novljene, po velikem admiralu Antonu Hansu imenovane ustanove za sinove neimovitih slojev prebivalstva kranjske dežele. Splošni pogoji za sprejem v prvi letnik ces. in ^r* mornariške akademije so : 1. Dcmovinstvo na Kranjskem. 2. 1 desna sposobnost za mornariško vžgejo in b*>-dočo vojno službo na morju ; to sposobnost je dokazati po »Predpisu za zdravniško preiskavo pomorskih »&!*•' rantov in prosilcev za sprejem kot gojenca c. in kr. mornariške akademije«, izdanem z mornariškim pravilnikom v XXII komadu leta 1902 (za poveljstva in zavode c. in kr. vojske januarja I. 1913. 3. Zadovoljivo nravno vedenje. 4. Izpolnjeno štirinajsto in neprekoračeno šestnajsto leto starosti. 5. Z najmanj zadovoljivim (dobrim) uspehom dovršeno dosedanje šolanje in sicer; štiri nižji razredi kako javne tuzemske srednje šole ali ravno toliko letnikov kake vojaške nižje realke z tiadaljnin pogojem, da je prosilec dobil v matematiki najmanj red »dobro «. Prošnje za eno gori omenjenih ustanov v svrho sprejema v c. in kr. mornariško akademijo ie poslati dc-želuernu odboru vojvodine Kranjske in to najkasneje do I. julija t. I. Pozneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. Izključujejo so prosilci, ki imajo v prvi vrsti pravico do kakega craričuega mesta. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list; 2. domovinski list (mladeničev); 3. izpričevalo vojaškega zdravnika; 4. izpričevalo o cepljenju koz, če cepljenje ni potrjeno v zdravniškem spričevahi; 5. vsa spričevala srednje šole in sicer tudi zadrli* spričevalo od i. semestra; 6. spričevalo o premoženju, iHitrjeuo od pristojnega županstva in župnega urada in ravno tako nravstveno spričevalo. Prošnje je kolkovati s kolkom 2 K, vsako prilog0 pa s kolkom 50 h, če ni že itak kolkovana. Prošnje smejo vložiti samo starši (oče. ali če njega ni. mati ali varuh). V Ljubljani, dne 20. aprila 1918. pol 2. št. 1301 do 1458, od pol 2. do 2. št. 1459 do 1616, od 2. do pol 3. št. 1617 do 1774, od pol 3. do 3. št. 1775 do 1932, od 3. do pol 4. št. 1933 do 2090, od pol 4. do 4. št. 2091 do 2248, od 4. do pol 5 .št. 2249 do 2406, od Kranjski deželni odbor. Okrajna bolniška blagajna v LiMbSianB. ------------------------------ -:=: Pisarna: Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ob nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje. Zdravniki gg.: Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do pol 1. opoldne. Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do popoldne, Poljanska cesta 18. Dr. Mina? Fran, kirurgično in splošno zdravljenje, ordinira od pol 1. do pol 3. popoldne v blagajni. Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v bla gajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2. člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do pravniške pomoči, se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico z zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izp zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdra niki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniscina se plačuje ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike, ki se radi bolezni ne morojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdrav j dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov. NaČelstVO.