GOLJUFI MED PREBOLDSKI TEKSTILCI ZOBOZDRAVNIKI NIMAJO ZA KRUH
Stran 5	Stran 6
1 22 NT 0179880
MRVAR NATAŠA
ČASOPISNI ODDELEK NUK	, <<
TURJAŠKA 1
ST. 04 - LETO 59 • CELJE. 4.11.2004 ■ CENA 350 SIT
SVINJAM VSTOP
CELEIAPARK - CELJE
V soboto, 6.11.2004 od 8h do 17h v nedeljo, 7.11.2004 od 8h do I2h GLAZIJA ■ CELJE v soboto, 6.11.2004 od 8h do I7h
rt/POPUST
ÉbeMHI
na celoten nakup*
CELJE
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
NOVA" OKNA
INKAHIMPEXJ
www.inka-impex.si
UVODNIK
Umiranje na obroke
Ko je t; začetku septembra predsednik uprave Tekstilne tovarne Prebold Mitja Ribarič odpiral prenovljeno industrijsko prodajalno, je zbranim med drugim tudi dejal, da je to najbrž dober znak in da se bodo podjetju končno odprli jasni dnevi. Kako se je motil, a se je tega najbrž dobro zavedal. Vedel je, da tovarne, pa če si to še tako želi, ne more več rešiti, vsaj ne v celo- ...... IMTIU
ti, in da mu ne bo preostalo drugega, JANJA 1NT1HAR kot da njeno usodo zopet preda v roke sodišču.
Poznavalci pravijo, da je bolj malo verjetnosti, da bi sodišče pristalo na še eno prisilno poravnavo, in tudi če bi, je veliko vprašanje, ali bi jo dovolili upniki. Težko je namreč verjeti, da se bodo pustili še enkrat speljati na tanek led. Ostaja torej samo še stečaj. In usoda, kakršno je samo na Celjskem v minulem desetletju doživelo nekaj tisoč tekstilk.
Mnogi od dvesto in še nekaj delavcev, kolikor jih je po predlanski prisilni poravnavi in letošnjem odpuščanju še ostalo v tovarni, si takšnega razpleta pravzaprav želijo. Ne verjamejo namreč, da bi po večletni agoniji tovarna sploh še lahko izplavala iz krize. Po Ribaričevem prihodu septembra lani so sicer nekateri še upali, da se bodo stvari obrnile na bolje, a je sanacija očitno bila pretrd oreh. Kljub prisilni poravnavi se je izguba podjetja povečala, stiske n rešila niti finančna pomoč države. Vodstvo podjetja sicer upa, da jim bo država zopet pomagala, vendar so, kot kaže, v Ljubljani od preboldskih tekstilcev že dvignili roke.
Zato bi bil stečaj rešitev za vse. Še zlasti za delavce, pa čeprav se to morda komu sliši malce čudno. Končno bi namreč vedeli, pri čem so, pa tudi za drobiž jim ne bi bilo več treba delati. Redna zaposlitev in z njo socialna varnost, pa čeprav je na še tako krhkih nogah, sicer marsikomu pomeni zelo veliko, vendar je životarjenje iz meseca v mesec, iz leta v leto, nevredno človekovega dostojanstva. In delavci Tekstilne tovarne Prebold so doslej morali požreti že preveč ponižanj.
Nekateri za propad Tekstilne tovarne Prebold krivijo tudi njene institucionalne lastnike, češ da v podjetje niso hoteli vložiti niti tolarja. Ja koga pa v tej drŽavi še zanima tekstilna industrija, saj bo, kot napovedujejo, njene zadnje ostanke kmalu odplaknil novi val cenejših izdelkov s Kitajske.
Pet bolnikov utrpelo škodo
Čeprav preiskava Zdravniške zbornice Slovenije v zvezi z nepregledanimi histološkimi vzorci v celjski bolnišnici še ni v celoti zaključena, so pred dnevi javnost seznanili z rezultati ekspertnih skupin.
Doslej so po besedah predsednika zbornice prof. dr. Vladislava Pegana nadzorniki ekspertnih komisij ugotovili, da so bili bolniki zaradi nepravočasno pregledanih vzorcev histoloških tkiv oškodovani v najmanj petih primerih. Štirje bolniki so že umrli, ene bolnice pa naj ne bi bilo mogoče izslediti. 10. novembra naj bi koordinacija zdravniške zbornice odločila, kako bodo ravnali v nadaljevanju zadeve, potem pa se bodo o tem pogovorili še s celjskim tožilstvom, kjer nestrpno čakajo na ugotovitve strokovnjakov zdravniške zbornice.
Čeprav naj bi vsi primeri s stališča zdravniške zbornice že zastarali, bo tožilstvo
svoje vsekakor naredilo. Vbd-ja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl, ki ga prvi izsledki zbornice (ko je le-ta ugotovila, da med šestimi primeri, ki so jih najprej izločili, ni nobenega dvomljivega), niso ravno prepričali, je ob dejstvu, da je pregledovanje dokumentacije trajalo nerazumno dolgo, v zvezi z dvema primeroma že avgusta vložil obtožni predlog zoper celjskega patologa Borisa Kavčiča, zdaj že upokojenega kirurga Matjaža Isteniča ter trboveljskega zdravnika Mirana Gala. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi na zbornici pred dnevi neodvisno od omenjene prei1 skave tudi sami vložili ovadbo zaradi škode na zdravju, ki naj bi jo zaradi neizdelanega izvida utrpela neka bolnica. Vendar nam podatka pri zdravniški zbornici ni uspelo preveriti, saj tam informacije očitno posredujejo samo izbranim medijem.
AMS
www.novitednik.com
Preprečimo gripo
Na Celjskem že cepljenje proti gripi - V Sloveniji se je lani cepilo preko 200| tisoč prebivalcev
Celjsko območje je letos med prvimi dobilo cepivo proti gripi. Od včeraj se je proti tej nevarni akutni virusni bolezni, ki nas ogroža zlasti pozimi, mogoče cepiti v vseh zdravstvenih domovih, postajah in pri zasebnih zdravnikih. V ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje se lahko cepite vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, med 8. in 12. uro.
Za cepljenje proti gripi, kar je še vedno edina res specifična zaščita pred to boleznijo, je letos treba odšteti 2.500 tolarjev, tisoč tolarjev manj pa plačajo kronični bolniki, ki so mlajši od 18 ali starejši od 65 let.
Jesen je pravi čas tudi za cepljenje proti bakterijski (pnevmokokni) pljučnici. Zadostuje en odmerek, cena zanj pa je 3.500 tolarjev. Poleg tega strokovnja-V tem času priporočajo začetek cepljenja proti nevarnemu virusnemu vnetju možgan in možganskih ovojnic, ki ga prenašajo klopi. Proti klopnemu me-ningoencefalitisu cepijo pr-
o leto v treh odmerkih, nato pa je treba odpornost s cepivom obnoviti čez 5 let.
Gripa ogroža vse prebivalce. Nevarna je zaradi možnosti pojava velikih epidemij ter resnih komplikacij, ki se najpogosteje kažejo kot virusne in bakterijske pljučnice. Še posebej je nevarna za kronične srčne, pljučne in ledvične bolnike ter starejše, ki jim cepljenje še zlasti priporočajo. »-Svetujemo ga vsem, ki se želi-
jo zaščititi pred gripo. Poleg posebej ogroženim tudi dojenčkom, otrokom, šolarjem in aktivnemu prebivalstvu. Večji je namreč delež cepljenih, manjša je nevarnost za širjenje tega težkega obolenja, ki. nas priklene v posteljo vsaj za teden in ki zelo pogosto povzroča tudi zaplete,«, svetuje dr. Alenka Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije in vodja službe za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
Ljudje, ki se cepijo, postanejo odporni na viruse, ld povzročajo gripo. Zaščita pred okužbo nastane 10 do 14 dni po cepljenju, ki običajno mine brez stranskih učinkov, saj se najpogosteje na mestu vboda pojavita le rdečina in lokalna bolečina. A pogosto ga spremljajo neupravičena pričakovanja. »Marsikdo je prepričan, da ga cepljenje proti
gripi zaščiti tudi pred vsemi drugimi prehladnimi obolenji. To seveda ni res, saj ta obolenja, ki pa so bistveno blažja od gripe, povzroča preko 200 različnih virusov. S cepljenjem proti gripi se zaščitimo samo proti gripi. Enako neupravičena pa je tudi bojazen, da lahko zaradi cepljenja zbolimo. V cepivu so mrtvi soji virusa, ki ne morejo povzročiti bolezni, temveč le nastanek protiteles. Gripe ne povzročajo, ampak jo preprečijo. To so potrdile že številne raziskave, tudi tiste, ki smo jih opravili v zavodu.«
Tega se očitno zaveda tudi vedno več ljudi, saj število cepljenih proti gripi vsako leto narašča. Lani se jih je v Sloveniji cepilo preko 200 tisoč. Veliko, vendar še vedno premalo, da bi lahko povsem preprečili širjenje virusa med prebivalstvom, kar bi dosegli, če bi
Po Celju že nekaj časa diši po kostanjih, ki jih pečejo poulični kostanjarji. Nekateri so že stalni gostje jesenskega Celja, očitno pa mestne vandale motijo tudi njihove stojnice. Pri Metropolu so pred dnevi takole »obračunali« z eno od njih. Foto: GK - Št. 44 - 4. november 2004 -
se cepilo 90 odstotkov ljudi Če že ne moremo preprečil prihoda gripe, lahko s ceplji njem vsak posameznik prep« či, da bi zanjo zbolel.
MILENA B. POKU Foto: A
Še ena Era na Hrvaškem
Velenjska Era nadaljuje s širitvijo trgovske že na Hrvaškem. V Podravski Slatini je odprli 1.000 kvadratnih metrov veliko prodajalno Adut in s tem zaokrožila ponudbo nakupovalnega centra Minaco, v katerem so doslej delovali le supermarket, trgovina z obutvijo it gostinski lokal.
Nova specializirana trgovina Adut deluje pod okriljem hčerinske družbe Era Tornado, ki je, tako kot pndjptjp Minaco, članica trgovske verige CB A. Zato odprtje pomeni prvi skupni nastop dveh trgovcev CBA na Hrvaškem. CBA je druga največja trgovska veriga na Hrvaškem in ima 3,2 milijarde kun letnega prometa.
Velenjska Era je skupaj podjetjem Era Tornado že konec avgusta v Samoboru odprla trgovski center z najbolj celovito ponudbo na Hrvaškem. Vrednost samo-borskega centra, v katerem je 30 lokalov, zaposluje pa je 300 ljudi, je znašala okoli 15 milijonov evrov. Tako ve lik center kot v Samoboru želijo Velenjčani zgraditi tudi v domačem kraju, ven-dar za sedaj še niso našli pri' merne lokacije. Več sreče so imeli na Ptuju in v Of' možu, kjer bodo decembra odprli nova nakupovali centra.
Zapečaten svinjski sejem
Minulo sredo, pa tudi vče-iaj, so se vsi, ki so v Celje, nasproti stare Cinkarne, pri-eljali prodat svoje prašičke, lašli pred zaklenjenimi vra-svinjskega sejma. Da ni šlo ilj za potegavščino, doka-ejo trakovi z napisom »ve-narska inšpekcija« ter od-)a, da je obratovanje sej-prepovedano. Na vratih še obvestilo konjerejske-društva, da je svinjski se-m začasno zaprt. Veterinar Viktor Štokojnik, i je dolga leta nadziral pro-ajo živali na omenjenem sej-iu, pravi, da je veterinarska špekcija sejem prepoveda-ker prostor ne izpolnjuje Ugojev, ki so odrejeni z žarnom o veterinarstvu, kar piše di v odločbi, pritrjeni na vra-sejmišča. Z vstopom Slo-nije v Evropsko unijo so se imreč predpisi glede proda-živali bistveno poostrili. Tako lora biti, denimo, sejem ogra-njem morata biti pokri-ilesena objekta za živali, vhod a razkuževanje, vsaka žival nora imeti zdravstveno spri-evalo ... Ker Celjskemu ko-erejskemu društvu, ki uprav-sejmišče, ni uspelo naredi-vsega, kar zahtevajo ostrejši Topski predpisi, so sejem ired enim tednom začasno zatrli. Predsednik omenjenega lruštva Andrej Pišek obljub-ja4 da bo sejem ponovno odprt" v roku dveh ali treh tednov. »Odločbo z novimi predpisi smo prejeli že maja,« prizna Pišek, »vendar je v njej mar-škaj nejasnega, tako da nismo natančno vedeli, kaj moramo fe storiti in kako, da bi pro-
lili! PRODAvTlIíi	
	l^^pP ;
Prašiči so šli včeraj kljub prepovedi prodaje na svinjskem sejmu dobro v promet.
Mladinski parlament v Zrečah
Slovenija je vključena v jekta v Zrečah je Barbara Pot-mednarodni projekt mladin- nik,kijeupravičenozadovoljna skih parlamentov, s katerimi z odzivi mladih. Svoje kandi-
želijo vzpodbuditi zanimanje mladih za dogajanje v njihovem lokalnem okolju in jih s tem tudi vzpodbuditi k sodelovanju. Med štirimi slovenskimi občinami, ki so bile izbrane za njihovo pilotsko uvajanje, so tudi Zreče.
Naloga mladih, ki bodo v parlament izvoljeni na neposrednih in tajnih volitvah, bo predvsem opozarjanje na interese, želje in probleme mladih v kraju. Ob tem bodo mladi krepili retorične sposobnosti, argumentirano zastopanje mnenj in druge veščine.
V zreškem mladinskem parlamentu bo 16 članov, tako kot v občinskem svetu, deloval pa bo pod okriljem Zavoda za mladino Zreče. Koordinatorka pro-
da ture za sedeže v parlamentu je namreč vložilo 29 kandidatov. Največje zanimanje je med srednješolci, ki jim bo pripadalo tudi največ sedežev, zadovoljivo pa tudi med osnovnošolci in nezaposlenimi. Volitve (tajne in neposredne) bodo 19. in 20. novembra.
V sklopu uvajanja mladinskega parlamenta so v Zrečah že pripravili delavnice o javnem nastopanju, ki se jih je udeležilo preko 50 osnovno in srednješolcev. O ciljih parlamenta ter različnimi podrobnostmi so volivke in volivce, torej vse mlade z območja občine, ki so stari od 14. do 19. let, seznanili tudi s pomočjo informativne stojnice.
MBP
stor ustrezal evropskim predpisom, mislim pa, da je imela pri tem prste vmes tudi veterinarska inšpekcija, kajti drugod po Sloveniji so podobni sejmi veliko slabše urejeni, pa jih niso zaprli. Sicer pa bomo naredili vse, da bo sejem znova zaživel do konca novembra, ko pripravljamo avkrijo konj.« Dodaja še, da so bili vsi prodajalci živali o zaprtju sejma obveščeni teden dni, preden se je to zares zgodilo, zato ga preseneča, da so nekateri živali pripeljali na prodaj tudi minulo sredo, ko je bilo obratovanje sejma že prepovedano. Pa ne samo to. Hidi včeraj so kmetje prodajali živali zunaj določenega prostora, za kar bi lahko plačali več kazni, kot je bil vreden njihov pujs.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ
Steklarna Rogaška d.d.
Ulica talcev 1
3250 Rogaška Slatina
Za delo na področju proučevanja prodajnih poti, prodaje steklenih izdelkov, analiziranja in planiranja zadanih ciljev podjetja ter za delo na tehnološkem področju
vabimo k sodelovanju
več novih sodelavcev,
s katerimi bo sklenjeno delovno razmerje za določen oziroma nedoločen čas.
i vabljeni kandidati, ki izpolnjujejo naslednje
K sodelovanju s pogoje:
1.	Izobrazba:
_ - univerzitetna izob. ekonomske smeri z znanjem vsaj dveh tujih jezikov,
- univerzitetna ali visokošolska izobrazba tehnične smeri, " - univerzitetna iz. pravne smeri in ■ - univerzitetna ali visokošolska izobrazba •. v smeri industrijskega oblikovanja.
2.	Pri izbiri novih kadrov bodo imeli prednost kandidati ; iz Rogaške Slatine in okolice.
Poleg navedenih pogojev pričakujemo, da imajo kandidati opravljen izpit B kategorije in da obvladajo delo na računalniku, najmanj v programih World in Excel, da bodo pri delu samostojni , vestni in zanesljivi.
Ce ste pripravljeni sprejemati odgovorne naloge in naš oglas za
Vas pomeni delovni izziv, prosimo pošljite svojo ponudbo v 8
dneh od dneva objave na naslov:
Steklarna Rogaška d.d.,
Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina
Za več informacij nas pokličite na št. tel.:
03 8180 132 in 03 81 80 165.
Pomoč na domu za pokojnika
Občinski svet Štor je dal na zadnji seji soglasje k novi ceni pomoči na domu (veljati začne z novim letom), obenem pa opozoril na več pomanjkljivosti v zvezi s to storitvijo. Med drugim na posamezne zlorabe z vednostjo Centra za socialno delo.
Sedanja cena ure pomoči na domu znaša za posameznega občana 1.000 tolarjev, po novem letu pa bo v Štorah le še 657 tolarjev na uro, kar omogočata občinska in državna subvencija. Dejanska cena ene ure, ki jo je predlagal izvajalec Dom ob Savinji Celje, bo znašala 2.736 tolarjev ter bo od lani višja za 2,3 odstotka.
Po novem mora znašati subvencija občin kar 50 odstotkov ekonomske cene pomoči na domu, zato se tudi v Štorah nad vse večjimi zahtevami države vse bolj pritožujejo. Tako so lani iz občinskega proračuna namenili pomoči na domu 600 tisoč tolarjev, letos pa bodo morali kar 4 milijo-
Bo župan ovadil kriminalista?
Celjski župan Bojan Šrot meni, da gre v primeru ovadbe zaradi nedovoljenega rušenja kina Dom za poskus politične diskreditacije
Pri tem občinsko upravo ter svetnike vse bolj motijo nekatere zlorabe omenjene storitve. Tako so na seji omenjali mesec dni star primer iz občine Štore, kjer so bili deležni pomoči na domu po smrti premožnega pokojnika kar njegovi mladi in zdravi sorodniki. Na račun občine ter njenih davkoplačevalcev, seveda. V občinski upravi omenjajo, da Center za socialno delo na takšne zlorabe opominjajo, vendar tam zanje posluha nimajo.
BRANE JERANKO
Dva dni potem, ko se je v medijih pojavila vest, da so kriminalisti po skoraj letu dni preiskave v zvezi z rušenjem kina Dom, za katerega občina ni pridobila ustreznih dovoljenj, na tožilstvo vložili ovadbo zoper nekdanjo v.d. direktorice Zavoda za planiranje in izgradnjo Moniko Sečnik ter celjskega župana Bojana Šrota, je slednji sklical novinarsko konferenco.
Celjski župan, ki so ga kriminalisti ovadili po 262. členu kazenskega zakonika za »nevestno delo v službi«, je osupel predvsem zaradi klasifikacije omenjenega kaznivega dejanja. »Policija mi v ovadbi očita kršitev treh predpisov. Gre za statut Mestne občine Celje, zakon o lokalni samoupravi in zakon o javnih financah, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje nevestno delo v službi. Ob čemer je še najbolj bolelo, da gre za očitek, da nevestno delam v službi, saj tudi moji sodelavci vedo, da sem v službi od jutra do večera, da ne hodim niti na malico, delo res opravljam predano, je pa vprašanje, ali ga opravljam zadosti kvalitetno in dovolj strokovno,« je med drugim pojasnil Šrot.
Celjski župan naj bi omenjena zakona in statut kršil, ker naj ne bi upošteval dejstva, da o razpolaganju s stvarnim premoženjem občine odloča mestni svet. »Mestni svet je to storil s sprejetjem lanskega proračuna ter s sprejemom dveh programov prodaje občinskega premoženja. Št. 44 - 4. november 2004 -
Bojan Šrot
Zavod za planiranje in izgradnjo je potem za nakup objektov za rušenje porabil 135 milijonov tolarjev, od tega 63 milijonov za kino Dom.«
Šrot je pojasnil, da je Seč-nikovi dal pooblastila za raz polaganje z zemljišči, poz neje pa naj bi ji dal še pooblastila za stavbe, kot ostali vodje oddelkov pa je imela Sečnikova tudi pooblastilo za izvrševanje proračuna. Šrot je še dejal, da so bila mnenja o tem, kakšno dovoljenje za rušenje kina Dom sploh potrebujejo, že v času, ko so ga rušili, zelo različna.
»Ko sem iz časopisov izvedel za ovadbo, sem poklical direktorja Policijske uprave Celje Eda Mlačnika. Povedal sem mu, da bi lahko bilo kriminalistu, ki je ovadbo napisal, po branju zasežene dokumentacije jasno, da mi ne morejo ničesar očitati. V primeru, da se odloči tožilstvo to ovadbo zavreči, bom zoper kriminalista, ki jo je napisal, uporabil vsa pravna, pa tudi politična sredstva,« je še pojasnil Bojan Šrot, ki je izrazil prepričanje, da gre pri vložitvi ovadbe zoper njega za poskus politične diskreditacije. Zanimivo je, da je potem, ko so mediji lani razkrili, da je dala občina brez ustreznih dovoljenje porušiti kino Dom (ki ga je pred tem najprej prodala, potem pa odkupila od Aleksandra Jančarja), župan sam zahteval preiskavo in na tožilstvo odnesel tudi vso dokumentacijo.
Na tožilstvu imajo še slab mesec časa, da se odločijo, ali bodo ovadbo zavrgli ali pa bodo zahtevali posamezna preiskovalna dejanja. Vendar jim, ker je Bojan Šrot javno priznal, da je vsebino ovadbe videl, verjetno ne bo preostalo drugega, kot da jo zavržejo.
ALMA M. SEDLAR Foto: GK
90,6 95,1
im
95,9 100,3
WC
Sloveniji. In
Če se vrnemo
store, ali je bil to šok, ker ni mogla verjeti, da se to lahko zgodi v času njene vladavine?
V vsakem primeru lahko Janjo Re-par označimo kot človeka, ki je na napačnem mestu v napačnem trenutku. Med-
Spor med celjskim zavodom za turizem in turističnim društvom (TD) zaradi prostorov na Starem gradu se poglablja. Kot smo v Novem tedniku že poročali, so člani turističnega društva, ki v Celju nimajo svojih prostorov, po prireditvi Pod zvezdami Celjanov nekaj svojih stvari, predvsem stojnic in viteške opreme, pustili v dveh pritličnih prostorih celjskega gradu. Direktorica Zavoda za turizem Celje Janja Repar je predsednika društva Aleša Sto-parja pozvala, naj sposojene ključe takoj vrne, ko pa je izvedela, da ima kopije ključev, je dala zamenjati ključavnice.
Stopař je nato še sam zamenjal ključavnice v dveh sobah grajskega objekta, za katerega so člani turističnega društva prepričani, da pripada njim. Te ključavnice so ob Mihajlu Lišaninu, ki mu je občina dve nadstropji prostorov v objektu odstopila v brezplačni najem, zelo zmotile tudi predstavnike Mestne ob-čipe Celje oziroma v njenem imenu zavod za turizem. Slednjega je občina namreč pooblastila za upravljanje z gradom. In čeprav se za oživitev celjskega gradu v zadnjih letih ni prav veliko zgodilo, je sedaj zavladalo pravo obsedeno stanje.
Brez prostorov in brez denarja
Turistično društvo je naslednik nekdanjega hortikul-turnega in olepševalnega društva Celje, katerega člani so takoj po drugi svetovni vojni zgradili objekt, ki stoji ob Pelikanovem stolpu. Ker so v prejšnjih letih imeli dovolj sredstev za svoje dejavnosti, pa tudi prostore v Muzeju novejše zgodovine Celje, so člani TD Celje v dobri veri, da se bodo grad slej ko prej oživili, upravljanje mirno prepuščali občini. Letos pa se je stanje spremenilo.
Društvo kljub obljubam, da jim bo občina kot nadomestek za prostore na gradu našla novo lokacijo ali izplačala nadomestilo (vrednost objekta je bila po Sto-parjevih besedah ocenjena na 120 milijonov tolarjev), po nekaj letih še vedno gostuje v dveh najetih sobah Hotela Evropa. MOC v skladu z dogovorom res redno poravnava najemnino za eno od obeh soban, vendar to "za najstarejše tovrstno slovensko društvo ni dovolj. »Za lansko leto so nam ostali dolžni del denarja, letos iz proračuna kljub dogovoru
nismo dobili še niti tolarja,« pravi Aleš Stopar, ki dodaja, da so člani društva na stisko, v kateri so se zaradi ustavljenega financiranja znašli, opozarjali dlje časa. »Vsak mesec, ko bi moral biti nakazan denar, sem na to opozoril župana, ki je rekel, naj se obrnem k pristojnim na občini. Hodil sem od enega do drugega in vsi so me pošiljali nekam drugam. Na koncu sem se vedno spet znašel pri županu - ne da bi se karkoli dogovorili,« je jezen Stopar. »Ker se razmere tako dolgo niso uredile, mi pa nimamo kam shraniti svojih stvari, viteške obleke si šivamo sami, denar za delovanje društva in gostovanje skupine pa dajemo iz svojega žepa, smo že nekaj časa opozarjali, da nekoč preprosto ne bomo odšli iz prostorov na gradu. To smo po letošnjem srednjeveškem dnevu tudi uresničili,« pravi Stopar, ki je nad sodelovanjem z občino v zadnjem času močno razočaran.
»Od občine ne dobivamo več nikakršne podpore - celo nasprotno. Za prireditev Pod zvezdami Celjanov smo letos iz posebnega fonda res dobili 700 tisoč tolarjev, od obljubljenih sredstev iz proračuna za delovanje društva pa niti tolarja. Namesto, da bi nam občina dala obljubljena finančna sredstva, so letos sami pripravili kopijo naše prireditve Ocvetličenje Celja, ki jo društvo pripravlja že trideset let. Prireditev so
nam dobesedno ukradli, zmagovalcem pa podeljujejo denarne nagrade. Če bi le del tega denarja nakazali našemu društvu, bi bilo to že dovolj,« pravi Stopar, ki poudarja, da je edini program za oživitev Starega gradu, ki ga je doslej potrdil mestni svet, pripravilo prav Turistično društvo Celje.
»Z roko v roki«
O vsem skupaj smo povprašali tudi Janjo Repar, direktorico Zavoda za turizem Celje, ki ga je občina pooblastila za upravljanje z gradom. »Presenetilo nas je, da so člani turističnega društva preprosto zamenjali ključavnice dveh sob v pritličju gradu, saj smo ves čas dobro sodelovali. Prepričani so, da pravica do upravljanja z grajskim objektom pripada njim, z zamenjavo ključavnic pa so očitno hoteli opozoriti na nekatere težave,« pravi Reparjeva, ki je, ko je videla zamenjane ključavnice, poklicala tudi policiste, vendar, kot je povedala, ti niso posredovali. Reparjeva priznava, da je Stopar že prej »obljubljal, da bo storil nekaj podobnega, če se razmere ne bodo uredile«. »Problem je, ker so člani TD prepričani, da imajo pravico do upravljanja z grajskim objektom. Jasno so dali vedeti, da jih zanima samo tisti del, ki so ga zgradili njihovi člani.
Nekje vmes
»Zakaj sem ravno jaz sedaj tukaj vmes?« se ob zgodbi Turistično društvo Celje proti Mestna občina Celje v začetku pogovora najprej vpraša direktorica Zavoda za turizem Celeia Celje Janja Repar. Kar je popolnoma upravičeno vprašanje. Kot da ni že dovolj grozno dejstvo, da bo najverjetneje morala zgolj po dobrem létu, zavod vodi šele od lanskega aprila, združevati svoje delo z Zavodom za kulturne prireditve Celje. Če bodo seveda tako odločili svetniki, bo Celje edino večje mesto, ki bo imelo tovrstna zavoda združena. Ampak to je že druga zgodba.
Reparjeva pravi, da je »point«, kot se sama izrazi, v sodelovanju. Prav zato bi rada in meni, da je celo nujno, sodelovala s Hirističnim društvom Celje. Tlidi do sedaj so dobro sodelovali in zato jo zadeva o lastništvu gradu zelo »mori«, kot sama pravi: »Za is je bil pravi šok, ko niso hoteli vrniti ključev.« In šok je bil kljub temu, da je turistično društvo brez pravih in predvsem brez primernih prostorov in kljub temu, da so že večkrat omenili, da so prostori na gradu njihovi in da jih bodo nekoč zahtevali nazaj. Je bil to šok, ker je verjela, da bodo zavoljo menda dobrega sodelovanja popustili in pozabili na povsem primerne, pa čeprav trenutno »umetniško« uporabljane pro-
da ima prav v tem Celje velike možnosti. Kot tudi na področju športnega turizma, ki se prav tako odpira kot možnost privabljanja turistov zaradi dveh novih športnih objektov. Čeprav ob tem dodaja, da bi morali zgraditi hotel z vsaj štirimi zvezdicami, pa tudi gostinska ponudba bi morala biti v Celju boljša.
Z Reparjevo se na tej točki zagotovo strinja večina Celjanov, čeprav je treba pripomniti, da je glava celjskega turizma pri gostinski ponudbi že zaradi svojih neposrednih izkušenj še bolj zahtevna. Svojo turistično pot je namreč začela v Kranjski Gori, kjer je med drugim tudi stregla: »Še vedno znam naenkrat na mizo prinesti pet polnih krožnikov, ne da bi se polilo.« Njen prvi šef pa je bil zelo natančen glede postrežbe kave. Zato ni presenetljivo, da je gospodična, ki je v pisarno prinesla kavo, vprašala, ali jo lahko postavi na mizo z napačne strani...
Idej ima Reparjeva veliko. Ena bolj zanimivih je, da bi bila obvestila glede parkirnega reda v Celju v več tujih jezikih in da bi se tujcem toleriralo parkiranje do ene ure zastonj. Ker dejstvo je, da se Celje svetu odpira: »Imeli ano tudi oglas v National Geo-graphicu, kar pa tudi nekaj pove.« Seveda veliko pove tudi dejstvo, da Celja ni v na-cionalnem prospektu
Repar
pričakuje, da bo rešila zadevo v zvezi z lastništvom gradu, bi ona rada sodelovala. Zaveda se namreč, da je grad turistična točka, ki vabi: »V lanskem letu je bil Stari grad druga najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji.« In priznava: »Kljub temu,"da na gradu ni takšne ponudbe, kot bi si jo želeli.« Želeli pa bi si seveda vsaj restavracijo, vendar bi bilo treba grad komunalno urediti. Tu pa naletimo na težave z denarjem.
Reparjeva že skoraj odkar je prišla, opozarja na dejstvo, da je za turizem v Celju namenjenega premalo denarja. Še dobro, da potemtakem delajo na zavodu entuziasti. »Nihče si ne bo s svojo plačo kupil mercedesa,« pravi. In v isti sapi dodaja, da so lo-kalpatrioti. »Nočem iti skozi Čelje kot turist, ker mi je slabo,« pravi v istem pogovoru. Ampak ker je v znanju rešitev, dodaja, da se želi še bolj izobraziti na področju mestnega turizma, saj pravi,
toliko slabega. Čeprav je njej popolnoma jasno, kako je z lastništvom: »Grad je last Celjanov, MOC pa je ustanova, ki lahko s tem upravlja.« Društvo bi namreč po njenem mnenju z gradom težko upravljalo, čeprav si ona delovanja gradu brez sodelovanja turističnega društva ne zna predstavljati.
Očitno bo morala počakati na svoj čas, da bo razumljena, čas, ko bo prav ona pra-. va oseba na pravem mestu. Kar je težko za filozofa oziroma filozofinjo, ki je-tudi sociologinja kulture. Čeprav se le z dvema diplomama ne bo zadovoljila: »Magistra moram biti. Nikoli nisi zadosti pameten.« Reparjeva pogreša študijsko delo. Dokler se ne bo vrnila v študijske vrste in se spopadla z novimi filo-zofsko-sociološkimi izzivi, pa jo zagotovo čaka veliko njej priljubljenega sodelovanja. In ne le s turističnim društvom, ampak najverjetneje tudi kulturniki.
ŠPELA OSET
Kdo bo grajski
ključar?
Sporu med zavodom za ttirizem in turističnim društvom še ni videti konca Društvo brez denarja in prostorov
Ključe vseh drugih vrat j nam takoj vrnili,« pravi Jj nja Repar, ki dodaja, da čli ni TD Celje, čeprav so z» menjali ključavnice, s té ne motijo niti Lišanina, 1 gostuje nadstropje višje.1!
In kaj o pravici do upra ljanja z grajskim objektu meni sama? »Ne bi rada dj jala kakšnih ocen, saj bot o tem morali odločati pra niki. Vsekakor pa se mi zi najbolj smiselno, da bi z gt dom upravljal zavod za ti rizem, saj smo vendarle pr fesionalna ustanova. Teži si predstavljam, da bi z gr dom, ki je najpomembne ša turistična točka v Celji upravljalo ljubiteljsko dru tvo. V našem interesu je, i grad naredimo čim bolj tř no zanimiv, pri čemer ra mišljamo predvsem o tet da bi registrirali dvorano z poroke in znova odprli r stavracijo...« pojasnjuje R parjeva, ki dodaja, da si oŽ vitve gradu kljub temu i predstavlja brez dejavnej sodelovanja s turistični! društvom.
»Glede na dogovor naj I društvo dobilo eno dvana stino sredstev, ki jih občit nameni za delovanje zavi da za turizem.« Po njenih ht sedah teh sredstev letos 1 bilo, ker društvo z občil še ni podpisalo pogodbe. »Ra je bi imela, da bi denar i delovanje društva iz foni za turizem kar neposredc nakazala občina, kot da I morali to početi mi. Po drui strani pa nam seveda ne us treza, da društvo nima d< narja, saj je s tem prepreč no njihovo normalno deli vanje ...«
Komu na občini to ust« za in komu ne, je drug vprašanje; dejstvo je, da df janja govorijo drugače. Rť parjeva upa, da pri dogovor o tem, kdo ima pravico d upravljanja z grajskim ob jektom, ne bo potrebn ubrati sodne poti, prepriča na pa je, da bodo morali zadevi svoje povedati prat niki. Pri vsem skupaj je ne navadno le, da se z oživi tvijo gradu nenadoma taki zelo mudi. Dokler je gra ske prostore zasedal le Mi hajlo Lišanin, ni to motil nikogar. Zdaj, ko so člat turističnega društva na dv sobi v pritličju objekta, 1 so ga zgradili sami, nante stili svoje ključavnice, P skušajo nekateri ustvari' vtis, da bi celjski Stari gra brez »zasedbe« društva že1 naslednjih dneh postal en< najbolje obiskanih slove® skih turističnih znamenit" sti...
ALMA M. SEDLAl Foto: GREGOR KATl<
1 zopcT
Goljufi med
zobozdravniki
Najpogostejši so prekrški za neizdajo računov - Zobozdravniške posege včasih plačata tako zavarovalnica kot tudi
pacient
predračun še podpisati. In šele potem se bo delo lahko začelo. Že sedaj pa mora zobozdravnik na ZZZS poslati načrt za izdelavo protetike, ki ga tam pregledajo in ki ga morajo tudi odobriti. Po novem letu bo po Sintičevih besedah na terenu tudi nadzorni zobozdravnik. Sintič namreč pravi, da se na zavodu zavedajo, da je v zobozdravstvu veliko nepravilnosti.
Ena najpogostejših je neiz-dajanje računov. In s tem se srečujejo praktično v vseh občinah. Težava je v tem, da se pacienti bojijo to prijaviti ali pa preprosto ne vedo, na koga naj se obrnejo. Vendar pa je neizdaja računa prava malenkost v primerjavi s tem, kaj lahko potegne za seboj. Za primer povejmo zgodbo gospe Mance, ki je kot po navadi pri zobozdravniku oddala svojo kartico zdravstvenega zavarovanja, ob koncu posega pa še plačala, vendar ni dobila računa. Kasneje se je izkazalo, da poseg ni bil dobro opravljen, tako da je želela uveljavljati reklamacijo. Računa ni imela, ugotovila pa je tudi, da je bil poseg že obračunan z njene kartice zdravstvenega zavarovanja. Nov poseg, ki je nujen, mora sedaj sama plačati, gre pa za več kot pol milijona tolarjev.
V Mančinem primeru je šlo torej za dvojno plačevanje. Plačala je pacientka, pa tudi zavarovalnica. Po bese-
dah direktorja Zdravstvenega doma Celje in predsednika razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije mag. Braneta Mežnarja je tovrstnih poslovnih goljufij v zobozdravstvu precej. S tem povzročijo poslovno škodo tako pacientu kot tudi zavarovalnici. Tudi Sergeja Rajh, v celjski območni enoti ZZZS odgovorna za pritožbe, pravi, da so te goljufije pogoste. Vendar pa se ljudje bojijo izpostaviti. Dodaja še, da pridejo na zavod tedensko od dva do trije oškodovanci, ki potožijo, kaj se jim je zgodilo, prijave pa ne da skoraj nihče. Vedo namreč, da bodo zobozdrav nika še potrebovali in se mu nočejo zameriti. Trenutno imajo tako na zavodu le en primer pacientke, ki se je pritožila.
Ostale nepravilnosti
Ob tovrstnih nepravilnostih se lahko pacienti obrnejo na tržni inšpektorat, pa tudi na policijo oziroma tožilstvo. Verjetno tudi ni odveč obvestiti Zdravniško zbornico Slovenije, ki skrbi tudi za etični vidik zdravniške oz. zobozdravniške službe. Omenjena zbornica se ukvarja tudi z nepravilnostmi, ki se dogajajo pri delu zobozdravnikov. Preboldska svetnica Boža Ver-dev se je na zbornico obrnila zaradi nepravilnosti pri čiščenju zobnega kamna: »V
Preboldu so zobne asistentke v času odsotnosti zobozdravnika oz. v času njegovega dopusta klicale paciente, da so jim čistile zobni kamen, to pa je stalo šest tisoč tolarjev.« Na zdravniški zbornici so ji pojasnili, da lahko zobni kamen čisti le zobozdravnik.
Zobozdravnik Rakuša se ni želel pogovarjati, drugi preboldski zobozdravnik David Pečnik pa nam je o čiščenju zobnega kamna pojasnil: »Zobna asistentka je čistila kamen le, če sem ji to izrecno dovolil, nikoli pa za to ni bilo zahtevano plačilo.«
Kazen za neizdajo računa je 200 tisoč tolarjev za posameznika, 300 tisoč za pravno osebo, za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika pa 100 tisočakov.
Da se nepravilnosti, tako strokovne kot nepravilnosti pri plačevanju, dogajajo, vedo bolj ali manj vsi. Pacienti pa zobozdravnika ne prijavijo, ker, kot pojasnjuje Sergeja Rajh iz ZZZS, ob prijavi nepravilnosti zahtevajo račun in potek posega za točno določenega pacienta, tako da zobozdravnik takoj ve, kdo ga je prijavil. Obstaja pa še vedno možnost, da pacient zobozdravnika zamenja in potem kršilca brez strahu prijavi.
Že pred šestimi leti je bil jrejet zakon o varstvu po-rošnikov, ki določa, da mora vsakdo, ki karkoli irodaja oziroma nudi sto-tve, ob prodaji blaga ali
0	opravljeni storitvi izdati račun. Največ trgovcev in tudi drugih ponudnikov |x)lj običajnih storitev se je lega že naučilo. Nekateri pa se tega ne držijo. Takšen primer so zobozdravniki, ki za opravljene storitve, ki lih ne krije zdravstveno zavarovanje, ne izdajo »čuna. Nekateri poleg tega opravljeno storitev »računajo tako zavarovalnici kot tudi pacientu. In v tem primeru lahko govorimo o poslovni goljufiji.
1	Na zadnji seji občinskega sveta v Preboldu so razpravah tudi o tem, ali bi podeli koncesijo za zdravnika, lekateri svetniki, med nji-ni tudi Boža Verdev, so bili Kiločno proti. Verdevova je ipozorila, da se pojavljajo Klike težave z zobozdravniš-ima koncesionarjema. Pa-ienti namreč ob obisku oddajo kartico zdravstvenega »varovanja, potem pa naj bi im zaračunali storitev. Kar ieveda ni nič narobe, če vemo, da krije zavarovalnica pri zobozdravstvenih storitvah 85 odstotkov plačila, pri protetiki pa 25 odstotkov. Težava nastopi, če zobozdravnik ne izda računa. Tato pacient ne more vedeti, kaj dejansko je plačal sam, kaj pa je šlo z njegove zavarovalne police. Prav to pa naj bi se dogajalo v Preboldu. Na
seji smo lahko slišali, da naj bi se za zobozdravniškimi vrati slišale tudi ponudbe: »Brez računa bo stalo toliko, z računom pa enkrat več.«
Težava ni le v neizdajanju računov. Pacient mora biti namreč seznanjen z vsem potekom dela in tudi s tem, kaj bo treba doplačati in plačati, še preden se delo v njegovi ustni votlini začne. Tak naj bi bil primer otroka v Preboldu, ki naj bi mu zobozdravnik naredil , bele plombe, ne da bi ga vprašal, ali jih otrok sploh želi: »Ko je bil otrok v sedmem razredu, mu je gospod Rakuša naredil dve beli plombi. Po posegu je zobozdravnik od otroka zahteval 10 tisoč tolarjev. Otrok mu jih ni dal, ker je rekel, da ni zahteval belih plomb,« pojasnjuje Verdevova in nadaljuje: »Od takrat mu zobozdravnik vsakič reče, da mu je dolžan še deset tisočakov, ki mu jih do danes ni prinesel.«
Zobozdravnika Martina Rakušo, sicer koncesionar-ja za otroke, smo poklicali, da bi povedal svojo stran zgodbe. Sprva je v pogovor privolil, potem pa nas poklical in dejal, da pogovora ne bo.
Dvojno plačevanje
Pri koncesionarskih storitvah je največkrat prav neosveščenost pacientov ključni problem, saj ne vedo, katere storitve krije zavarovalnica, katere pa bo moral pacient plačati sam. Koncesijo podeli občina, vendar pa to ne po-
meni, da mora zobozdravnik zdraviti le občane občine, v kateri zobozdravnik deluje kot koncesionar. Pacient se lahko odloči, da bo samoplačnik. S tem pride tudi hitreje na vrsto, saj je treba pri storitvah na koncesijo čakati.
Cene pri koncesionarjih določa občina. Zavarovalnica krije le tisti del, ki izhaja iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da je treba na primer za belo plombo plačati. Pri čemer pa so cene različne glede na velikost plombe. Zdravstveni dom, četudi so koncesionarji uporabniki prostorov, nima pri cenah in dejavnosti koncesionarjev nobenega vpliva.
Čakanje pa je še najmanj, če vemo, da so lahko zobozdravstvene storitve zelo drage. Prav zato je pomembno, da zobozdravnik pacienta seznani z okvirno ceno. Vodja oddelka za plan in analize celjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Franc Sintič pravi, da mora biti cenik obešen v ambulanti, vendar to še ni vse. Po Sintičevih besedah mora zobozdravnik narediti predračun, v katerem mora biti natančno razdelano, kaj od zobozdravniškega dela bo predmet obveznega zavarovanja, kaj pa bo moral pacient plačati. Ód 1. januarja 2005 bo moral pacient ta

GOSPODARSTVO
Preboldski tekstilci nimajo več niti za kruh
Prihodnji teden se bo odločila usoda Tekstilne tovarne Prebold - Večina zaposlenih je za stečaj
Vodstvo Tekstilne tovarne Prebold je v petek na celjskem okrožnem sodišču vložilo predlog za uvedbo prisilne poravnave. Če bo senat njihov predlog sprejel, bo to že druga prisilna poravnava v dobrih dveh letih. Po neuradnih podatkih si je tovarna spet nabrala za skoraj milijardo tolarjev dolgov, matično podjetje in obe hčeri, ki so se sicer letos zopet združili v enovito organizacijo, pa so lani imeli skupaj za dobrih 480 milijonov tolarjev izgube.
Da je tovarna zopet (oziroma še vedno) v veliki krizi, je znano že dlje časa. Zaradi pomanjkanja naročil je predsednik uprave Mitja Ribarič pred več kot enim mesecem ustavil proizvodnjo v programu tkanin in vseh 120 delavcev poslal na čakanje. Delajo le v programu nogavice in v skupnih službah. Plače zopet zamujajo, saj so zaposleni sredi oktobra dobili šele 35 odstotkov plače za avgust, preostanek pa jim obljubljajo za jutri.
Kje bodo dobili denar, ni jasno, saj se Ribarič, zvest tradiciji svojih predhodnikov, izogiba pogovoru z novinarji.
Več možnosti za stečaj
Stečajni upravitelj Branko Đorđevič, ki je v Tekstilni tovarni Prebold vodil predlansko prisilno poravnavo, pričakuje, da bo senat o predlogu za uvedbo še ene prisilke razpravljal prihodnji teden. Ali ga bo sprejel, pa je veliko vprašanje. Po njegovem je namreč več možnosti, da se bo odločil za stečaj. »Ne verjamem, da jim bo še drugič pustil izkoristiti inštitut prisilne poravnave, saj še vedno niso poravnali niti vseh obveznosti iz prve,« pravi Đorđevič. V prvi prisilni poravnavi so upniki do podjetja prijavili skoraj 1,6 milijarde tolarjev terjatev, sodišče jih je priznalo za 1,2 milijarde tolarjev, vendar je, kot dopušča zakonodaja, 80 odstotkov dolga odpisalo. Tovarna je sicer lani večino upnikov poplačala, še vedno pa ima kar ne-
kaj dolga tudi do delavcev. Denar je večinoma zagotovila s prodajo odvečnega premoženja, saj z redno prodajo zasluži tako malo, da nima zadosti niti za normalno poslovanje.
Največji lastniki tovarne so zaposleni in bivši zaposleni, ki imajo 55-odstotni delež. Kapitalska družba ima 10 odstotkov, KD Naložbe 9,4, Pulsar Holding pa 8,6 odstotka delnic. Deleži ostalih lastnikov, med katerimi sta celo celjska Ojstrica, ki obstaja le še na papirju, in Kino Kranj, znašajo od 3 do 7 odstotkov.
Če bo sodišče podprlo predlog za prisilno poravnavo, se bo Tekstilna Tovarna Prebold, ki je v »jugoslovanskih« časih zaposlovala preko 1.600 delavcev, še bolj skrčila. Neuradno je namreč slišati, da namerava Mitja Ribarič ohraniti le proizvodnjo nogavic, kjer imajo ves čas zadosti naročil. To pomeni.
da bi poleg režijcev, pa še to najbrž ne vsej delo obdržalo le še kakšnih 30 delavcev.
V prvi prisilni poravnavi je šlo n£ 165 ljudi, tako da jih je v podjetju osta okrog 330, v zadnjem letu pa se je štev zaposlenih postopoma še zmanjševalo, | ko da jih je v tovarni trenutno nekaj čez 20i
Delavci ne morejo več
Kot je povedal predsednik tovarniškega sii dikata Milan Jambrovič, stečaj podpira tu večina zaposlenih. »Ujeti smo v past, iz k tere ne vidimo izhoda. Zaposleni in biti zaposleni smo večinski lastniki podjetja, za je določitev o zaprtju tovarne zelo težka. Ve dar ljudje preprosto ne morejo več tako i veti. Veliko je namreč primerov, ko sta v t varni zaposlena oba zakonca. Kakšne dr) me preživljajo te družine najbrž ni treba pl sebej pojasnjevati. Marsikje nimajo več ni za kruh,« je povedal Jambrovič.
JANJA INTIH4
Regija ima devet novih projektov
Savinjska regija pripravila spisek prednostnih projektov za sofinanciranje iz neposrednih državnih spodbud
Programski odbor za spremljanje in izvajanje regionalnega razvojnega programa Savinjske regije je potrdil seznam projektov, za katere pa je zaenkrat zagotovljen le denar iz neposrednih državnih spodbud. Gre za devet projektov, katerih celotna vrednost znaša nekaj več kot 1,2 milijarde tolarjev, od tega bo 456 milijonov tolarjev prispevala država. Ob teh prednostnih projektih ima regija še tri rezervne, katerih skupna vrednost znaša 118 milijonov tolarjev.
Šest projektov je pripravila Regionalna razvojna agencija Celje. Gre za srednjeročne in tudi dolgoročne naloge, ki jih bo začela uresničevati prihodnje leto in bo zanje z javnimi razpisi poiskala izvajalce. Člani odbora so podprli regijske projekte daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, trajnostnega razvoja in obnove okolja v regiji, razvoja mrežne povezanosti podeželskih razvojnih virov, priprave programskih investicijskih projektov kulturne in etnološke dediščine savinjske regije za vključitev v mednarodne povezave in projek-
te, regijski štipendijski projekt ter projekt izgradnje poslovnih in industrijski con savinjske regije.
Kot je poudaril predsednik programskega odbora Miran Gajšek, je ta zadnji projekt, ki je sicer najzahtevnejši in najdražji, saj je ocenjen na 700 milijonov tolarjev, tudi najbolj pomemben. »Gospodarske razmer v regiji so slabe, celo slabše kot v kmetijstvu. Izjemno veliko je nezaposlenih, slaba je tudi struktura gospodarstva. S poslovnimi conami bomo spodbudili domače in tuje investitorje, da bodo prišli v regi-
jo, spodbujali pa jih bomo z več ukrepi - prostorska in projektna dokumentacija za komunalno opremo bo pripravljena, primerna pa bo tudi cena zemljišča,« je povedal Gajšek. V regionalni agenciji računajo, da bodo manjkajoči denar za izgradnjo con - neposrednih državnih spodbud bo le za 305 milijonov tolarjev, prispevali banke, investicijske družbe in podjetja.
Nosilci preostalih treh projektov so občine. Laščani so prijavili in tudi dobili državno spodbudo za projekt urejanja gospodarske infrastrukture ob Savinji pri zdraviliš-
Miran Gajšek opozarja, da država za Savinjsko regij namenja samo 3 do 4 odstotke potencialnega denarja z neposredne spodbude. To je tudi edini znesek, o katerei lahko 75-članski programski odbor razpravlja. Za vs ostala sredstva se lahko občine prijavijo same. To s ni slabo za občine, je pa slabo za razvoj na regionali
ču, občina Vransko bo razvila inovacijski center za razvoj alternativnih virov energije, občina Žalec pa se bo lotila celostnega urejanja, odvajanja in čiščenja odpadkih voda in varovanja vodnih virov v povodju Savinje.
Ob teh devetih prednostnih projektih ima regija še
tri rezervne. Občina Celje j prijavila ureditev Športno-n kreacijskega centra Celjsfc koča, občina Velenje modi aktivnega vključevanja mli dih v razvoj Zgornje Savin ske in Šaleške doline, obi na Laško pa urejanje ribi ko-turističnega centra Mara JANJA INTIHAI
Tudi laška ponudba neustrezna
Potem ko je dobila dovoljenje komisije za vrednostne papirje, je Pivovarna Laško konec minulega tedna objavila ponudbo za prevzem polnilnice mineralnih vod Knjaz Miloš iz Aranđelovca. V prevzemni ponudbi se je zavezala odkupiti od 25 do 33 odstotkov vseh delnic podjetja, za eno delnico pa je ponudila 18.000 dinarjev, oziroma 57.322 tolarjev.
Do predpisanega roka, to je do 1. novembra, sta ponudbe za prevzem podjetja Knjaz Miloš oddali družbi Apurna, ki je v lasti francoskega Da-noneja in srbskega košarkarja Vlade Divca, ter FPP Balkan Limited.
Tako kot oba tekmeca je tudi Pivovarna Laško oddala neustrezno ponudbo, saj v njej ne izpolnjuje meril, ki jih je postavila država. Laščani so namreč za delnico ponudili za desetino manj od zahtevane cene, vendar nekoliko več kot Apurna, pri-
pravljeni pa so odkupiti najmanj četrtino in največ dobro tretjino delnic. In ne vsaj polovice, kot to zahteva država. Pivovarna Laško bo do 15. novembra lahko oddala izboljšano ponudbo, dan kasneje pa bo najverjetneje že znan zmagovalec.	JI
NOVOST v PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV
FILMSKI PROGRAM s slovenskimi podnapisi
O
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o, tel. (03) 42 88 119
Dolffe Naraks se poslavlja
Jesen je odnesla v pokoj še enega od legendarnih trgovcev s Celjskega. Pred kratkim sej' namreč od aktivnega dela poslovil Dolfe Naraks, prvi in tudi edini direktor žalske Žafl£ Pred tremi leti je Naraks, ki je bil konec devetdesetih med glavnimi pobudniki za (neusp6 šno) povezovanje trgovskih podjetij na Celjskem, Žano popeljal pod okrilje Mercatorja Vodstvo Mercatorja skupaj s predsednikom uprave Zorana Jankoviča je bilo zato tudi pr*° od katerega se je poslovil.	JI, foto: G>
partner i najboljšim okusim
GOSPODARSTVO
Gorenjevi aparati govorijo 34 jezikov
V Velenju so prvi v svetu izdelali pralni stroj z ekranom na dotik - Prodaja kljub krizi spodbudna
Po evropski premieri, ki je bila konec avgusta v Pragi, je Gorenje tudi na slovenskem trgu začelo prodajati npvo generacijo pralnih jo sušilnih strojev. Novi aparati so plod domačega znanja, njihova tehnološka dovršenost pa je tega največjega slovenskega proizvajalca gospodinjskih strojev le bolj približala svetovni konkurenci oziroma jo na nekaterih področjih celo prehitela. Med najbolj prestižnimi izdelki nove generacije je pralni stroj Premium Touch, popolnoma digitaliziran aparat, ki »go-nori« kar 34 jezikov. [ V Gorenju so se z razvojem novih strojev ukvarjali ikoraj dve leti, za nakup in Vgraditev nove tehnologije pa ■o porabili kar 25 milijonov evrov. Gre za povsem nov koncept, mehaniko in upravljanje, saj je pri novi generaciji strojev vse na novo zasnovano. Z dosedanjimi pralnimi in sušilnimi aparati nimajo nič skupnega. Upravljanje ni več mehansko, am-|ak s pomočjo senzorjev, kar faiogoča natančno delova-fije, občutni so prihranki pri Hektrični energiji, vodi in palném prašku. So tudi učinkovitejši pri izpiranju in ože-manju, saj imajo, trenutno edini v svetu, kar dva tisoč bbratov na minuto. V novih Strojih je mogoče oprati šest kilogramov perila, novost je (udi 33 centimetrov velika odprtina vrat in osvetlitev bobna. Za manjše družine so v Gorenju izdelali aparate za itiri kilograme perila, izdelujejo pa tudi podpultne stroje in ožje s samo 44 centi-
Sanator Elana tudi steklarni
Novemu direktorju Ste-larne Rogaška Bojanu 'cu bo pri finančni sa-iciji podjetja pomagal Iroš Korže, znan predvsem kot sanator begunskega Elana.
^Pogodbo o sodelovanju >j bi podpisala v kratkim, ':o Bevca kot Koržeta pa čaka lahko delo. Steklar-ima namreč samo pri ikah za okrog 9 milijard irjev dolga, dobavite-dolguje 2 milijardi to-& lanska izguba pa je išala 1,8 milijarde tolar-
•Bojan Bevc je pred dobrima dvema tednoma, ko je Prevzel funkcijo direktoria steklarne in predsednika uprave holdinga Rogaška Crystal, napovedal hitre Organizacijske ukrepe in "hranitev predvsem steklarske dejavnosti.	JI
metrov globine za v manjše kopalnice.
Zdaj na dveh linija izdelajo na dan 600 pralnih in sušilnih strojev, ko bodo prihodnje leto postavili še dve liniji, pa bo dnevna proizvodnja znašala okrog 5.000 aparatov.
Kljub krizi uspešno
Gorenje, ki sicer na leto v več kot 60 držav sveta proda 3 milijone velikih gospodinj-
skih aparatov, naj bi letos v Sloveniji prodalo okrog 165.000 gospodinjskih aparatov. Po napovedih predsednika uprave Franja Bobinca bodo letos presegli poslovne načrte. Prodaja je v drugem polletju spodbudna, z novo generacijo pralnih in sušilnih strojev pa bodo dosegli tudi višje cene. Kakšen bo rezultat ob koncu leta, še ne more oceniti, zagotovo pa bo boljši kot pri večini konkurentov. Rast prodaje namreč kaže, da
Gorenje pridobiva tržni delež v primerjavi z nekaterimi evropskimi tekmeci.
Kljub ugodnim rezultatom pa v Gorenju nadaljujejo s stroškovno racionalizacijo na vseh področjih delovanja, saj so razmere na trgu še vedno zelo zaostrene. Poleg povečane konkurence ob vstopu v unijo in carinam na jugovzhodnih trgih, jim je največji trn v peti rast cen materiala, zlasti pločevine in jekla.
JANJA INTIHAR
Za dobro zamisel 15 tisoč evrov
Predloge za gospodarsko sodelovanje nijo in Slovenijo bodo pisali tudi
Če ste mlajši od 30 let in menite, da imate dobro zamisel za gospodarsko sodelovanje med Veliko Britanijo in Slovenijo, najbrž ne boste prezrli tekmovanja za mlade podjetnike, ki ga je v sodelovanju z mariborsko in koprsko univerzo pripravilo britansko veleposlaništvo v Ljubljani. Tekmovanje, oziroma natečaj je odprt do 6. januarja prihodnje leto, avtorja najboljšega poslovnega načrta pa čaka nagrada v skupni vrednosti 15.000 evrov.
Da bi udeleženci natečaja oddali čim boljše poslovne načrte, so organizatorji pripravili brezplačne delavnice v sedmih slovenskih krajih. Zanimanje je bilo veliko, v Celju je vse o pravilih in pogojih natečaja, pa tudi o tem, kako se napiše poslovni na-
črt, želelo izvedeti več kot dvajset mladih. Poleg predstavnikov koprske fakultete za management in univerzitetnega podjetniškega inkubatorja Tovarna podjemov iz Maribora so na delavnici sodelovali tudi britanski strokovnjaki, ki so spregovorili o gospodarstvu Velike Britanije in tudi o priložnostih za poslovno sodelovanje s Škotsko. Svoje izkušnje je mladim predstavil tudi celjski podjetnik Milan Šlander, lastnik podjetja Bial, ki se uvršča med najuspešnejše regijske gazele.
Natečaj za najboljši poslovni načrt je del širšega projekta Na stičišču idej, ki je namenjen združevanju mladih nadarjenih ljudi iz Velike Britanije in novih članic Evropske unije. Zadnji dan za oddajo poslovnega načrta
med Veliko Brita-mladi iz Celja
je 6. januar prihodnje leto. Najboljše tri, za katere so pripravljene nagrade v skupni vrednosti 23 tisoč evrov (zmagovalec bo .dobil dvotedensko poslovno izobraževanje na Univerzi Napier na Škotskem, brezplačno svetovanje pri izvedbi poslovnega načrta in prenosni računalnik) bodo slovesno razglasili 25. februarja.
Kot so povedali na predstavitvi, lahko poslovni načrt pripravi posameznik ali podjetniški tim iz največ štirih oseb. Poslovni načrt, ki lahko obravnava trgovino, mednarodno trženje, franši-zing, licenčno sodelovanje, skupna vlaganja in drugo, mora temeljiti na zamisli, ki je inovativna in izvedljiva ter ima možnosti za uspeh na trgu-
JANJA INTIHAR
Na tem mestu bo najkasneje do januarja prihodnje leto zraslo novo skladišče štorske jeklarne.
Štorski jeklarji se širijo
V železarni Štore Steel so začeli graditi novo halo, ki jo bodo uporabljali za skladiščenje gotovih izdelkov. Naložba je vredna 1,5 milijona evrov, objekt pa bodo umestili v podaljšku valjarne.
S tem bodo v valjarni pridobili več prostora, kar jim bo omogočilo povečanje dodatnih obdelav in izboljšalo pretoka materiala. Skozi novo halo bodo uredili krožni promet za cestni in tudi železniški transport ter s tem skrajšali čas natovarjanja in odpreme izdelkov.
Sicer pa v štorski jeklarni letos zopet načrtujejo 15-odstotno rast prodaje. To pomeni, da bodo izdelali 115 tisoč ton jekla. JI - Št. 44 - 4. november 2004 -
Tožbe in prevzemi
Minuli jesenski teden je minil v znamenju tožb in prevzemov. Zavarovalnica Triglav je objavila javno ponudbo za prevzem dveh gospodarskih družb, Triglav Finančne družbe (TFDR) in Triglav Naložbe, finančna družba (TRSG).
Posamezni družbi imata več kot 60.000 delničarjev, prevzemne aktivnosti pa vodi Ilirika, borzno posredniška hiša. Delnice posameznih družb kotirajo na prostem trgu, zato so bile tudi med najprometnejšimi vrednostnimi papirji minulega tedna. Z delnico TFDR je bilo v minulem tednu do četrtka opravljenega za 1,4 milijarde tolarjev poslov, četrtkovi posli so se sklepali pri 1.250 tolarjev, kar je 20 tolarjev manj od prevzemne ponudbe. Z delnico TRSG je bilo do četrtka opravljenega za 587 milijonov tolarjev, četrtkovi posli pa so se sklepali pri 419,93 tolarja, malo več kot 5 tolarjev manj od objavljene prevzemne ponudbe 425 tolarjev. Zaradi večjega prometa z omenjenimi delnicami je zrasel tudi indeks prostega trga IPT, ki je do četrtka pridobil 1,3%.
Pre	led tečajev v ob	obju med 26.	ktobrom in 2. n	ovemb	om
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v SIT		EX3
CICG	Cinkarna Celje	25.800.00	4.176.293	~ir!	-0,60
CETG	Cetis	44.133.33	1.273.930		-7.79
CHZG	Comet Zreče	2.610,00	0	Zi	0,00
GRVG	Gorenje	6.464.56	91.502.484	tf i	1,00
PILR	Pivovarna Laško	7.350.62	36.288.148	tt:	1.04
JTKG	Juteks	32.495,60	13.275.226	o	1.55
ET0G	Etol	61.500,00	70.227.700	û 1	2,33
Med prometnejšimi delnicami v borzni kotaciji so bile delnice Krke (KRKG), s katerimi je bilo opravljenega za 365 milijonov tolarjev poslov, četrtkovo trgovanje pa se je zaključilo pri povprečni vrednosti 82.476,89 tolarja, kar je za 1,6% višje od ponedeljkove vrednosti. Druga najprometnejša delnica je bila delnica Save (SAVA), ki je do četrtka izgubila 0,3%, četrtkovo trgovanje je zaključila pri povprečni vrednosti 37.814,68 tolarja. Najdonosnejša delnica v kotaciji je bila delnica Kompasa MTS, ki je do četrtka pridobila 2,26%, večji padec pa je doživela delnica Radenske (RARG), z 2,5% padcem.
Belgijski Interbrew, ki je konkuriral Pivovarni Laško pri prevzemu Pivovarne Union, je vložil tožbo proti Republiki Sloveniji prek Svetovne banke. V podjetju Interbrew so prepričani, da država ni preprečila diskrimina-torne obravnave tujega investotorja. Slovensko državo pa bo tožil tudi tretji slovenski operater mobilne telefonije Vega, ki je v lasti ameriške firme Western Wireless International. Dokazati želijo, da država in njeni organi favorizirajo največjega slovenskega mobilnega operaterja Mobitel, zaradi česar naj bi bila Vega in Simobil ob 13,6 miljarde prihodkov.
	Zadnji tečaj		
SBI20	4.827.27	tf	0,52
SBINT	4.438,34		0,45
PIX	4.403,40	ft	0,80
BI0	119,60	ti	0,16
IPT	4.403,40	Û	0,80
Ilirika Investments, d.o.o. je pridobila dovoljenje za upravljanje Otvorenog investicijskega fonda Ilirika Jugoistočna Europa (skrajšano ime vzajemnega sklada je Ilirika JIE). S pridobitvijo dovoljenja je Ilirika začela z upravljanjem prvega vzajemnega sklada, ki ima investicijsko politiko regionalno usmerjeno na kapitalske trge bivše Jugoslavije (Hrvaška, Slovenija, Srbija in Črna gora ter Bosna in Hercegovina).
Nova ljubljanska banka NLB, je oddala ponudbo za nakup srbske Continental banke. Poleg NLB so ponudbe oddali še dve italijanski banki in eno angleško podjetje. Srbska komisija za vrednostne papirje je dala dovoljenje Pivovarni Laško za objavo ponudbe za prevzem sftîëke družbe Knjaz Miloš.
MATIJA LIPAR, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša d.d.. Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Gremo na izlet!
Vitezi Celjski za najboljše gasilce
Zaključna prireditev akcije Izbiramo »naj« desetino bo 12. novembra v Lokarjah
36 gasilcev, ki smo jih predstavili v naši letošnji akciji v Novem tedniku od februarja do oktobra, se bo s prijatelji udeležilo zaključnega srečanja, ki bo 12. novembra ob 18. uri v prostorih PGD Lokarje v občini Šentjur, ki se lahko pohvali tudi z zmagovalcem Jožefom Gajškom, ki je njihov predsednik.
Gasilci v Lokarjah imajo v svojem domu lepo dvorano, ki bo primerno okolje za slovesen zaključek odmevne akcije z ljudmi, ki so večino prostega časa v svojem življenju namenili delu v humanitarni gasilski organizaciji. Na prijetnem srečanju bodo gasilcem v pozdrav in za dobro voljo dobrovoljno igrali člani enega naših najboljših narodnozabavnih ansamblov Vitezi Celjski, zmagovalci vseh pomembnejših slovenskih festivalov. Ob polkah in valčkih bodo zaigrali tudi druge melodije, eden izmed
njihovih članov Andrej Ze-me pa se bo predstavil tudi kot spreten čarodej. Nastopila bo tudi folklorna skupina Stari prijatelji iz Kompol. Seveda pa to še ni vse, kar se bo zvrstilo v priložnostnem programu.
Gasilstvo je v Sloveniji prisotno že 135 let, v Lokarjah pa dobrih 100 let. V 1.293 prostovoljnih gasilskih društvih je 123 tisoč članov. V Sloveniji je še 83 industrijskih gasilskih društev, 13 poklicnih enot in 113 gasilskih zvez.
K sodelovanju smo privabili znanega izdelovalca spominskih predmetov iz lesa Valentina Haindla, popularnega Petelinčka iz Metleč pri Šoštanju, ki bo vse gasilce razveselil z njihovim simbolom -petelinom, pisne diplome pa bo prispeval Jože Božiček iz podjetja Okolus v Podsredi.
TV
Vitezi Celjski z legendo slovenske narodnozabavne glasbe Slavkom Avsenikom (od leve): Viki Ašič, Bojan in Andrej Zeme, Slavko Avsenik, Knez, Daniela Pečnik in Boštjan Žveglič
V soboto, 4. decembra 2004, se bomo odpeljali na izlet z Mercatorjevim vlakom skupaj z 250 srečnimi izžrebanci (kupci Mer-catorjevih trgovin na Celjskem, Mercatorjevega hi-permarketa v Celju ter naročniki Novega tednika). Pot z vlakom se bo začela v Celju, se nadaljevala preko Ljubljane, Kranja, Bleda, Mosta na Soči, Nove Gorice, Sežane, Postojne in nas preko Ljubljane pripeljala nazaj v Celje. Mcrca torjev vlak bo s sabo pripeljal številna presenečenja, kar nam obeta resnično lep in nepozaben sobotni izlet.
Kako sodelovati? Naročniki Novega tednika izrežite nagradni kupon in izpolnjenega z vsemi podatki od-
Naročniki Novega tednika in Mercatorjevi kupci z vlakom po Sloveniji
dajte v nagradne skrinjice, če pa naročniki še niste, obiščite Mercatorjeve prodajalne na Celjskem in Mercator-jev hipermarket v Mercator Centru Celje in poiščite nagradne kupone. Izpolnjene nagradne kupone oddajte v skrinjice, nameščene v prodajalnah in sodelujte v nagradnem žrebanju, ki bo v soboto, 20. novembra 2004. Z malo sreče se boste odpeljali na izlet z Mercatorjevim vlakom!
Nagradne kupone oddaj te v skrinjice najkasneje do 19. novembra 2004.
Za naročnike Novega tednika smo pripravili še posebno presenečenje: izžrebanci boste lahko ç sabo povabili še sebi ljubo osebo. Splača se biti naročnik Novega tednika!
Letos jeseni je bil Mercatorjev izlet t<
Seznam Mercatorjevih poslovalnic za zbiranje kuponov za Mercatorjev vlak Hipermarket Celje, Blagovnica Vitanje - živila, M Ljubljanska cesta, M Dečkovo naselje, M Hudinja, M Vojnik - živila. Blagovnica Nova vas - živila, M Ostrožno, M Polule, M Ljubečna, SP Soča, SP Gaberje, SP Podgrad, SP Frankolovo, SP Nova Cerkev, Blagovnica Žana - oddelek supermarket, TC Leveč supermarket, SP Šempeter, SP Prebold, SP Polzela, M Vojnik tekstil. tehn., Vrelec Dobrna, SM Šentjur, SM Slovenske Konjice, M Lipa Štore.
kraj in postna ste telefon:
naročnik Novega tednika:

ki z zakonom dobili takšen položaj.
Kako pa je s sankcijami zopet odgovorne za stečaj? So kazenski postopki učinkoviti?
V	več primerih, ko smo v stečajnem postopku ugotovili, da so v ozadju sumi za kaznivo dejanje, smo obvesti policijo in tožilstvo.
Pa je kakšen takšen primer že zaključen?
Za zdaj še ne, vsaj jaz ne vem zanj.
Zakaj so stroški stečaja tako visoki?
Ker je treba plačati vse, od popisov in cenitve premoženja do posebnega varovanja, tudi račune za elektriko in vodo je treba poravnati, včasih moramo plačati tudi kakšen posebni remont, pa geometerske odmere ...To so vse nujni stroški, ki pa jih budno nadziramo. Stečajni upravitelj za vsak znesek poroča stečajnemu senatu. Če nadzora ni, lahko pride do kakšnih nepravilnosti.
Kot v mariborskem primeru?
Tudi to. Vendar moram povedati, da se stečajni upravitelji zelo dobro zavedajo, da so v primeru kakršne koli nepravilnosti lahko razrešeni, to pa pomeni, da so ob svoj poklic. Poleg tega stečajni upravitelj za škodo, ki jo povzročijo upnikom, odgovarjajo tudi odškodninsko.
Kako so se v zadnjih letih po vsebini spreminjali stečaji na Celjskem?
V	začetku devetdesetih so se rušila podjetja, ki so bila nekoč paradni konji. To so bili pravi šoki, saj je delo izgubilo veliko ljudi. Takšnih obsežnih stečajev zdaj ni več. Sredi devetdesetih je bil val stečajev, ko so propadala podjetja, ki so bila večinoma ustanovljena, tako je dopuščala zakonodaja, s samo dvema tisočakoma. Trenutno pa se skoraj polovica
/ nanaša na samostojne pod-To so zelo boleči stečaji. Samostojni podjetnik namreč odgovarja z vsem svojim, tudi osebnim premoženjem. Marsikdaj se prodajajo tudi hiše ali stanovanja.
Kateri stečaj ste si najbolj zapomnili?
Težko bi izbral samo enega, je bil pa med največjimi stečaj Hmezad Kmetijstva. Treba je bilo hitro ukrepati, da bi rešili hmeljarsko proizvodnjo. V tem primeru smo delovali timsko in bili zelo uspešni. Zaradi denacionalizacijskih postopkov stečaj sicer še ni zaključen, vendar je premoženje že vnov-čeno.
Ko rešujete stečajne zadeve, ali se zavedate, da za papirji in številkami stojijo ljudje?
Zmeraj.
Pravijo, da ste zelo strog predsednik stečajnega senata?
Sebe težko ocenjujem, je pa res, da se s stečajnimi upravitelji srečujem vsak dan. Skupaj pripravljamo strategije, vsako podjetje, ki je šlo v stečaj ali prisilno poravnavo, pa si ogledam tudi osebno. Z upravitelji imamo redna skupna srečanja vsaka dva meseca, kjer.se medsebojno obveščajo o primerih in se pripravljajo tudi na nove.
Je veliko poskusov, da bi s delalo »po ovinkih«?
Jih ne dovolim. Bili so primeri, ko so nekateri dolžniki želeli točno določenega upravitelja, vendar jim nismo ugodili. Za stečajne upravitelje velja isto kot za sodnika -morajo biti popolnoma nepristranski. Vsakega kandidata za določen stečajni primer vedno vprašam, ali je kakorkoli povezan z dolžnikom. Če je, imenujem drugega. Sicer pa tudi stečajni upravitelji zelo pazijo na svoje ime.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Najbolj tragični so
stečaji obrtnikov
Predsednik stečajnega senata na okrožnem sodišču v Celju Matevž Žugelj dela v sodstvu že 26 let, od tega se od leta 1987 ukvarja samo s stečaji
Pred nekaj leti, ko so stečaji pretresali zgolj večja podjetja, je sodnik Matevž Žugelj na enem od rednih srečanj zadolžil svojo skupino stečajnih upraviteljev, naj pripravijo navidezni stečaj samostojnega podjetnika. Bili so tako natančni, da so predvideli celo besno soprogo, ki je trdila, da je polovica premoženja njenega. Ko je kasneje zares šel v stečaj prvi obrtnik, so bili celjski stečajni upravitelji pripravljeni na vse. Matevž Žugelj, ki se kot predsednik stečajnega senata na celjskem okrožnem sodišču ukvarja s stečaji že sedemnajst let, se ne pusti presenetiti. Najbrž je tudi zato celjska skupina stečajnikov med najbolj uspešnimi v državi.
Svetovna banka je pred kratkim pravljali in se izobraževali. Rezul-
ocenila, da so v Sloveniji stečaji premalo učinkoviti, trajajo nadpovprečno dolgo, tudi stroški so nadpovprečni, izkupiček za upnike pa je podpovprečen. Se s tem strinjate?
Stečajni postopek je zelo zahteven in dolgotrajen, saj se skozi njega urejajo najrazličnejša dolžniška razmerja. Iz izkušenj lahko povem, da se osnovna opravila, ki jih je v ste-! čajnem postopku dolžan narediti stečajni upravitelj, lahko opravijo v sorazmerno kratkem času, vendar je to le del postopka. Drugi del io pravdanja, ki lahko trajajo zelo dolgo. Poleg pravd je treba pri mnogih stečajih čakati tudi na ustrezne odločbe v denacionalizacijskih postopkih. Najstarejši primeri, ki jih yodimo na našem sodišču, so prav takšni.
Torej bi bili stečajni postopki krajši, če bi bili v drugih delih sodišča bolj učinkoviti?
Najbrž. Dokler niso pravnomočno končani vsi ostali postopki, tudi na delovnem sodišču, stečaja ne moremo zaključiti.
Pred javnostjo in tistimi, ki so vpleteni v stečaj, pa ste za dolgotrajnost postopkov krivi vi.
Res se marsikdaj dogaja, da upniki v svoji nepoučenosti vso krivdo za težek insolvenčni položaj ste-&jnega dolžnika valijo na stečajnega upravitelja in na sodišče. Vendar je to tako, kot če bi vso krivdo Za prometno nesrečo pripisali dežurnemu policistu, ki je prišel na ogled.
Kaj bi bilo treba narediti, da bi bila učinkovitost reševanja stečajnih zadev boljša?
Vsi, ki sodelujejo pri stečaju, bi morali ustrezno specializirati, ^tdi sodniki, ki vodijo pravde iz tečajnih postopkov. Včasih je lahko bil vsak stečajni upravitelj, kar Pa ni dobro. Zato smo se v Celju že fta 1996 odločili, da bomo s taksnim načinom dela prekinili. An-Stóirali smo ljudi, ki so se zavest-odločili, da bodo opravljali sa-11,0 ta poklic, se vseskozi nanj pri-
nem senatu, imeli več ekonomskega znanja.
Se strinjam. Če smo že gospodarski sodniki, se moramo spoznati tudi na to področje. Reševanje insolvenč-ne problematike zahteva poleg pravnih tudi ekonomska znanja.
Spremembe stečajnega zakona predvidevajo, da stečajni upravi-
tat tega je, da imamo danes zelo dobro usposobljeno ekipo, znotraj katere so še specialisti za posamezne gospodarske dejavnosti.
So omejitve, koliko stečajev lahko hkrati vodi nek upravitelj?
Omejitve ni. Pri nas pa ima stečajni upravitelj tudi strokovne sodelavce in s takšno ekipo lahko obvladuje tudi več stečajev hkrati. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da stečajni upravitelj sam prevzame neko podjetje, ki ga je prej vodila cela ekipa ljudi. V Celju torej razvijamo timski pristop, kar je v svetu že uveljavljena metoda dela. V Italiji, na primer, steča-njemu upravitelju, ki je ekonomist, predsednik senata dodeli v pomoč še pravnika, in obratno. V ZDA pa stečajne postopke vodijo upravitelji, ki imajo v ekipi tudi po trideset strokovnjakov. Zato lahko stečajni postopek končajo sorazmerno hitro.
Se je v Celju, odkar stečaje vodite timsko, učinkovitost postopkov povečala?
Seveda se je. Prej so stečaji v povprečju trajali od tri do štiri leta, zdaj obvladujemo letni pripad, kar pomeni, da toliko zadev, kot jih v enem letu pride pred sodišče, tudi rešimo. To je velik dosežek.
Zakaj pa potem stečaja Topra in Metke trajata že skoraj več kot deset let?
Pri obeh primerih gre za problem denacionalizacije in še nedokončanih pravdnih postopkov. Je pa res, da smo zato, da bi ta in še nekaj drugih stečajev rešili hitreje, zamenjali stečajne upravitelje. Zdaj pričakujem, da bodo tudi ti primeri zaključeni v primernem času. Naj ob tem povem, da smo do leta 1996 na Celjskem imeli okrog 30 stečajnih upraviteljev, danes pa jih imamo le še pet, ki pa se ukvarjajo izključno s tem delom in so zelo spoznajo tako na ekonomijo kot na pravo.
Večkrat je slišati, da bi bili stečajni postopki bolj učinkoviti, če bi tudi sodniki, ki sedijo v stečaj-
telji ne bi bili več le prodajalci premoženja, ampak bi delovali kot krizni menedžerji. Za celjske ste-čajnike to ne bo nič novega.
Seveda ne, saj pri nas delamo tako že dlje časa. Odločili smo se namreč, da bomo stečajne postopke vodili na tako imenovani ekonomsko dinamičen način. To pomeni, da v podjetju, ki je zašlo v težave, najprej poskušamo ugotoviti, ali je še kaj možnosti, da še naprej posluje. Imeli smo kar nekaj stečajev, ko se je dejavnost podjetja ohranila, vendar z novim lastnikom. Namen stečaja je res prodaja premoženja, ampak mi to premoženje prodamo novemu kupcu, ki lahko proizvodnjo takoj nadaljuje, z izkupičkom pa se uspešno poplačajo upniki. Takšen primer je Zlatarna, pa žalski Feralit.
Ste že kdaj, ko ste kakšno prisilno poravnavo razglasili za uspešno, hkrati že vedeli, da bo podjetje končalo v stečaju?
Takšne stvari je težko napovedati. Ko zaključimo primer in razrešimo upravitelja, nimamo več pristojnosti nad delovanjem podjetja. Zato menim, da bi bilo pametno, če bi v prihodnje večji nadzor nad podjetjem, ki je v prisilni poravnavi, dobili upniki. Da bi ga spremljali in posegli tudi v ustrezne kadrovske zamenjave. Če je namreč nekdo pripeljal podjetje na rob propada, je vprašanje, ali ga je sposoben voditi tudi naprej. Iz izkušenj lahko trdim, da bi bilo zelo dobro, če bi upni-
Trdo srce in ostra sekira
Izjemen pomen mestnih dreves, ki zahtevajo bistveno drugačne pristope kot drevesa v gozdu
Vinko Andoljšek kaže krute posledice prevelikega obrezovanja. Ker nov poganjek ni Ob blokih na Otoku so sadili neprimerne drevesne vrste, predvsem so jih sadili preblizu stavb. Od leve Irena Ašič, Vinko
rasel iz debla, ga je ob hitri rasti napadla gniloba. Andoljšek in Robert Hostnik j^jyjji- Št. 44 - 4. november 2004 ---
»Celje ni samo belo, je tudi zeleno mesto,« rad pove Jože Smodila iz oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Mestne občine Celje. V mestu in primestnih naseljih je približno pet do šest tisoč dreves, za katere bi morala skrbeti ustrezna občinska služba. Pa to res počne? Bolj občasno, bi lahko zapisali, saj tudi na tem področju za bolj sistematično in redno delo zmanjkuje denarja.
Občina sicer skrbi za ozelenitev mestnih površin in sajenje dreves, pri čemer gre še vedno za dokaj stihijske akcije. Pogosto se zatakne že pri izbiri ustreznih drevesnih vrst. Se huje
na kakšen način jih je treba obrezovati. Prav zato so že pred leti ustanovili komisijo, ki naj bi odločala o vsem tem. A komisija še vedno obstaja bolj na papirju kot v resnici. Njeno delo bo lahko steklo sistematično in strokovno šele, ko bo izdelan kataster vseh dreves v občini.
»V Združenih državah Amerike in Kanadi, kjer je mestna arboristika bolj razvita, to že imajo. Vsa mestna drevesa so popisana, označena z ustreznimi tablami, imajo, če se tako izrazim, svoj zdravstveni karton. Skrbnikom je v vsakem trenutku jasno, kakšen ukrep potrebuje določeno drevo. V večjem delu Evrope in tudi pri nas so to še sanje,« pove Robert Hostnik iz celjske enote zavoda za gozdove, ki je tudi član komisije. »A vendar bomo ob vse večji zavesti o pomenu mestnih dreves in še posebej z osveščanjepi prebivalstva slej ko prej tudi pri nas prišli do tega. Upam, da bo prav Celje prvo v Sloveniji, ki bo prišlo vsaj do katastra mestnih dreves.« Jože Smodila obljublja, da se bo to zgodilo še letos, če bo vse po sreči.
Kruta rez
Največji problem z mestnimi drevesi v Celju predstavlja večletna praksa prevelikega obrezovanja, ki sicer pomeni pomladitev drevesa in odpravlja tudi nevšečnosti, ki meščane najbolj motijo. Najbolj se jezijo zaradi přebujnih krošenj, ki poleti sicer dajejo prijetno senco, a hkrati jeseni, ko drevje odvrže liste, povzročajo različne nevšečnosti - mašenje žlebov, veter raz-
Novo zasajen lipov drevored ob Trubarjevi ulici je primer dobrega dela in izbire ustreznih drevesnih vrst za mesto.
naša listje vsepovsod. Toda dosledno večletno obrezovanje in obža-govanje dreves je pokazalo, da ta ukrep pomaga le za kratek čas. Drevje se odzove s še bolj bujno rastjo, prevelike rane, ki jih povzroči žaga, se ne zacelijo in začne se gnitje. Novi poganjki ne odženejo iz debla, prehitro rastoči poganjki se začno lomiti. »Rezanje vrhov je sicer modno, a v kratkem se prav pri vrhu krošenj drevo še bolj zgosti, bujna rast pa drevesu škodi. Tako obrezano drevo raste tudi do meter in pol letno, normalna rast približno 30 let starega drevesa pa je do 20 centimetrov letno,« pravi Vinko Andoljšek, član komisije, sicer vodja občinskega redarstva. »Tak način obrezovanja je sprejemljiv le, če ga prakticiramo že na sadikah dreves. Kasnejše ostro nižanje dre-
ves je nesprejemljivo, zato mu bomo v Celju naredili konec,« dodaja.
Ostra sekira
»Mesto je za drevje zahteven rastni prostor. Če želiš v mestu lepo drevje, moraš imeti, kot se je slikovito izrazil eden uglednejših ameriških arboristov, trdo srce in ostro sekiro,« pravi Robert Hostnik. »Drevo v mestu ne more rasti kot v gozdu, njegova življenjska doba je zaradi urbanih vplivov krajša, njegovo rastišče manjše, zato je pred vsemi, ki se ukvarjamo z ozelenitvijo mest in zlasti s sajenjem dreves, najpomembnejša pravilna izbira drevesnih vrst.«
V Celju je s tem kar nekaj težav. Skozi oči mestnih gozdarjev je katastrofalno predvsem stanje v Ker-
Drevesa v mestih...
... polnijo atmosfero s kisikom. Na hektaru površine proizvedejo dovolj kisika za 44 ljudi na dan.
... s svojo krošnjo kot filter prestrezajo prašne delce, dim in cvetijj prah. Absorbirajo ogljikov dioksid in ostale nevarne pline. Odrasla bukev prestreže tono prašnih delcev na leto.
... v enem letu absorbirajo toliko ogljikovega dioksida na hektar, kot ga sprosti avtomobil na 123.000 prevoženih kilometrov. ... s hlajenjem zraka in senco zmanjšujejo nastajanje ozona. ... zmanjšujejo odtok vode in erozijo tal. S prestrezanjem padavini ske vode zmanjšujejo vpliv neviht in možnosti poplav.
... lahko poleti zmanjšajo temperaturo zraka v mestih tudi za 1Q stopinj. Obenem zvišujejo zračno vlažnost.
... blažijo bleščečo svetlobo v sončnih dneh in zmanjšujejo hitrog vetra in hrup. ... povečujejo rastlinsko in živalsko pestrost. ... večajo vrednost posesti. Študije v ZDA so pokazale, da se vrednost posesti poveča za 5-18 odstotkov, če na njej raste odraslo drevje. ... izboljšujejo zdravstveno stanje prebivalcev. ... ustvarjajo razgibano in prijetnejše bivanjsko okolje. ... ugodno vplivajo na zdravstveno stanje prebivalcev mest, blažijo strese in dajejo občutek sproščenosti in ugodja.
snikovi ulici. Veliko napak je mogoče videti na Otoku, kjer so mnoga drevesa sadili preblizu blokov in zdaj s svojimi krošnjami že dobesedno silijo v stanovanja. TUdi mestni park ni izjema. Napaka je bila narejena, ko so breze nadomeščali z drugimi brezami. A prav breza, četudi izjemno lepa, je med bolj neprimernimi drevesi za mesto. Razvejan in zelo površinski koreninski sistem namreč uničuje asfaltirane ali tlakovane površine, cvetenje tega drevesa, ko se rumeni prah s cvetov zajeda vsepovsod, rad izzove tudi alergijske reakcije ljudi, pa je sploh zoprn. Zdaj napako popravljajo s sajenjem platan. Prvi nasad so polomili mestni vandali, drugi je bil sajen v napačnem času, po lanski suši, ko so bile sadike preslabotne, da bi se obdržale. »V tretje bo uspelo,« trdi Jože Smodila.
»Površen pregled stanja mestnih dreves pokaže, da so kar tri četrtine na tak ali drugačen način v nesožit-ju z okoljem, skoraj polovica ni bila nikoli negovana,« je kritičen Hostnik.
Začetek sistematičnega dela
»Zadnje zasaditve v mestu, čudovit primer je ob Trubarjevi ulici, kjer
smo zasadili lipov drevored, kaže jo, da gre vendarle na bolje,« opé zarja Irena Ašič, članica komisi iz celjskega vrtnarstva. »Treba se Hp sistematično lotiti še nadaljnjega 3 ločanja neprimernih dreves in n vih zasaditev. Tako kot ostale nt veseli, da smo naredili križ čez p» močno obrezovanje, četudi ga pre bivalci marsikje zahtevajo.«
Vse spremembe bodo praktičđ izvedljive šele, ko bo izdelan popi in kataster mestnih dreves. »Pri čj mer smo v občinskih strokovnih službah med kladivom in nakovalom pravi Smodila, »na eni strani razumemo opozorila strokovnjakov.» komisije. Vemo, kaj vse bi bilo ta ba postoriti. In če je to za nas kladi vo, je občinski proračun nakoval^ Denarja za ta opravila je letno vsi tri do štirikrat premalo.« -j
In prav to dejstvo bo najbrž še ki dolgo časa vodilo do iskanja potref nih soglasij. Za začetek se bo treba osredotočiti na področja, kjer je težav največ. Drugače bodo, kot so to nekateri že storili, občani sami posegli po žagah in sekirah. In name sto motečih dreves morda posadili druga. In ga polomili. Kot tisti na Otoku, ki so pred blok posadili črni bor. Drevesno vrsto, ki v mesto ne sodi in v njem tudi nima možnosti za dolgo življenje.
BRANKO STAMEJČIČ
lovi TEDNIK	ZANIMIVOSTI	11
Laibachov spektakel
Skupina Laibach je v nabito polni dvorani Plesnega foruma Celje na »noč čarovnic« v nedeljo, 31. oktobra, uprizorila pravi multimedijski spektakel. To je bil zadnji koncert skupine v Sloveniji pred njihovim odhodom na turnejo po ZDA.
Foto: IZTOK SKOK
Damjan Knez je kar sam izdelal stroj za pranje jabolk.
Damjanov pralni stroj za jabolka
Damjana Kneza iz Sedra-ža poznajo mnogi, predvsem pa bivši in sedanji učenci Osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. V šoli opravlja delo hišnika, skrbi pa tudi, da je okolica čista in urejena.
r Tisti, ki ga poznajo še nekoliko bolje, pa vedo, da je jrava mravljica tudi doma. Pri tem si je že večkrat skušal deli olajšati s kakšnim pripomočkom, ki ga je izdelal kar sam. Njegov izdelek so tudi garažna vrata na harmoniko, ti se odpirajo na daljinsko Spravljanje pod kotom 90 stopinj. »Nek izdelovalec vrat je Šrdil, da je to absolutno ne-ffiogoče. Sam sem jih naredil in ga povabil, da si jih je Prišel tudi pogledat in kar verjeti ni mogel očem,« je ponosen Damjan, ki se v teh jesenskih dneh ukvarja predvsem I stiskanjem jabolk. 1 »Vsi pri hiši imamo radi jabolčni sok, zato smo pobrali in tudi dokupih kar nekaj sto kilogramov jabolk, da zdaj iz njih stiskamo sok, ga Pasteriziramo in nato shranimo v steklenice, kjer ga na Primerni temperaturi hranijo vse do pozne pomladi.
Vsako leto je bilo kar precej zamudno delo prav pranje jabolk. Sem namreč zagovornik absolutne čistoče, sicer tudi sok ni užiten. Včasih jabolk niso prah, vendar je danes ozračje povsem drugačno in je to nuja,« pravi Damjan, ki je letos poskrbel, da s pranjem jabolk ni več zamude. Od sosedov je iz petih odsluženih pralnih strojev dobil bobne, jih med seboj povezal, v to vstavil polža, ki jabolka potiska naprej in nazaj, ter napeljal vodo, ki jabolka opere. »Potem jih pre-strežem v zabojček in jih ne-sem v stiskalnico. Vendar še nisem povsem zadovoljen in bom pozimi skušal obstoječe nadgraditi še s tekočim trakom, ki bo jabolka sam popeljal do stiskalnice,« pravi Damjan, ki ima vselej ob sebi dva pridna pomočnika; 6-letno hčerkico Manco in 5-letnega sina Jureta, ki z zanimanjem opazujeta in se od očeta kaj koristnega tudi naučita. Letos so Knezovi že napolnili 1.500 steklenic, v sodih pa imajo še okrog 2.000 litrov jabolčnega soka, tako da žeje res ne bodo trpeli.
MOJCA MAROT
Baletka	v Sebo
Baletka Viktorja Šesta, ki jo je slikar po-	iz Celja in s tem prispeval delež k uspe-
daril za humanitarno akcijo Novega ted-	šnosti akcije, v kateri smo 70 otrok peljali
nika in Radia Celje Naslikajmo počitnice	v Baško. Izročila mu jo je Vesna Lejič,
otrokom, bo odslej krasila prostore pod-	pomočnica direktorja in vodja Agencije
jet j a Seba. Izbral jo je Franc Meža, direk-	NT&RC.
I tor tega podjetja za zaključna gradbena dela	Foto: GK
Frankolovski pev
Moški pevski zbor Anton Bezenšek s Frankolovega je zadnje dni oktobra uspešno sodeloval na 18. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Praha cantat.
V šestih kategorijah je nastopilo 49 zborov iz šestnajstih držav, med drugim Italije, Ukrajine, Danske, Litve, Irske, Francije, Nemčije, Anglije in drugod. Zbore, vsak je ob obvezni zapel še pet pesmi, je ocenjevala petčlanska mednarodna komisija.
Pevci s Frankolovega so se preko razpisa na tekmovanje prijavili sami, da ugotovijo,
uspešni v Pragi
koliko je vredno njihovo petje v mednarodni konkurenci. V svoji kategoriji so osvojili srebrno odličje, med vsemi sodelujočimi zbori ne glede na kategorijo pa so najbolje zapeli domačo ljudsko pesem, zato je njihovi dirigentki Darinki Stagoj pripadla čast, da je na zaključnem nastopu dirigirala zbranim zborom.
Najnovejšega mednarodnega uspeha so pevci s Frankolovega veseli, saj jim bo veliko pomenil pri nadaljnem delu.
TV
nLRC

Milijarde v kanale
V desetih letih bo Celje bistveno razširilo omrežje sekundarne kanalizacije
V prihodnjih desetih letih bodo v Mestni občini Celje zgradili dobrih 74 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja, kar bo podjetje VO-KA, ki je pripravilo podroben program, stalo po današnjih cenah približno 3 milijarde tolarjev.
Izredno ambiciozen načrt gradnje kanalizacijskega omrežja je nastal zato, ker se je Slovenija do Evropske unije zavezala, da bo do leta 2015 rešila težave pri odvajanju in čiščenju odpadnih vod. S širitvijo vodovodnega omrežja naraščajo tudi težave pri odvajanju odpadnih vod, kar je zlasti izrazito v primestnih naseljih. Današnje celjsko kanalizacijsko omrežje sestavlja približno 160 kilometrov kanalov s pripadajočimi objekti. Na ta način zbrane odpadne vode čistijo v dveh čistilnih napravah - v Škofji vasi za Vojnik, Škofjo vas in del Ljubečne, v centralni čistilni napravi vse preostale.
Na mestno javno kanalizacijo je priključenih že skoraj 93 odstotkov vseh uporabnikov javnega vodovodnega omrežja, medtem ko za celotno občino, vključno s primestnimi naselji, velja, da je na omrežje priključenih 75 odstotkov vseh uporabnikov. V občini je še vedno več kot devet tisoč greznic, vendar ne bo dolgo tako, saj je izgradnja čistilne naprave omogočila njihovo opustitev. Stroški čišče-
nja so namreč manjši od obveznega praznjenja greznic.
Prav v tem času delavci Nivoja hitijo z dogradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja z dvema rajonskima zbiralnikoma - proti Štoram in Lopati. V sklopu te naložbe, ki jo sofinancira Evropska unija, bodo zgradili tudi šest zadrževalnih bazenov s črpališči, kar je eden od ukrepov za povečanje protipoplavne varnosti. Dokončanje te naložbe bo odprlo pogoje za izgradnjo in razširitev sekundarnega omrežja, torej povezavo še večjega števila uporabnikov vodovodnega omrežja na javno kanalizacijo.
In kje so v občini ugotovili največje potrebe po gradnji kanalizacijskega omrežja? Velika primestna naselja kot so Tre-merje, večji del Zagrada, Košnica, Pečovnik, Zvodno, Osenca, Podgorje, del Teharij, del Trnovelj, del Ostrožnega, del Lopate, Gorica pri Šmartnem, Šmartno v Rožni dolini, naselja okoli Šmartinskega jezera, Lokrovec, Lahovna, večji del Začreta in Šmiklavž so praktično še brez kanalizacije.
V desedetnem načrtu gradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja so ta naselja razdelili na 19 območij in tudi časovno opredelili, kdaj bi v njih lahko začeli graditi kanalizacijo. Delati bodo začeli prihodnje leto v Tremerjah, Lo-krovcu in Dobrovi, zadnja bo-
Gradnja primarnega omrežja pri Pocajtovem mlinu na Tehaijah
sta z začetkom v letu 2012 prišla na vrsto Zvodno in Osenca, medtem ko je časovni načrt za gradnjo kanalizacije ob Šmar-tinskem jezeru odvisen od realizacije projekta Sanacija in turistična ureditev Šmartinskega jezera.
Vse naložbe bodo v desetih letih stale približno 3 milijarde tolarjev, gradnjo pa bodo fi-
Slavnostni govornik na slovesnosti je bil član predsedstva območne borčevske organizacije Tone Rožman.
V spomin borcem
Na Ljubečni so minuli petek na krajevni komemoraciji odkrili novo spominsko ploščo padlim borcem in aktivistom tega kraja.
Na plošči je vklesanih 16 imen borcev, ki so že v mladosti darovali svoja življenja v boju za osvoboditev domovine. »Ljubečna je kraj, ki je bil poln pogumnih in odločnih ljudi. Ti so se zoperstavili okupatorjem kljub temu, da je bila prav v tem kraju baza nemške protiletalske obrambe,« je v slavnostnem nagovoru ob slovesnosti povedal član predsedstva območne borčevske organizacije Tone Rožman. Spominska plošča je v kraju že bila, na gasilskem domu. Toda ob obnovi doma je izginila neznano kam. Zdaj znova stoji v središču kraja in opozarja na junaška dejanja ljubečanskih borcev.	BS
I
POZOR, HUD PES
Štukanje

nancirali iz zbranih republiških in občinskih taks za obremenjevanje in onesnaževanje voda. Ko so v podjetju VO-KA sešteli predvidene prihodke od taks, so ugotovili, da za izvedbo načrtovanih gradenj manjka še približno 665 milijonov tolarjev oziroma 67 milijonov letno. To razliko naj bi pridobili z nepovratnimi sredstvi države, saj sodijo opisane naložbe v nacionalni program odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Možni viri za sofinanciranje teh naložb pa so tudi v nepovratnih sredstvih Evropske unije.
Ob tem je jasno, da je osnova za naložbe predvsem republiška taksa za obremenjevanje voda. Pri VO-KA zato upajo, da so dobro ocenili gibanje te takse v naslednjih letih, ki se ne bi smela zmanjševati. Leta 1999 je bila ta taksa 58 tolarjev na kubični meter porabljene vode, letos je dosegla že skoraj 134 tolarjev. Načrtovalci sklepajo, da bo taksa rasla v mejah letne inflacije, torej za 3 do 4 odstotke letno.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK
Brez odvisnosti
November je mesec boja proti odvisnostim, zato bo v prostorih Projektne pisarne Celje, zdravo mesto, na Slomškovem trgu 4, od 5. do 28. novembra na ogled razstava z naslovom Zdravo življenje - življenje brez odvisnosti. Razstavo si boste lahko ogledate vsak delavnik od 7. do 16. ure, razen v petek do 14. ure. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu na številki 03/ 428-79-20.
Pred časom je moj prijatelj, ki je čistokrvni Celjan, njegov »poklic« pa pisatelj, popival s prijatelji po Celju. To je bil čas, ko se je v Celju na novo odprl štadion. Tisti večer je naletel na »zavedne« Celjane, ki so se šopirili s tem našim štadionom čez vse mere, kot da bi ga sami zgradili. Ker so šli s hvalisanjem prijatelju precej na živce, jim je z narejenim ljubljanskim naglasom dejal, da jim hkhm štadion. Kaj boš ti nam, so rekli in ga nabu-hali. Štadion je postal simbol Celja, razlog za hvalisanje, še posebej, odkar so ga dopolnili z novim delom. Celje se z njim identificira, podobno kot tudi z dvorano.
Nekaj povsem drugega je z biseri pred občino, ki se vandalsko uničujejo, mediji, in imam občutek, da tudi mestna oblast, pa nikakor »ne stopi zanje«. Imam vtis, da je vsem nekako všeč, kar se dogaja v zvezi z njimi, kot da bi ne bili del celjske sodobne identitete. Že nekaj časa prebiram o škodi na njih, ki jo plačuje xy zavarovalnica, o morebitni uvedbi mestne policije in podobno, daje se vtis, da je z njimi zgolj križ. Čez bisere lahko praktično vsakdo reče, kar hoče. Če bi recimo moj prijatelj tam v oštariji rekel, da Celjanom hkhm bisere, bi se mu vsi skupaj pridružili in ga povabili, da jih skupaj razbijejo. Nekateri menijo, da bi bilo potrebno steklene kupole zamenjati s kovinskimi in podobno. Takšna razmišljanja so milo rečeno »rustikalna« na nivoju razmišljanj kaj je boljše, lončeni ali stiroporni tegle. Težava ni v biserih, težava je v tem, da niso sprejeti, da tiste, ki jih razbijajo, ne znajo prijeti, jim soditi za van-dahzem ter zaračunati plačilo obnove. O tem, kdo je za to odgovoren (nikakor ne arhitekt), je izgubljati besede odveč!!! Skratka, biseri so za moje pojme čisto simpatična rešitev, ki bi bila še
MOHOR HUDEJ
boljša, če bi je že v osnovi ne sprejeli z odporom. V mestno jedro, ki je v veliki večini stilno, arhitekturno raznoliko (barok, neoklasi* cizem, secesija, neoromani ka, modernizem, socreali zem ...) je vnešen nov stil.' Zakaj pa ne? Prostorsko in tranzitno so dobro zasnovani, O.K. mogoče je res malenkost premalo zelenega tam okoli občine, ampak tega tudi prej ni bilo!
Kaj pa štadion? Štadion je, govorim o pokriti tribuni, zaJ snovan zgrešeno. Tribuna za častne goste je prevelika, preseka tribuno na dva dela, kar škoduje atmosferi ob polnem štadionu, saj se navijaško vzdušje z enega konca sliši na drugega šele čez čas, kar vpliva komično na razpoloženje navijačev. Prav tako iz; zgornjih vrst ne vidiš cel ne travne površine. Častna tribuna je enostavno moteča tudi vizualno. V zadnjem časti, so nanjo »doštukali« še montažne tribune, kar govori o tem, da je tudi sama n bnost častne tribune zgrešena oz. zasnovana nezadostno. Ttidi na novo tribuno so postavili nekakšen montažni oder, kar spet govori o tem, da zadeva ni narejena opti-' malno. Dragi moji, lepo je, da imamo največji in brez dvoma najlepši štadion v Slo-, veniji, a na žalost ga kazi »poj štukanost«, ki na srečo še ni doletela biserov. Tistim, ki tako radi »štukajo«, pa predlagam, da svoji tipski bajti, doštukajo še kakšno drvarnico in orgazmirajo doma, na kmetih. Mimogrede, takšnih štadionov, kot ga im® mo v Celju, je po svetu ni stotine, o čudežih pa kdá drugič.
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.
Družba ta nizke ki visoke gradnje
Gradimo za vas

1
Namesto doma
Banka Celje v muzeju
»Zlate« maturantke
Konec oktobra so se v Celju zbrale »zlate« maturantke nekdanje Trgovskè šole v Celju in proslavile 50. obletnico mature. Pridružili so se jim tudi profesorji, Ludvik Rebevšek, ki je gostovanjem na Madžarskem so celjski komorniki uspešno sklenili sezono 2003/04 pod vodstvom Sama bil takrat tudi ravnatelj, Magda Jarh in Aljoša Krašovec. Vse so seveda že upokojene, Ivačiča.	vendar jim dobre volje in tudi delovnih aktivnosti nikoli ne manjka.	AB
'	Št. 44-4. november 2004 -ŇyjČ
trpeli čez lužo
Celjan o Argentincih slovenskih korenin v knjigi Čez morje v pozabo
Po dvajsetih letih proučevanja Latinske Amerike, desetih letih življenja v Argentini in več kot petih letih zlivanja svojih misli in spoznanj na papir je Celjan Marko Sjekloča slovensko in izseljensko javnost po številnih poskusih ostalih avtorjev razveselil z vseobsegajočim delom, ki zajema celotno zgodovino 120-let-nega slovenskega izseljevanja v Argentino.
Zahtevnega podviga, to je na enem mestu zbrati razloge za izseljevanje, njegov potek, občutke izseljencev ob prihodu v tujo deželo in življenju v njej, se je nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomat v Beogradu in Buenos Airesu ter dopisnik iz Latinske Amerike za vrsto slo-irenskih in tržaških časopisov, iptil, ker sta mu argentinska kultura in problematika slovenskih izseljencev »zlezli ^od kožo« in ker ne bi bilo lepo, če bi ta nadvse pomemben del zgodovine potonil v pozabo. Hkrati želi pri odgovornih v državnih inštitu-
Kol'kor kapljic, tol'ko let...
Slovenci smo znani po tem, da radi slavimo žlahtno kapljico, za nami pa ne zaostajajo niti Madžari, ki » konec septembra spet pripravili svetovni festival vinskih pesmi. Tam so bili tudi pevci Komornega moškega zbora iz Celja. !. »Povsem napačno bi si lahko iz naslova festivala razlagali, da je šlo za nekakšno zakotno pivsko veselico,« opozarjajo pevci. »Glede na to.
da je mesto Pecs, kjer je bil festival, v eni od vinorodnih pokrajin Madžarske, želijo vso ohranjeno in negovano kulturno dediščino oplemenititi še z vinsko kulturo.« Šlo je za velik in ambiciozen projekt, v katerega je Komorni moški zbor s svojimi nastopi vgradil »smaragd v zlato krono«, kot so Madžari opisali petje. Celjani so se predstavili na dveh osrednjih gala koncertih v tamkajšnjem narod-
ljenci v Argentini niso dobili tistega, kar so pričakovali, to je boljšega življenja kot doma. Slednje zgovorno dokazuje misel povojne izseljenke: »Rajši bi doma malo potrpeli.« Knjiga govori tudi o tem, da je domovina izseljence kaj rada pozabljala. Od tod tudi naslov.
Marko Sjekloča je knjigo o izseljencih pisal več kot pol desetletja.
cijah »sprožiti globlji premi-	voril o pričujoči temi na ta-
slek o problemu izseljeva-	ko sistematiziran in celovit
nja«. V svojem knjižnem pr-	način, odpira pa tudi vpra-
vencu, ki ga je poimenoval	šanja političnih dogajanj v
Čez morje v pozabo, odpira	zvezi s slovenskim izseljeva-
marsikatero »pikantno« in slo-	njem«,
venskemu bralcu tudi nežna-	V knjigi, ki bo prevedena
no temo, osebno pa pričaku-	tudi v španščino in verjet-
je, »da bo knjiga postala kia-	no še v angleščino. Marko
sika, ker še nihče ni sprego-	Sjekloča ugotavlja, da izse-
Knjiga s 360 stranmi in fotografijami je bila v Argentini uradno predstavljena že junija letos, septembra se je pojavila tudi na knjižnih policah v Sloveniji. Izdala jo je celjska Fit media v nakladi tisoč izvodov, tiskali pa so jo v Argentini.
Marku Sjekloči, ki se je letos ponovno preselil v Čelje, bi bila največja nagrada za omenjeno delo, če bi svoj delež o izseljenski problematiki prispevali tudi vsi tisti, ki so o zadevi podrobneje seznanjeni.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Banka Celje je svoj visok jubilej - 140 let delovanja v petek obeležila s pregledno razstavo, ki so jo postavili v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Banka Celje, letošnja dobitnica zlatega celjskega grba, ki nadaljuje tradicijo pred 140 leti ustanovljene Celjske hranilnice, se je morala dolgo dokazovati in uspešno poslovati, da so ji ljudje povsem zaupali, kajti, pravi predsednik uprave Niko Kač, »denar je plašna tica, ki ne sede na majavo vejo«. Kako je njihovo delo potekalo od ustanovitve do danes, si bo na razstavi mogoče ogledati do 28. novembra.	BA
Meritve holesterola in sladkorja
V torek, 9. novembra, bo Društvo za zdravje srca Slovenije - podružnica Celje pripravilo določanje holesterola in krvnega sladkorja v krvi. Merjenje bo v kardiomobilu pri Krajevni skupnosti Teharje. Za člane društva bo merjenje brezplačno, ostali pa bodo plačali simbolično ceno 500 tolarjev. Meritve bodo opravljali med 13. in 15. uro. Nato pa bo v prostorih KS Teharje predavanje o pomenu fizične aktivnosti za zdravje srca in preventivo pred osteoporozo. Predavala bo prof. Brigita Fižuleto.	JT
Osteoporoza in zlom zapestja
Boleč zlom zapestja je pogosto prvi znak, da z našim okostjem ni vse v redu, da smo zboleli za osteoporozo. To je hkrati opozorilo, da moramo takoj začeti z zdravljenjem tako imenovane bolezni krhkih kosti. O povezavi zlomov zapestja z osteoporozo bo v četrtek, 11. novembra, ob 15.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju spregovoril asistent Zdenko Orožim, dr. med., ki se s to problematiko srečuje na oddelku za kirurgijo roke, opekline in plastično kirurgijo v celjski bolnišnici. Predavanje je pripravilo celjsko društvo bolnikov z osteoporozo.	MBP
Jesenska kulturna izobraževanja
nem gledališču, vsakokrat pred nabito polno dvorano, ter na zaključni prireditvi na mestnem trgu. Na vse grlo so prepevali venček slovenskih napitnic (Ga pijemo pod li-pico. Bratci veseli vsi), Zdravico, En hribček bom kupil. Na Vipavskem...
Ob slovesu jim je direktor tamkajšnjega kulturnega centra priznal: »Preskromni ste za tako izvrsten zbor.«
BA
V	minulih dneh je bilo v organizaciji celjske izpostave JSKD kar nekaj strokovnih izobraževanj za amaterske kulturne ustvarjalce.
V	dvorani Plesnega Foruma Celje je seminar sodobnega plesa spremljalo 16 udeležencev, vodil pa ga je mladi ustvarjalec in strokovnjak
s tega področja Boštjan An-tončič, ki se ga številno občinstvo prav gotovo spomni kot odličnega plesalca Plesnega Foruma Celje. Lutkovnega seminarja se je udeležilo 12 udeležencev, izdelovali pa so lutko na palici, imenovano javajka in spoznali zakonitosti izbire teksta, drama-
turgije in režije. Na gledališkem seminarju, ki je bil minuli konec tedna, je sodelovalo 25 udeležencev. Glavna tema je bila sodelovanje režiserja in igralca. Delavnico je vodila gledališka igralka in dobitnica Severjeve nagrade za igralca amaterja Simona Zore - Ramovš. ŽB
žalec i gornji gbfldj prebold
nBKBBBBI
^ i §
Vzburjene strasti v Žalcu
Poslanec Lojze Posedel bo, v nasprotju z določili občinskega statuta, funkcijo župana opravljal nepoklicno - Reba
lans letošnjega proračuna skozi šivankino uho
Kot kaže, je v žalskem občinskem svetu končano večletno premirje. Vsaj tako bi lahko sodili po četrtkovi seji, ko so svetniki za en glas potrdili rebalans proračuna, v nadaljevanju pa je »padel« eden redkih odlokov v zadnjih šestih letih, in sicer odlok o spremembi statuta, s katerim bi županu Lojzetu Posedelu prižgali zeleno luč za nepoklicno vodenje občine.
V statutu občine Žalec je namreč zapisano, da župan svojo funkcijo opravlja poklicno, kar malce nasprotuje dejstvu, da je župan Posedel od 22. oktobra zaposlen kot poslanec v državnem zboru. Zato naj bi dikcijo, ki je, mimogrede, tudi v nasprotju z zakonom, popravili v smislu, da se tako župan kot podžupan lahko odločita za poklicno opravljanje funkcije. Vendar pa svetniki niso podprli predlagane spremembe statuta, za dvotretjinsko večino je zmanjkal en glas. Ob tem naj bi seveda poročali o pomislekih, zadržkih ... svetnikov, vendar tega ne moremo, ker razprave praktično ni bilo.
Poslanec Lojze Posedel, ki mu zakon omogoča nepoklicno vodenje občine.
In kako naprej? »Naš statut sedaj ni usklajen z dejanskim stanjem, saj sem redno zaposlen v državnem zboru. Zakonodaja omogoča županu, ki je izvoljen za poslanca, da se sam odloči, kako bo opravljal funkcijo,« je zatrdil Posedel, ki bo v prihodnje delal kot nepoklicni župan. »Zanimivo, da je bil na statutarni komisiji sklep sprejet soglasno, na seji pa neizglasovan tudi zato, ker je kar nekaj svetnikov odšlo iz dvorane, da jim ne bi bilo treba glasovati. Očitno zaradi dogovorov in pogovorov, ki jih imajo politične stranke in ki so seveda legitimni.« Ob tem je župan Posedel predsednike političnih strank pozval, naj predlagajo kandidate za podžupane. V občini so pred časom imeli tri podžupane, sedaj pa to funkcijo opravlja le še Janko Kos.
Strankarski dogovori so veljali tudi pri sprejemanju rebalansa letošnjega proračuna, ki so ga svetniki sprejeli z enim glasom »viška«. »Nerazumljivo je, da z nobeno pripombo, niti v pisni obliki niti na odborih, ni bilo opozorjeno na neskladje v rebalansu, vsee-
Ob tem dogajanju so žalski svetniki najdlje razpravljali pred izglasovano opro stitvijo komunalnega prispevka za vet namenski športni objekt in Žalske lekat ne, prisluhnili poročilu žalskega gasilske ga poveljstva ter sprejeli več odlokov, pomočjo katerih bodo na področju kulture in turizma lažje razdelili proračunski denar.
no pa so svetniki glasovali proti,« je povedj župan Posedel. »Moja ocena je, da gre z malce vzburjene strasti ob mojem imenovi nju za poslanca. Prepričan sem, da se bo z» deva uredila in bomo spet delali normalnoj Sicer župan na seji, v skladu s poslovnikom ni dovolil razprave, posamezni svetniki samo obrazložili glasove. Tako so proti re balansu glasovali v NSi in SDS ter nekateri posamezniki, tudi iz vrst LDS, v SLS pa želeli, da se določene številke razjasnijo.
URŠKA SELIŠNH
Z OBČINSKIH SVETOV
da bodo kolektivno izstopili iz celjskega regijskega študijskega središča. Potem ko so sklep že potrdili svetniki v Nazarjah in Lučah, so ga tudi svetniki v občinskem svetu Gornji Grad. Po obrazložitvi gornjegraj-skega župana Tonija Riflja sofinanciranje višješolskih ustanov ne sodi v pristojnost lokalnih skupnosti, poleg tega pa se v Celju pojavljajo vse večje zahteve. V bistvu zgor-njesavinjski županja in župani trdijo, da naj država poskrbi za financiranje višje in visokošolskih ustanov, saj sodijo v njeno pristojnost, v občinah pa bodo še naprej skrbeli za financiranje šolske in predšolske vzgoje. Resda ne gre za veliko vsoto, v primeru Gornjega Grada se prispevek za celjsko visokošolsko središče vrti okrog 200 tisoč tolarjev, toda denar je denar, so se strinjali svetniki in brez dodatne razprave ali vprašanj podprli predlog o izstopu Občine Gornji Grad iz Regijskega študijskega središča Celje.
US
Zlatoporočenca Sopotnik
Narava ima svoj prav
Žoharjevi iz Šešč pri Preboldu so bih kar precej presenečeni, ko so v hlevu zagledali 17 majhnih pujskov. Nemalo so se trudili, da bi jih ohranili pri življenju. Mladičke so ločeno krmili in jih navajali na otroški cucelj, vendar se je ponovno izkazalo, da ima narava vedno svoj prav. Na koncu je namreč preživelo le 12 mladičev, ki zdaj pridno rastejo. MŽ
Nov križ v Preserjih
V nedeljo popoldne je nov braslovški župnik Milan Gosak pred zbrano množico blagoslovil križ v Preserjih. O preteklih dogodkih, ki so po svoje zaznamovali križ in lipo, kateri je stal, je na slovesnosti spregovoril braslovški župan Marko Balant. V govoru se jf zahvalil vsem, ki so pomagali pri ponovni postavitvi križa, slovesnost pa so obogatili pevO mladinskega pevskega zbora.	T*
Slabi obeti za dom ostarelih
ŽALEC - Med 65 slovenskimi občinami se je tudi občina Žalec prijavila na razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za gradnjo doma za starejše občane. Med prispelimi vlogami jih skoraj polovica ni izpolnjevala pogojev. V Žalcu so med 33 občinami, ki so izdelali popolno vlogo, komisija pa je njihovo prijavo uvrstila na 25. mesto. To sicer ni najbolj spodbudno, vendar bodo po zatrjevanju župana Lojzeta Posedela nadaljevali z aktivnostmi, saj je v občini vse več želja, da bi zgradili svoj dom za ostarele. 1\tdi zato bodo poskušali poiskati investitorja, poleg tega imajo pripravljena programska izhodišča, dobro pa sodelujejo tudi z domom na Polzeli.
Zgornjesavinjčani zapuščajo RŠS
GORNJI GRAD - Županja in župani zgor-njesavinjskih občin so se skupno odločili,
Pol stoletja skupnega življenja sta tokrat praznovala Franc in Vikica Sopotnik iz Šešč. Obred civilne poroke sta v hotelu Prebold opravila župan Vinko Debelak in Henrik Krajne, cerkvenega pa je v župnijski cerkvi opravil domači župnik Franc Serec.
Franc se je pred 80. leti rodil v Šeščah. Izkusil je krutost vojne, saj je bil v ujetništvu v Afriki, domov pa se je vrnil kot partizan. Po vojni je spoznal Vikico, ki se je kot dvojčica rodila v Pariž-ljah v zavedni slovenski družini poleg petih bratov in sester. V mladosti je igrala v igralski skupini in to ju je z možem družilo, saj sta oba aktivna igralca. Vikica je za domačo igralsko skupino napisala celo dramsko delo. Po poroki sta Franc in Vikica na-
daljevala delo njegovih staršev na domačiji v Seščah, že leto po poroki pa se jima je rodil prvi sin in za njim še trije sinovi in hči. Njuna največja bolečina je bila izguba sina Francija v najlepših letih njegovega življenja. To
bolečino pa blaži veselje z de setimi vnučki, ki so njun naj večji ponos in veselje. Ker sù uspešno kmetovala, sta sinO Vikiju, ki je ostal doma, pustila dobro podlago za nadaljnje delo. Še vedno pa pri dé lu rada pomagata. Ti
flOVI TEDNIK
gornji grad| mozirje
žalec	braslovče
JhTs
Presekan »kurilnicc vozel?
V občini Gornji Grad že i dlje časa trajajo nesoglasja med direktorjem podjetja Smreka Brunom Zagode-lom in Tonijem Rifljem, županom ter direktorjem podjetja Engo, ki v občini skrbi za sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.
Spomnimo, da je bil sistem prvi v Sloveniji, sofinanciran tudi s strani Evrope, težave pa večajo prepletena lastniška razmerja. Nesoglasja so pripeljala do dveh tožb, težavah pri sklicih skupščin podjetij ter dolgov na eni in drugi strani. Na {etrtkovi seji so gornjegrajski svetniki sprejeli dva sklepa, s Jaterima so začeli kar nekaj postopkov. Tako bo občina Gor-inji Grad podjetju Smreka brezplačno podarila svoj osnovni ;delež v Smreki - slabe S od-
Klavnica pri Kle-menškovi žagi
Slovenska vlada je na četrtkovi seji praktično prižgala zeleno luč za sradnjo klavnice, za kar si v Solčavi prizadevajo že več let.
CNa območju Zgornje Sa-wijske doline je na splošno znan problem zaradi oddaljenosti klavnic. V Sol-lavi so že pred časom ustanovili posebno zadrugo, v katero je vključenih približno 40 kmetov, ki si ob pomoči občine prizadevajo za pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo klavnice. Tako je Občina Solčava 10. oktobra lani za območje Klemenškove žage na ministrstvo za okolje, prostor in energijo vložila pobudo za drugačno določitev širine priobalnega zemljišča z namenom graditve skupne klavnice za potrebe okoliških kmetij, r Za gradnjo je vlada v četrtek sprejela uredbo, s katero se izjemoma in na podlagi strokovne preveritve hi-Slroloških in hidravličnih razmer na območju dovoli zmanjšanje širine priobalnega zemljišča s 15 na 5 metrov. Ob tem so v vladi sprejeli tudi nekaj določil, in |icer je treba istočasno z Éradnjo zagotoviti varstvo |oda in varstvo pred vodami. Poleg tega morajo pred-ijdeti tudi ureditev leve březne Savinje, tako da bo zapovíjeno izboljšanje vodnega režima in zagotovljeno varstvo voda pred onesnaženjem, zagotovljeno pa mora biti tudi izvajanje nalog javne službe urejanja voda.
US
stotkov v lastniški strukturi predstavlja dobrih 8 milijonov tolaijev. V zameno bo občina dobila 25-odstotni delež Smreke (v nominalni vrednosti 525 tisoč tolarjev) v podjetje Engo, katerega 100-odstotna lastnica bo tako postala občina Gornji Grad.
Svetniki so sicer izrazili pomisleke ob tako različnih vložkih, vendar pa je župan Rifelj zatrjeval, da sta deleža tako v Smreki kot Engoju kljub številkam praktično nična. Ob tem bo občina v treh letih poplačala še zemljišča, na katerih stoji kotlovnica, ustrezen dogovor pa je sklenjen z večinskimi lastniki Smreke, mozirsko zadrugo in koroškim holdingom. Po potrjenih sklepih naj bi umaknili tudi obe tožbi, ki sta že na sodišču.
Položaj je precej zapleten, dodatno pa ga zapleta tudi predlog, da bodo Engo do konca leta združili z Javnim podjetjem Komunala Gornji Grad, kar naj bi zmanjšalo stroške poslovanja. Govorili so o 2 milijonih tolarjev mesečnega prihranka, enostavnem združevanju podjetij ter različnih pogojih, vendar pa se po seji ni moč znebiti občutka, da je tudi ta postopek voden nekoliko po domače. Kakor koli že, o združevanju naj bi govorili še na več sejah, skupščinah in podobno. Verjetno bodo vsaj takrat pristojni odgovorili oziroma razjasnili kar nekaj pomembnih vprašanj, med drugim tudi iz dosedanjega poslovanja Engoja.
US	potrebnim za ogrevanje. Desno stoji podjetje Smreka, ki naj bi bilo dobavitelj lesnih odpadkov.
Za izvedbo vaje, v kateri so sodelovali učenci višjih razredov OŠ Rečica, je na primer potrebno tudi soglasje staršev.
Gasilci za vajo
V zadnjih dneh oktobra je marsikje zatulila sirena, ki je opozarjala na požar ali druge nevarnosti. V mesecu požarne varnosti so gasilci v različnih krajih izvedli številne akcije, s katerimi so utrjevali svoje znanje in izboljšali usposobljenost za primer, če bo šlo zares.
Tako je žalsko gasilsko poveljstvo pripravilo vajo v Vrbju, gasilci občine Braslovče pa so gasili požar na kmetiji Mogel v Podgorju pri Letušu, kjer so gasili gospodarsko poslopje in hlev ter varovali sosednje stanovanjske objekte. Za gašenje požara so pripravili tudi notranji napad z uporabo izolirnih dihalnih aparatov, zaradi pomanjkanja vode, ki so jo zagotovili iz Savinje, pa preizkusili tudi hidrantno omrežje. Po vaji so na zboru gasilcev podali kratko poročilo. Vaja je pritegnila veliko gledalcev, braslovški župan Marko Balant pa se je zahvalil vsem sodelujočim in družini Mogel.
Predpostavka vaje občinskega poveljstva Mozirje je bila eksplozija, do katere je prišlo v zgornjih prostorih OŠ Rečica v učilnici za kemijo in fiziko. Zaradi požara je bila nujno potrebna evakuacija, poškodovana sta bila dva učenca. V vaji so sodelovali gasilci iz štirih PGD občine Mozirje, ki so jim na pomoč priskočili reševalci iz mozirskega zdravstvenega doma in
velenjski gasilci. Petkovo vajo so posneli, zato jo bodo podrobneje analizirali na enem prihodnjih srečanj, prva kratka analiza pa je pokazala, da gasilci niso delali večjih napak. Vaja je bila poučna tudi za učence in strokovni kader OŠ Rečica, ki so pobliže spoznali načine ter tehniko reševanja in gašenja.
US, TT Foto: CIRIL SEM
Če ne gre drugače, gre po svoje
Tako si je dejala tudi mlada modna oblikovalka Nina Polajžer in namesto čakanja na borzi odprla svoj oblikovalski salon. Poleg nakita bo v svojem salonu v Žalcu oblikovala modne dodatke tudi za stanovanja.
Bale starega blaga, ki jih je skupaj z lokalom vzela v »najem«, bo preuredila v unikatne zavese, odeje in pregrinjala, modna oblačila različnih oblikovalcev pa dopolnila s svojimi modnimi dodatki. »Strankam želim dati nekaj več in jim zares pomagati pri ureditvi notranjih prostorov,« pravi Nina Polajžer, »zato jim bom svetovala tudi na domu.« Optimistična mlada podjetnica upa, da bo sčasoma lahko že zaposlovala, dolgoročno pa svojo obrt razširila tudi izven meja občine Žalec. RP - Št. 44 - 4. november 2004 -
NAKRATKO
Šola slavila v svoji kategoriji
BRASLOVČE - Osnovna šola je v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna, v kategoriji osnovnih šol, zgrajenih do leta 1980, osvojila prvo mesto za urejenost in gostoljubnost. Šolo v Braslovčah so zgradili pred 27 leti, med njene odlike pa sodijo skladnost zunanje ureditve, prijazna notranjosti in sodobno opremljene učilnice, ki dajejo pogoje za sproščeno, humano in strokovno delo pri pouku in v krožkih.
Dela prijateljstva
POLZELA - V mali dvorani kulturnega doma je do 7. novembra na ogled razstava likovnih del, ki jih je 33 slikarjev ustvarilo na letošnji 14. Koloniji prijateljstva. Ob odprtju sta zbrane pozdravila predsednik KD Polzela Marko Slokar in vodja kolonije Jožica Ocvirk iz žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, nastala in razstavljena dela pa je predstavil strokovni spremljevalec, slikar Arpad Šalamon.
Hura, počitnice
ŽALEC, VELENJE - V obeh krajih še jutri pripravljajo številne aktivnosti, namenjene učencem in dijakom za aktivnejše preživljanje počitnic. V Žalcu so k sodelovanju povabili šole v vseh šestih spodnjesavinjskih občinah, za učence pa pripravili glasbeno, igralsko, plesno in retorično delavnico ali jih povabili k ustvarjanju izdelkov iz gline. Zaključna prireditev bo v Domu II. slovenskega tabora v ponedeljek ob 18. uri. V Velenju so na široko odprli vrata vile Mojca, kjer poleg spletne kavarne pripravljajo družabne igre in jesenske ustvarjalne delavnice. Bogat program pod naslovom Hura, prosti čas so omogočili v velenjski športni zvezi, ki je učence povabila v jesensko šolo rokometa, namiznega tenisa in košarke, v Rdeči dvorani lahko igrajo tenis, nogomet in badminton, na strelišču društva Mrož pa streljajo z zračno puško. Večina dejavnosti je brezplačna, plačati je treba le vstopnino za bazen in igranje te-
Slovenke - Natalijo Verboten, Viko Zore in Katarino Venturini.
Drugič z dvoletnim proračunom
Z OBČINSKIH SVETOV
Bolj pazljivi v bodoče
RADEČE - Svetniki so sprejeli sklepe glede sporne objave odloka o proračunu Občine Radeče za letošnje leto v Uradnem listu. Odlok je bil objavljen, preden so ga svetniki sploh sprejeli, napaka pa je bila narejena na Uradnem listu, ker niso upoštevali embarga objave. Svetniki so se tudi strinjali, da sklic izredne seje pred dvema tednoma zaradi tega ni bil potreben, od župana Franca Lipo-glavška pa pričakujejo sprejetje ukrepov, ki bodo zagotavljali, da do podobnih napak v bodoče ne bo več prihajalo.
OF in Titova ostajata
RADEČE - Imena ulic bodo najverjetneje ostala nespremenjena, saj svetniki niso podprli pobude Mirana Prnaverja o izvedbi ankete med prebivalci o preimenovanju Titove ulice in Ulice OF, ki naj bi imeli »ideološko sporna imena«. Stroški preimenovanja ulic namreč ne bi obremenili le občinskega
Po 20 letih bodo v Šentjurju zgradili nov stanovanjski blok
V občini Šentjur nadaljujejo s prakso sprejemanja dvoletnih proračunov. Prvega so sprejeli za obdobje 2003-2004, kar se je zlasti pri občanih izkazalo za zelo dobro. V drugi obravnavi so tako svetniki z veliko večino na zadnji seji občinskega sveta sprejeli tudi proračun za obdobje 2005 in 2006.
Župan Štefan Tisel ob tem pravi: »Lažje je načrtovati dvoletni program in v njem tudi izpeljati predvidene naloge. Prvič smo bili uspešni in občani so s takšnim načinom zadovoljni. V novem dvoletnem obdobju bo med prednostnimi nalogami dokončanje telovadnice v Loki pri Žusmu in knjižnice v Šentjurju. Pri OŠ Ponikva bomo začeli z gradnjo prizidka, za-
dovoljni bodo tudi prebivalci ob cesti Nova vas - Črnoli-ca, kjer bodo končno dobili obnovljeno cesto in pločnik v dolžini blizu dveh kilometrov in v vrednosti 100 milijonov tolarjev.« Med pomembnejše naložbe v tem obdobju sodijo še ureditev krožišča v Gorici pri Slivnici ter pločnik v Dolah. Nadaljevali bodo z napeljevanjem lokalnih vodovodov na Kalob-ju, Prevorjah, Rifniku in v Dramljah, modernizirali več odsekov krajevnih cest, med njimi na Dolgi Gori, Bobovo - Sladka Gora, Dramlje -Bovše, Fužine - Podlog, Ve-zovje - Kalobje in druge. »Pomembno je tudi to, da smo v dvoletnem proračunu namenih za 15 odstotkov več denarja za krajevne skupnosti v naši občini,« še pravi žu-
pan Tisel, ki med najpomembnejšimi pridobitvami za občino omenja gradnjo stanovanjskega bloka z 48 stanovanji. »To bodo po 20 letih prva stanovanja v Šentjurju, ki jih bomo gradili skupaj s Stanovanjskim skladom RS. Sočasno s sprejemanjem dvoletnega proračuna smo sprejeli tudi program prodaje zemljišča investitorju stanovanjskega bloka. Naš vložek bo tako tretjina celotne vrednosti, ki jo bomo prispevali s komunalno urejenostjo.«
Ob gradnji stanovanjskega bloka, v katerem bo tudi nekaj socialnih stanovanj, pa so v šentjurski občini letos uspeli prodati tudi vseh 23 razpoložljivih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo v Grajskem logu v KS Blagovna.
TONE VRABL
Bodoči gasilci
Kdo je gasilec, kaj dela in kakšna je njegova oprema, so zadnji teden v mesecu požarni varnosti spoznavali najmlajši iz laškega vrtca. Kako težko je pravilno usmeriti curek vod« so malčki lahko opazovali tudi v praksi, ko vodni curek velikokrat ni hotel zadeti želeneg predmeta.
Slomšek še zavetnik kmetov
Kmetijsko gozdarska zbornica in SLS pripravljata vseslovenski shod kmetov s slovesno mašo, na kateri bo blaženi Anton Martin Slomšek razglašen za zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva.
Prireditev pripravljajo v sodelovanju z Mariborsko škofijo, katere škof dr. Franc Kramberger je sprejel in odobril pobudo Jožeta Romša-ka, Marte Ciraj in Andreja Goloba za razglasitev blažene-
ga Antona Martina Slomška za zavetnika kmetijstva. Pri pripravi velikega shoda sodelujeta tudi domači župnik in dekan na Ponikvi Miha Herman ter občina Šentjur.
Slavnostna maša in akademija bosta na zahvalno nedeljo, 7. novembra, Mašo z razglasitvijo Slomška za zavetnika kmetov bo ob 12. uri vodil pomožni škof in gene-
ralni vikar dr. Anton Stre? ob 14. uri pa bo sledila slav nostna akademija pre< I Slomškovo rojstno hišo, ki je od cerkve na Ponikvi od daljena dva kilometra. Shoi kmetov na Ponikvi naj bi po stal tradicionalno romanji slovenskih kmetov k svoje mu zavetniku Antonu Mai' tinu Slomšku.
n
Literarni uspehi Šentjurčanov
Literarno društvo Šentjur je to jesen izjemno aktivno in sodeluje pri večini kulturnih aktivnosti v občini, tudi pri Ipavčevih dnevih, osrednji kulturni prireditvi šentjurske občine. Sredi preteklega tedna so skupaj z Danetom Zajcem proslavili pisateljevo 75-letnico, večer v Ipavčevi hiši pa je popestril še igralec in glasbenik Janez Škof.
Po oceni vodje območne enote javnega sklada za kulturne dejavnosti Anite Ko-leša, je Literarno društvo
Šentjur trenutno najbolj aktivno kulturno društvo v občini Šentjur, saj je vključeno v številne prireditve in knjižne projekte. Oktobra je društvo izdalo prvo pesniško zbirko Eve Camloh Odmeve srca, malce pred tem pa skupaj z Anico Lipovšek pripravilo literarno glasbeni večer v Loki pri Žusmu. Te dni v sodelovanju z Marijanom Pušavcem iz Celja urejajo šesti društveni almanah, ki bo za razliko od prejšnjih let zbirka literarnih prispevkov izbranih av-
torjev. Vabilu Marijana Pu-šavca se je odzvalo 12 članov društva in 26. novembra bodo slovesno predstavili letošnji Izbornik.
Pripravljajo se tudi na izdajo še ene knjige svoje članice Anice Hvaleč, skupaj s šentjursko in velenjsko območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pa se pripravljajo tudi na izdajo zbirke erotične literature.
Za piko na i je šentjurske literate te dni zelo prijetno presenetila novica o izjem-
nem uspehu članov društva, Eve Kovač in Tomaža Mah-kovica, ki sta se po razpisu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti uvrstila med devet najboljših mladih slovenskih literatov Festivala Urška. Festival je bil minuli konec tedna v Slovenj Gradcu. Pred dvema letoma sta podoben uspeh doživela Rade Vučkovac in Veronika Gradišek, med starejšimi pisci pa je lani blestela Marija Plemenitaš iz Dobja.
IS
Prijetno popoldne med starejšimi
V KS Vrh nad Laškim so se znova srečali krajani, staii 70 in več let, ki jih je medse povabila Krajevna organizacija Rdečega križa. Na srečanje, ki so ga pripravili ob pomoči OZ RK Laško, so povabili sto krajanov, ki so žt dopolnili to starostno mejo, udeležila pa se ga je dobri polovica vseh, med njimi tudi najstarejši krajan Vrha, 93-Ietni Janez Tovornik iz Laške vasi.
»Zanimivo je, da imamo najstarejšega prav moškega, saj s« navadno ženske tiste, ki živijo dlje. Sicer pa je naša krajevna skupnost ena tistih v občini, kjer imamo delež starejših največji,« je povedal predsednik KO RK Bogomir Jakopič in dodal, da tudi zato aktivisti RK pripravljajo letna srečanja sta rejših, po potrebi pa jih obiščejo tudi na domu. Starejši so prisluhniti članom KD iz Šmiklavža s pevci na čelu, učencem domače podružnične osnovne šole in evropski prvakinji » igranju na citre Janji Brleč iz Sedraža, nagovorili pa so jil tudi župan Jože Rajh, predsednik sveta KS Stanko Selič in novi predsednik OZ RK Laško Tone Velikonja.	MM
proračuna in prebivalcev omenjenih ulic, temveč tudi vse ostale Radečane.
Občutno višje
RADEČE - Novosti v stanovanjski zakonodaji prinašajo številne spremembe pri oblikovanju najemnin. Po novem na samo vrednost stanovanja vplivajo uporabna površina in velikost stanovanja, število točk, vrednost točke in lokacija. Ker se bo vrednost točke za izračun pri neprofitnih stanovanjih z novim letom povečala z 1,91 na 2,63 evra, se bodo najemnine teh stanovanj s prihodnjim letom zvišale kar za 37 odstotkov, do konca leta 2006 pa celo za 60 odstotkov. Razlog je v izenačitvi odstotka vrednosti stanovanja s trenutnih 3,81 oziroma 2,54 na 4,68 do konca leta 2006. Občina ima v lasti 65 neprofitnih stanovanj, ker pa so Radeče manjši kraj, v katerem ni izrazitega centra in periferije, lokacija na oblikovanje najemnine tu ne bo vplivala.	B A	Srečanja starejših na Vrhu nad Laškim se je od sto povabljenih udeležila dobra polovica ljudi.
ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J.: KOZJE
Bo Miillerjeva zbirka državna?
Kdo skriva vabilo? - Darilna pogodba v javnosti
Izjemno Miillerjevo zbirko grafik starih mojstrov, ki jo je švicarski zbiratelj podaril leta 1991 Rogaški Slatini, bo kot kaže odkupila država. Tako naj bi bila v Ljubljani že naročena nova cenitev zbirke. S takán i m razpletanjem slatin-ska občina ni najbolj zadovoljna.
Kot je bilo slišati na zadnji seji občinskega sveta, se občinsko vodstvo ter svetniki bojijo, da bi zbirko potem lahko preselili v Ljubljano. Sicer so zbirko, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, zaradi predkupne pra-Ivice že ponudili v odkup Ob-[čini Rogaška Slatina, vendar predstavlja ocenjena vrednost nič manj kot znesek njenega enoletnega proračuna.
Zadnje seje občinskega sveta bi se zaradi povabila svetnikov moral osebno udeležiti Matej Goričan, direktor delniške družbe Zdravilišče Rogaška, ki je lastnica zbirke. Goričan je svetnikom poslal dopis, v katerem trdi, da vabila na sejo ni prejel vsê do dneva pred sejo (v občin-
Upokojenci na novi lokaciji
V Rogaški Slatini, kjer se je zapletlo zaradi zemljišča za gradnjo doma upokojencev, je prišlo do nove, drugačne rešitve. Občina se z odvetniki de-nacionalizacijskih upravičencev za delno poravnavo prejšnji mesec ni uspela dogovoriti, saj so ti za zemljo zahtevali zanjo previsoko ' ceno. Gre za zemljišče v širši jokolici objekta Restavracija :Sonce, ki ga je občina izročila kot svoj vložek v družbo Comett domovi d.o.o., vendar se je avgusta izkazalo, da poteka zanj dena-Ôjionalizacijski postopek. 'Občina Rogaška Slatina ima »sreči nekaj deset metrov fproč, še bližje objekta Sonce, v svoji lasti podobno psemljišče, ki ni predmet denacionalizacije. V občinski stavbi so se zato že odločili, da bo gradnja doma upokojencev na tem zemljišču. Tako so pred nekaj dnevi v občinskem svetu nemudoma sprejeli tudi vse potrebne pravne akte, ki bodo temelj za upravne postopke. Občini se namreč zaradi že Podeljene koncesije za gradnjo doma upokojencev mudi.
BJ
ski stavbi trdijo, da so ga poslali).
Tako jim je Goričan posredoval le pisna pojasnila o odločitvi delniške družbe za prodajo. Med njimi omenja, da je Miillerjeva zbirka družbi v finančno breme ter da družba niti ne more biti njen dober gospodar. »Kot sem že povedal menim, da je napočil trenutek, ko bo zbirka morala zamenjati lastnika, ni pa nujno, da tudi lokacijo hrambe,« je zapisal direktor. Prav tako piše, da je bil Kurt Muller deležen »vse oskrbe zdravilišča kar nekaj let brezplačno«.
Direktorjevi odgovori občinskega sveta niso prepričali, še posebej zato, ker je občini uspelo pridobiti originalno Miillerjevo darilno pogodbo. Te ni doslej skoraj nihče poznal v podrobnostih (z izjemo zdravilišča, kjer jo ocenjujejo kot poslovno skrivnost). In kaj je želel pokojni Muller? »...Od tod izhaja moja želja, da bi te moje številne grafike, ki sem jih več kot trideset let sestavljal, oblikoval in zbiral, bile na
vpogled tudi zdraviliškim gostom,« sta se med drugim podpisala Švicar in predstavnik takratnega zdravilišča. Pa še to: »Ker predstavlja ta z dolgoletnim trudom zbran material dragoceno vrednost mojega življenjskega dela, izražam željo, da bi te grafične liste hranili v skladu s predpisi, jih obnovili in predstavili širši javnosti. Po mo jem mnenju predstavlja Gra fični muzej Zdravilišča Rogaška Slatina shrambo za moj grafični material. Ravno zaradi tega predajam ta material Grafičnemu muzeju v upravljanje z željo, da bo po moji smrti prešel v last Zdravilišča Rogaška Slatina, ki bo moje delo primerno zaščitilo pri zavarovalnici, tako da se bo ohranilo za poznejše generacije.«
In kaj se je zgodilo po tej pogodbeni obveznosti? Delniška družba Zdravilišče Ro gaška je Grafični muzej v zad njih letih preprosto zaprla.
Tako želi občinski svet zdaj pojasnilo lastnika, delniške družbe, kako ta spoštuje željo pokojnega Miillerja. Ob-
Festival namesto praznika jabolka
Kljub slabemu vremenu je ocena letošnje prireditve Praznika kozjanskega jabolka v Podsredi ugodna in vzpodbudna. Vedno več je obiskovalcev iz vse Slovenije, ki uživajo v ogledovanju, pokušini in nakupu domačih, večinoma eko pridelkov.
Direktor Kozjanskega parka Franci Zidar meni, da pred petimi leti, ko so začeli s Praznikom kozjanskega jabolka, podobnih prireditev ni bilo. Zdaj jih imajo veliko po vsej Sloveniji. Skoraj ni pokrajine, kjer ne bi na začetku jeseni pripravili prikaza razstavljenih dobrot z njiv in sadovnjakov. »Vse to nas sili v širitev naših programov, zato smo se odločili, da bomo že prihodnje leto pripravili Festival kozjanskega jabolka, ki bo namesto tri dni trajal ves teden. V Podsredi v Kozjanskem parku želimo povezati domače in tuje razstav-ljalce ter jim dati priložnost
Večnamenska ploščad
čina je prav tako pripravljena postati »dober gospodar zbirke« (kar pomeni poskrbeti za primerno shrambo in zaščito), vendar ne za astronomsko odkupno ceno. "Riđi zato, ker je zdravilišče zbirko pridobilo brezplačno, je bilo slišati v občinski stavbi.
Po novem so se na občini pojavila še nekatera dodatna pravna vprašanja, ki izhajajo iz gospodarskega dogajanja v zdravilišču v letu 1991. Današnja delniška družba Zdravilišče Rogaška je namreč le senca njegove nekdanje gospodarske veličine, saj je v bistvu (kot trdijo nekateri svetniki) brez pravega premoženja, seveda z izjemo dragocene Miillerjeve zbirke. Nekdanji gospodarski velikan se je namreč razdelil v več manjših podjetij.
BRANE JERANKO
QAL ER i
3C7
Megalomanske steze ne bo
V	Šmarju pri Jelšah, kjer se posamezniki navdušujejo za gradnjo megalomanske atletske steze, takšne, kot vse kaže, ne bodo zgradili.
V	občinski stavbi so že aprila sprejeli odločitev za gradnjo atletske steze, ki jo nujno potrebuje osnovna šola, pri čemer se je pojavilo vprašanje, kako velika naj bo. V občinskem svetu so se eni svetniki ogreli za 200-metr-sko atletsko stezo, drugi za kar 400-metrsko (prva naj bi stala vsaj 60 milijonov tolarjev, druga nad dvesto milijonov). Zato je občinska uprava naročila geotehnično poročilo o pogojih gradnje na lokaciji za osnovno šolo.
Po pridobljenem mnenju strokovnjakov bi pomenila 400-metrska steza prehud poseg v prostor, zaradi vod-natega terena bi Šmarčani morali povprašati še za mnenje hidrogeologov, za nameček pa je del zemljišča v de-nacionalizacijskem postopku. Iz občinski uprave so svetnike poleg vsega omenjenega opozorili, da bi pomenila nad dvesto milijonov vredna steza prehud finančni zalogaj, saj bi jo gradili tri leta na račun drugih potreb s področja družbenih dejavnosti.
Atletsko stezo potrebuje predvsem osnovna šola, ki jo je pred nekaj leti v Športnem parku izgubila. Ravnatelj Stanko Šket pravi, da jo želijo čimprej, zato so se šolniki posredno zavzeli za 200-metrsko stezo, kar pa nekaterih svetnikov prejšnji teden
Stanko Šket. ravnatelj Osnovne šole Šmarje pri Jelšah. V šoli si želijo pridobiti atletsko stezo čimprej, zato so se posredno zavzeli za
200-metrsko. ni prepričalo. Tako so računali, da bi postalo Šmarje pri Jelšah v primeru gradnje megalomanske steze središče za priprave zvenečih športnih imen. Ti naj bi na račun velike steze v Šmarju zapustili Roglo in podobna turistična središča.
Na zadnji seji občinskega sveta je 13 svetnikov glasovalo za manjšo ter štirje za veliko stezo. Kot pravijo poznavalci razmer, je v ozadju predvsem interes po že tretjem šmarskem nogometnem igrišču, ki bi nastalo v sklopu večje steze. V sosednjem turističnem mestu Rogaška Slatina so namreč zadovoljni kar z 200-metrsko stezo, ki jo občasno uporablja celo atletinja Jolanda Čeplak. največ pa običajni sprehajalci.
BRANE JERANKO
predstavitve pred morebitnimi kupci.«
Franci Zidar je z letošnjo sezono v Kozjanskem parku zadovoljen, saj je bila dolga, uspešna in naporna. Kakšen je program dela do konca leta? »Na različnih razpisih imamo štiri projekte in čakamo, če bomo z njimi uspeli. Med posebej zanimivimi programi je pilotski projekt o gradovih v Kozjanskem parku, ki ga vodijo Nemci ob sodelovanju dvajsetih partnerjev. Zaključujemo tudi prvi del osnutka upravljalske-ga načrta parka za prihodnje leto. Decembra bomo pripravili božično-novoletne delavnice in koncert v Olimju.«
Kako je z že več let načrtovano širitvijo Kozjanskega parka? »Programi so pripravljeni, kdaj pa bodo uresničeni, trenutno nihče ne ve. Veliko je odvisno tudi od nove zasedbe v vladi in ustreznih ministrstvih.«
TONE VRABL
Gradnja odzračevalnega bazena čistilne naprave za odpadne vode v Šmarju pri Jelšah.
Vreme nagaja zidarjem
V KS Sveti Florijan pri Rogaški Slatini so v petek uradno predali namenu večnamensko ploščad. Služila bo za različne prireditve, kot športno igrišče, za gasilske potrebe in podobno. Vrednost naložbe znaša 17 milijonov tolarjev. BJ - Št. 44 - 4. november 2004
V Šmarju pri Jelšah so začeli avgusta z gradnjo čistilne naprave za odpadne vode, ki jo nameravajo dokončati septembra prihodnje leto. Lani so zgradili dovozno cesto ter transformatorsko postajo, letos nadaljujejo z gradnjo glavnega dela čistilne naprave, odzračevalnega bazena.
Graditelju nagajajo obilne jesenske padavine, saj je bazensko jamo, ki je globoka šest metrov, velikokrat zalila voda. Trenutno opravljajo zaključna dela. Nato bodo, če bo ugodno vreme, nadaljevali z gradnjo ob-
jekta, v katerega bodo namestili strojno opremo čistilne naprave. Naprava, ki bo za 3.200 populacijskih enot, naj bi začela obratovati v začetku leta 2006.
Pogodbeni investitor čistilne naprave, ki je v celoti ocenjena na 360 milijonov tolarjev, je obsoteljsko javno komunalno podjetje, po pooblastilu Občine Šmarje pri Jelšah. Pri vsem skupaj v Šmarju že razmišljajo o gradnji čistilne naprave v industrijskem Mestinju. Idejna študija je že v izdelavi.
BRANE JERANKO
Glasbeniki v Špesovem domu
Špesov dom v Vojniku gosti vsak četrtek zvečer glasbenike, ki popestrijo dneve tamkajšnjim stanovalcem ter obiskovalcem.
Zadnji koncert so pripravili prijatelji lani umrlega Vlada Kocmana, gostilničarja v Šentru-pertu nad Laškim, čigar mama Angelca Kocman je že nekaj mesecev stanovalka v domu. Ob obletnici Vladove smrti so pripravili prijeten glasbeni večer, na katerem so nastopili Franci Zeme z glasbenimi prijatelji, trio Vikija Ašiča, kvartet Grmada in Katja ter Tina Anderlič iz Celja. Za posebno doživetje je poskrbela Majda Petan. Na srečanju so bili tudi člani Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov z Elico Šantl, župan Kozja Andrej Kocman in Vojnika Beno Podergajs ter drugi.	TV
Stroj za peko kostanja
Za marsikoga brez pečenega kostanja ni prave jeseni. V nekaterih gospodinjstvih imajo s peko kostanja različne težave, pri Rošerjevih v Novi Cerkvi pri Vojniku nikoli.
Upokojenec Ivan Rošer je namreč izdelal nevsakdanji stroj za pečenje kostanja, ki je zanimiv tudi na pogled. Kostanj peče v posodi, ki je sestavljena iz dveh cedilnikov, pomembna dela Rošerjeve naprave sta prav tako palica od žara, strojček od električnega štedilnika, ki cedilnika vrti, za ogenj pa poskrbi plinska bomba.
Zamisel za izdelavo stroja za peko kostanja se je porodila pri Rošerjevemu kolegu na Ljubečni. Upokojenec Ivan Rošer ter njegova soproga Vida sta nato napravo najširši javnosti prvič predstavila pred nekaj dnevi, v sklopu velike prireditve v Novi Cerkvi. Pred tem so jo spoznali le njuni domači ter prijatelji. BJ
Nevsakdanja naprava za peko kostanja. Izdelal jo je Ivan Rošer iz Nov« Cerkve.
SL. KONJICEi
VOJNIK
Bo šlo brez odpuščanja?
Rdeče številke kulturnih dejavnosti - V prihodnje manj prireditev?
Javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice se že nekaj let utaplja v rdečih številkah. V letošnjih prvih sedmih mesecih je zabeležil skoraj 4 milijone tolarjev izgube, direktorica zavoda mag. Renata Klanč-nik pa ocenjuje, da bo izguba do konca leta dosegla ali celo presegla 7 milijonov tolarjev. Če bo seveda vse ostalo tako, kot je.
Člani občinskega sveta in še prej njegovi odbori so izbirali med tremi možnimi scenariji, ki bi lahko zagotovili zavodu normalno poslovanje. Po prvem predlogu bi naj objekte, ki ne prinašajo dovolj prihodkov, prenesli v upravljanje lastnika ali drugih najemnikov, za delovanje knjižnice pa zagotovili pokritje vseh stroškov.
Ker gre pri objektih, ki prinašajo predvsem stroške, poleg dvorane Konjičanka in Mestne galerije Riemer za kulturne domove v Ločah, Ži-čah in Tepanju, se za prvi del predloga niso odločili, saj se ne želijo odpovedati kulturnemu dogajanju v manjših krajih. Glede pokritja vseh stroškov za delo knjižnice pa so obeti, da bosta občini Zreče in Vitanje s pričetkom prihodnjega leta pokrivali stroške knjižnične dejavnosti in skušali delno poravnati tudi svoje obveznosti za nazaj (teh je že za 4 milijone tolarjev).
Po drugem predlogu bi naj občine ustanoviteljice ustrezno povečale svoje finančne deleže, če nobeden od teh predlogov ne bi bil sprejet, pa bi ostalo po mnenju Renate Klančnik le še zmanjša-
Šola do septembra
Na Frankolovem, kjer širijo osnovno šolo, naj bi z deli zaključili do prihodnjega šolskega leta. Za prostorske potrebe devetletke bodo ob obstoječi zgradbi v prihodnje trije prizidki, opravili pa bodo tudi manjšo dozidavo.
V omenjenih prostorih bo nad tisoč kvadratnih metrov novih površin, med drugim nove učilnice, multimedijska učilnica, knjižnica, prireditveni prostor za širše potrebe ter sodobnejša kuhinja in jedilnica. Občina Vojnik je začela s težko pričakovano gradnjo prejšnji mesec, njeno vrednost pa ocenjuje na 342 milijonov tolarjev. Približno 60 odstotkov naložbe bodo plačali z denarjem iz občinskega proračuna, preostanek pa iz državnega proračuna.	BJ
nje števila zaposlenih. To bi bilo mogoče, če bi ukinili notranjo organizacijsko enoto Center za kulturne prireditve oziroma njeno dejavnost prenesli na občino Slovenske Konjice. A ta rešitev ne bi bila brez zapletov, saj delavci Centra za kulturne prireditve opravljajo svoje delo tudi za knjižnico.
Kot so ugotavljali župan in svetniki, so k problemom zavoda delno prispevali tudi sami z omejevanjem sredstev za materialne stroške. V razpravi je tako po eni strani prevladovala misel, naj si občina privošči samo toliko kulture, kot ima sredstev, po drugi strani pa, da če knjižnico in druge kulturne hrame in prireditve hočejo imeti, jih morajo tudi plačati. Odločitev, kaj z zavodom v bodoče, so našli nekje vmes. Direktorici Renati Klančnik so obljubili nekaj sredstev iz predvidenega rebalansa proračuna, prihodnje leto pa tudi kakšen tolar več kot doslej. Če bodo rodili sadove tudi dogovori z občinama Zreče in Vitanje in če se bo ob tem zavod tudi sam obnašal tržno in načrtoval prireditve v skladu z možnostmi, ne bi več smelo prihajati do izgube, so ocenili. In to brez odpuščanja zaposle-
MILENA B. POKLIČ
nih.
Za vse šolarje enako!
Sporni šolski prevozi straniških otrok v sosednjo konji-ško občino
Na Stranicah imajo po-družničrto štirirazredno osnovno šolo, ki jo letos obiskuje sedemnajst učencev. Učenci višjih razredov, med katerimi je tudi nekaj mlajših otrok, se vozijo v matično osnovno šolo v Zreče (37) in v OŠ Pod goro v Slovenske Konjice (31). Zaradi podražitve prevozov se je zapletlo pri prevozih šolarjev izven zreške občine, torej v OŠ Pod goro.
Starši zahtevajo dva prevoza dnevno v vsako smer, medtem ko namerava občina enega ukiniti. S tem bi otroke tudi izenačili s tistimi, ki se vozijo v Zreče, kamor je zagotovljen samo enkraten prevoz. Če in kdaj bodo to naredili, ni jasno tudi po zadnji seji občinskega sveta, na kateri se je o omenjenem razvnela burna razprava.
Problem je nastal zaradi velike podražitve prevozov v tem šolskem letu. Izbrani prevoznik Curious je lani prevažal otroke v Konjice za enako ceno, kot bi jih v Zreče. Z lanskih 15 tisoč tolarjev dnevno se je letos cena zvišala na kar 33.868 tolarjev. Kljub prošnjam občine, da zniža ceno, prevoznik na to ni pristal, kar pomeni, da bi morala občina za prevoz otrok v prqračunu dodatno zagotoviti 3,7 milijona tolarjev.
V občini so našli rešitev v prepolovitvi števila prevozov, s čimer se starši nikakor ne strinjajo. Na skupnem sestanku z županom, prevoznikom, ravnateljema konjiške in zreške šole ter predsednikom Krajevne skupnosti Stranice so poudarjali, da so organizirani šolski prevozi nujni zaradi varnosti otrok ter zaradi neus-
klajenih urnikov v šoli Poj goro. Njihovi otroci začenja-jo pouk ob 7. ali 8. uri, ki ga tudi zelo različno končujejo. Dva časovno različna p revo za v vsako smer sta torej nuj> na, pravijo.
Zaplet bodo v občini skušali rešiti najprej z iskanjefl morebitnega cenejšega po nudnika avtobusnih prevo zov, če to ne bo šlo, pa vse kaže, da bodo v bodoče zai gotavljali denar le za en pre voz v vsako smer tudi za otrd ke, ki se šolajo v Konjicah Ali bo to že s 1. januarjem ali s prihodnjim šolskim le tom, se še niso odločili. Dol goročno pričakujejo, da se bo problem razrešil z večjim usmerjanjem otrok v matični šolo v Zrečah, pri tem pa op timistično pričakujejo tudi pomoč obeh šol.
MILENA B. POKLIC
Jutri podpis pogodbe?
Najboljšega ponudnika za izgradnjo konjiške gimnazije je razpisna komisija izbrala prejšnji teden. Če se do jutri (petka) nihče od ostalih ponudnikov ne bo pritožil, bodo podpisali pogodbo z KBM-Leasing d.o.o. iz Maribora.
Na razpis so se prijavili štirje ponudniki. Edino merilo pri izbiri je bila cena, zato je komisija, v kateri so bili poleg predstavnikov gradbenega odbora in občine tudi predstavniki ministrstva za šolstvo, izbrala najcenejšega ponudnika, KBM-Leasing, ki nastopa skupaj z družbo Prevent gradnje Maribor. Ta je
bil od najdražjega ponudnika cenejši za kar 200 milijonov tolarjev. V ponudbi je zagotovil, da bo za nekaj manj kot 781 milijonov tolarjev zgradil novo gimnazijo najkasneje do novembra 2005. Kot je na seji konjiškega občinskega sveta poročal predsednik gradbenega odbora Tone Ofentavšek, bodo pri podpisu pogodbe skušali doseči hitrejšo izgradnjo, saj pričakujejo, da bodo lahko vso potrebno dokumentacijo za gradnjo zagotovili prej kot to pričakuje KBM-Lea-sing. Gimnazija bi morala biti zgrajena do prihodnjega šolskega leta, saj sicer nihče ne
ve, kam s pričakovanimi do datnimi 60 dijaki, ki se bo do prihodnje šolsko leto pri; družili sedanjim 122.
Izbrana ponudba pomeni za občino Slovenske Konjice približno 37 milijonov tolarjev letnega odplačila lizinga Z njim bodo pričeli leta 2006 in ga zaključili po desetih letih. Takrat bo stavba prešla » last ministrstva za šolstvo »Vendar to ne pomeni, da ne bomo poskušali doseči, di nam ministrstvo povrne vlo žena sredstva,« je pripomnil konjiški župan Janez Jazbec ob odločilnih korakih za največjo naložbo v občini.
MILENA B. POKLIČ

Huda mravljica za Branka Rudolfa
Sezona številnih novosti
Ob 100-letnici rojstva konjiškega pesnika in pisatelja premiera radijske igre Konjiške gore zmaj in razstava Maše Koz jek
Kulturno društvo Svoboda osvobaja je prejšnji teden v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah pripravilo literarni večer z naslovom Žvegla potepuhova. Prireditev, ki jo je v celoti zasnoval in režiral predsednik društva Matjaž Šmalc, je bila namenjena 100-letnici rojstva pesnika, pisatelja in publicista Branka Rudolfa.
V Konjicah rojeni pesnik je zapustil izjemno dediščino in pečat na številnih področjih - od gledališča do založništva, od likovne umetnosti pa do novinarstva. Del tega bogastva so obudili na prireditvi, ki je obsegala tri sklope: recital Rudolfovih pesmi za odrasle, odprtje razstave ene najbolj priznanih in talentiranih ilustratork mlajše generacije Maše Koz-jek Huda mravljica in druge zgodbe in premierno predvajanje radijske igre za otroke Konjiške gore zmaj.
Slavnostni govornik je bil pisateljev sin Franček Ru-
Osvojili nemška srca
Plesni forum Celje se je minuli teden vrnil z uspešnega gostovanja v Singe-nu, kjer je z velikim medijskim odmevom in uspehom navdušil nemško občinstvo s svojimi predstavami v okviru letošnjega festivala International Kulturschvverpunkt 2004. i Plesalci so se najprej ! predstavili s krajšimi koreografijami na uradnem spre-I jemu pri tamkajšnjem žu-' panu, ki ni skrival navdušenja nad celjskimi plesal-;ci in v pozdravnem govoru poudaril, da so ga ravno ple-"salci Plesnega foruma Celje, ki so pred tem že dvakrat uspešno gostovali v Sin-genu, navdušili za sodobni .ples. Isti dan so plesalci v mestnem teatru Gems uprizorili muzikál Kralj Urban. Posebej za to priložnost so vezni tekst med songi igrali v nemškem jeziku, kar je Se posebej navdušilo nemško občinstvo, ki je mlade plesalce nagradilo z dolgim aplavzom in vzkliki navdušenja. V sredo se je ansambel predstavil s plesno-gle-dališkim projektom za odrasle Večerja z demoni avtorja Davida Čeha. Bučen aplavz občinstva je bil zgovoren dokaz, da je Plesni forum Celje ponovno osvojil srca nemških gledalcev in jih prepričal s svojo iz-;Virnostjo, kvaliteto in visoko profesionalno izvedbo.
BA
Mlada in uspešna: ilustratorica Maša Kozjek in režiser Matjaž Šmalc.
dolf, tudi sam znani pesnik, pisatelj, dramatik in publicist. Ko je obujal spomine na očeta in njegovo delo, ga je predstavil kot človeka, ki je vedno z ljubeznijo govoril o svojem, rojstnem kraju kot svetovnem prizorišču pravljic in krute realnosti. Pravljice so našle svoje mesto predvsem v delih, namenjenih otrokom, kruta realnost so bile takrat nepremagljive razlike med Slovenci in Nemci, ki so si tu delili življenjski prostor. »Čeprav je oče živel v Konjicah le do svojega desetega leta, so ga zaznamovale za celo življenje,« se je spominjal Franček Rudolf in označil očeta kot po-
končnega, a dobrodušnega moža, ki je svoj ustvarjalni vrh dosegel s pesmimi za otroke.
Menda v naših krajih ni nikogar, ki ne bi poznal Hude mravljice. Priljubljena pesmica je izšla že leta 1955 v zbirki otroških pesmi, na literarnem večeru pa so jo na eni strani predstavili otroci z Osnovne šole Pod goro, na drugi strani pa, v obliki ilustracij, Maša Kozjek. Ilustratorica mlajše generacije, ki živi in dela v Polhovem Gradcu, je s svojimi ilustracijami stalno prisotna v otroški periodiki (Ciciban, Cicido, Zmajček...), najbolj pa se je proslavila z veliko slikanico
Kajetana Koviča Mačji sejem, ki so jo pospremile tudi male slikanice o Mačku Muri-ju, prva slovenska interaktivna slikanica na CD ROMu, pa seveda zvezki, koledarji, oblačila ...
Prerez skozi poezijo Branka Rudolfa so pod režijskim vodstvom Matjaža Šmalca oblikovali člani KD Svoboda osvobaja. Obiskovalcem prireditve, med katerimi so bili tudi številni bližnji in daljni sorodniki velike družine Rudolfovih, pa so premierno predstavili tudi radijsko igro za otroke Konjiške gore zmaj v režiji Matjaža Šmalca.
MILENA B. POKLIČ
Najbolj dejavni na glasbenem področju - Vsako leto manj članov
Pri celjski izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) so zasnovali novo umetniško sezono, ki bo zaznamovana s številnimi novostmi, s katerimi želijo povečati zanimanje ljudi za ljubiteljsko kulturo ter v svoje vrste pritegniti čim več mladih.
Že sicer najbolj razvito zborovsko petje bo letos še pestrejše, saj bo že prihodnjo soboto, 13. novembra, prvo regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov celjske in koroške regije. Nanj se je prijavilo 12 najboljših zborov iz obeh regij. Prihodnje leto bodo na vrsti namesto regijskega tekmovanja, ki je bienalno, tako imenovani tematski koncerti, pripoveduje vodja celjske izpostave JSKD Marijana Kolenko. Julij bo v znamenju državnega srečanja najboljših big ban-dov, še pred tem, maja prihodnje leto, pa se bodo za točke in praktične nagrade pomerili otroški in mladinski pevski zbori. Veliko pozornosti bodo pri JSKD letos namenjali tudi raziskovalnim nalogam s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti. »Ker v letošnji sezoni kar nekaj društev praznuje visoke jubileje, Celjsko pevsko društvo 110-letnico ter 60 let celjski plesni ansambel Žabe in Celjski godalni orkester, smo se odločili, da bo skupina gimnazijcev raziskovala njihovo delovanje,« pravi Kolenkova in omeni še enega večjih dosežkov na področju ljubiteljske kulture, to je mednarodno povezovî-
130 min., (Menchurian Candidate), misteriozni triler Režija: Jonathan Demme Igrajo: Denzel Washington, Meryl Streep, Liev Schreiber, Jeffrey Wright, Kimberly Elise, Jon Voight
Neutrudna umetnica
V Galeriji sodobne umetnosti Celje so se na visok jubilej, 80-letnico, slikarke Darinke Pavletič Lorenčak minuli četrtek spomnili z razstavo njenega celovitega slikarskega opusa, ki bo na ogled do konca tega meseca.
Ob tej priložnosti so izdali tudi katalog, v katerem je predstavljeno umetničino delo od začetkov ustvarjanja pa vse do današnjih dni, kajti »Lorenčakova spada med tiste neverjetne slovenske slikarje, ki jim v likovnem smislu leta in bolezenske tegobe ne morejo do živega. Nasprotno, dela več kot kdajkoli, strastno, z mladostno zvedavostjo in polna energije,« je med drugim zapisano v katalogu.	BA, foto: AŠ
nje z državami, ki imajo razvito ljubiteljsko dejavnost. Pred kratkim so na JSKD namreč podpisali mednarodni sporazum z Madžarsko, Romunijo, Hrvaško, Slovaško in Češko. Z omenjenimi državami bo tako sodelovalo tudi 57 ljubiteljskih kulturnih društev iz občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, ki so najbolj dejavna na glasbenem, gledališkem, lutkovnem, folklornem, plesnem, literarnem, likovnem, malo manj pa na filmskem, fotografskem in multimedijskem področju.
Program kulturnih prireditev za letošnjo sezono so pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti tudi letos izdali v knjižici Kulturni mozaik 2004-2005.
»Še najmanj razvit program imamo za srednješolce, medtem ko je najbolje poskrbljeno za odrasle,« meni Marijana Kolenko, ki opaža precejšen osip v ljubiteljskih kulturnih društvih. V petih letih je namreč njihovo članstvo z 2.500 padlo na 1.800. Mladi umetniki raje ustvarjajo v večjih mestih, za kar pričakujejo oziroma zahtevajo ustrezno plačilo, tega pa v ljubiteljski kulturi ni, potoži. Naslednja težava, s katero se ukvarjajo, je slaba oprema, ki jo potrebujejo za svoje delo (fotoaparati, kamere ...), do precejšnjega premika na bolje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti pa bi po mnenju Ko-lenkove prišlo, če bi se različni zavodi in resorji med seboj povezovali, šolsko in kulturno ministrstvo, denimo.
Kljub vrsti težavam, s katerimi se ubadajo na celjski izpostavi JSKD, pa se stvari vendarle premikajo na bolje. Prvi korak je že ta, da jim MOC za ljubiteljsko kulturo v zadnjem času namenja nekoliko več finančnih sredstev. Sedaj upajo le še na mlade ustvarjalce, ki bodo pripravljeni sodelovati.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Sprememba v programu
Novačanova gledališka srečanja, ki so se začela 22. oktobra, se bodo nadaljevala 5. novembra. Zaradi bolezni v ansamblu KUD Zarja Trnovlje Celje se bo v petek, 5. novembra, predstavilo KD Svoboda osvobaja z enodejankama Grenki sadeži pravice ter Večer Prešernove poezije in druge slovenske glasbe v režiji Matjaža Šmalca. Ostali program ostaja nespremenjen.
Od stare zage, do radiev, spominskih krožnikov in gasilske čelade, ki jo je nosil 30 let kot poklicni gasilec.
Preša rodila
strast
Stanko Kramer iz Medioga je ponosen na lepo zbirko starih predmetov
Prav posebno mesto v zbirki imajo smuči iz dog, s katerimi se je Kramerjeva mlai pozimi dričala po okoliških gričih.
Zbirka starih predmetov, ki jo v posebej zato zgrajeni uti hrani Stanko Kramer iz Medioga, prav letos doživlja svojo polnoletnost. 18 let je namreč minilo, kar se je odločil, da bo ohranil staro prešo, ki je ob stari domačiji delala napoto. Zgradil je uto, prešo preselil vanjo, prav to pa je v njem prebudilo pravo zbirateljsko strast.
»Preša sama po sebi se mi je zdela nekam prazna. Potem sem začel na njo zlagati stare predmete, ki smo jih imeli pri hiši, pa stare stvari, ki so mi jih dali znanci ali ki sem jih našel,« pripoveduje Stanko Kramer, iz znane medloške Kramerje-ve družine, lani tudi organizator odmevnega družinskega srečanja Kra-merijade.
Ko se je začelo, konca ni bilo več. In tudi videti ga ni. Čeprav zbira stvari brez posebnega reda ali opredelitve, so predmeti, ki jih pokaže, izredno zanimivi. Zbirka je v letih narasla na 260 različnih stvari, pri čemer, recimo, številne kozarce šteje za en predmet, enako številne za-čimbnice, kolovrate ... »Žal mi je kar koli zavreči. Vedno pomislim na to, kako bodo na predmet, ki sem ga našel in ki je že zdaj star, gledah čez sto let. Zdi se mi, da so vsi zbrani predmeti neko pričevanje o naši preteklosti. Z leti pridobivajo na dragocenosti, zlasti kot pričevanja o orodjih, ki smo jih uporabljali, o dogodkih, pa še o čem ...«
Kramer z veseljem pokaže trlice za lan, kolovrate, vretena, sita, te-lege, komate, stara kolesa s kmečkih vozov, burkle, posodje za črno kuhinjo, lopar za krušno peč in čisto posebno stojalo, na katerega so kmetice zlagale sveže pečen kruh, da se je ohladil. Ponosen je na čisto pravo mesingasto pipo za pivski sodček, pa na lepo zbirko pivskih vrčkov, na pravi gašperček, pa na možnar za ječmen, na različne merice, stare mlinčke, košare, posebej tudi na svojevrsten in redek pekač za velikonočni kolač.
V utici ima tudi alarmni sistem, kot mu sam pravi. »Stari zvonec na
Tržno komuniciranje davnih dni
Baje so se že v grških in rimskih časih spretni in iznajdljivi obrtniki in gostilničarji s pridom posluževali oglaševanja. Podatkov za širšo celjsko regijo od tistih časov sicer res ni, obstaja pa polno slikovitih dokazov o propagandni dejavnosti 19. in 20. stoletja.
Pred kratkim odprta razstava v Zgodovinskem arhivu Celje, na kateri je mogoče videti veliko primerov logotipov celjskih industrijskih podjetij» ni edina tovrstna zbirka. Bogato zasebno zbirko ima tudi ljubljanski zbiralec Miro Slana z več kot tisoč logotipi, plakati, pločevinastimi škatlami in reklamnimi lističi. »Včasih so podjetniki precej več dali na likovno-stilski izgled reklame,« pravi Slana, »danes pa je oglaševanje pogosto brez duše.« Pri tem pokaže na plakat obrtnika, ki se je ukvarjal s prodajo semen, katerega »hvalijo« ptički. Ah pa mlinsko podjetje Celjana Petra Majdiča, ki je na prav posebno iznajdljiv način prodajal svoje izdelke - trgovcem in pekom je pošiljal pisane razglednice, njihovo hrbtno stran pa je praktično uporabil še za cenik.
Pločevinaste škatle, ki jih je po drugi svetovni vojni zamenjala papirnata embalaža, so skorajda najbolj zgovoren del industrijske umetnosti. Ne samo, da so zaradi trpežnosti lahko služile za večkratno uporabo, pač pa so bil® tudi prazne (in ponekod so še) lep okras ah so služile za druge namene. Prazne škatle za piškote obrtnika Bizjaka so kupci lahko uporabili kot torbico, skorajda vse pa so vestne gospodinje pogosto uporabile za shranjevanji šivalnega pribora. »Na takšen način so se škatle vsaj ohranile,« še pripoveduje Slana in hkrati poziva vse, ki bi kaj podobnega še našli na starih podstrešjih-naj dediščino tržnega komuniciranja ne vržejo preprosto na odpad.
ROZMARI PETEK
vrvi sem prinesel iz nekdanje domačije. Z njim nas je, otroke, mati klicala domov ...«
Po zidovih ute visi skoraj vse, kar si lahko zamislite. Na preši í tojijo stari radijski aparati. Ko med sprehodom po gozdu najde kakšno za-. nim ivo vejo, ki spominja na kakšno žival ali kaj drugega, jo pobere in obesi v utičo. V posebni vitrini je razstavil preko tisoč zbranih značk. Ponosno pokaže tudi kovinski kozarec z ostroženske proslave. Potem iz žepa potegne kovinski glavnik, ki ga je dobil leta 1952
in ga še danes uporablja, čeprav se je en zob, kdo ve kdaj, odlomil.
V uti zdaj že krepko zmanjkuje prostora. »Ne vem, kaj bom naredil, ko pa imam še toliko načrtov,« pripoveduje Kramer. »Rad bi razstavil še dva šivalna in čevljarski stroj, ki ju imam pri hiši. Za uto pa bi rad uredil še en prostor, v katerem bi zbral staro opremo s kmetij - vejev-ko, pluge, brane, pa še kaj ...« je poln načrtov. In veselo se nasmeji, ko ga podražim, če gà je priimek spodbudil, da zbira »staro kramo«.
BRST
Westenova tovarna emajlirane posode, predhodnica Ema, je pred prvo svetovno vojno naredil kar precej reklamnih in logotipnih tabel za obrtnike, katere skrbno hrani Miro Slana.
Največja zmaga Oskarja Drobneta
Srhljivko v pokalu z Olimpijo zaključil žalujoči Štorovčan - Rusičev gol za zmago v Kopru
Novogoričani še vztrajajo na čelu elitne druščine. Pred včerajšnjo zaostalo tekmo s Koprom so imeli le točko prednosti pred prvim zasledovalcem Publikumom. Celjani so po porazu na Ptuju strnili vrste in se prebili v polfinale pokala NZS, nato pa na Bo-nifiki osvojili tri točke.
Med štiri najboljše v pokalu so se uvrstili še Maribor (Mura 2:0), Gorica (Domžale 4:2) in Nafta (Dravograd 9:2). -
Po enajstmetrovkah
Olimpija je v Celju zaigrala brez kaznovanega mojstra Sebastjana Cimerotiča, potem pa je v 39. minuti ostala še brez reprezentanta Boštjana Cesarja. Izjemno agresivno je blizu sredine igrišča podrsal proti Križniku (ta je žogo prej potisnil Žlogarju med nogami) in ga oplazil s spodnjim delom čevlja. Koprčan Damir Skomina je pustil, da je celjska akcija stekla do konca, potem pa izvlekel rdeči karton. Do konca rednega dela golov ni bilo, pa čeprav je Dejan Rusič izvrstno streljal z roba kazenskega prostora, Dragan Čadikovski pa je s petih metrov zadel vratarja. Gostje so zapretili preko Zorana Pa-vloviča, ko je vratar Aleksander Šeliga odlično reagiral, slabše pa nato Egipčan Abd Rabo, ki je odbito žogo poslal preko gola. V 100. minuti je zadel Oskar Drobne, izenačil pa je Tonči Žlogar. V zadnjih trenutkih podaljška so gostje z veliko mere sreče obdržali svojo mrežo nedotaknjeno: vratnica Čadi-kovskega, bloka pred golo-
»Oki« se je izjemno trudil in uspel v svoji nameri.
vo črto poskusov Sešlarja in Drobneta. Simon Sešlar je izkušeno izvedel prvo enajstmetrovko, Pavlovič pa jo je zapravil (prečka). A tudi Čadikovski, saj je bil uspešnejši vratar Hasič. Jusufbegovič je izenačil. Nato so bili pri Publikumu zanesljivi Gobec, Budimir in Drobne, pri tekmecih pa je Ilič streljal preko vrat, zadel je le še Dedič. Srečanje bi Publikum lahko
odločil že dosti prej, a ob številčni igralski prednosti prikazal skromno predstavo.
5:3
Končni izid je postavil Oskar Drobne. Dan prej mu je v bolnišnici po dolgi in hudi bolezni umrla mama. »Oba gola posvečam njej. Bila je moj največji navijač. Borili smo se po najboljših močeh proti zaprti igri Olimpije,« je
13.	krog 1. SNL: Koper - CMC Publikum 0:1 (0:0); Rusič (51), Ljubljana - HIT Gorica 4:0 (2:0), Mura - Kumho Drava 3:1 (2:1), Primorje - KD Olimpija 2:0 (0:0), Domžale
-	Zagorje 0:0, Maribor Pivovarna Laško -Bela Krajina 5:0 (0:0). 14. krog: Publikum
-	Ljubljana (nedelja, 16.00).
14.	krog 2. SNL: Rudar - Izola 3:0; Kijà-novič (73, 84), Borštnar (79, 11-m), Dravinja - Dravograd 0:1; Pečnik (5), Factor -Šmartno 5:3; Lajovic (25, 90), Šalja (35, 69), Horvat (83); Ekmečič (45, 50), Josič (32), Triglav - Svoboda 3:1, Aluminij - Krško 2:4, Livar - Nafta 0:1. Vrstni red: Nafta 33, Svoboda 26, Dravinja, Rudar 25, Triglav 23, Dravograd 21, Aluminij 20, Factor, Krško 19, Livar 16, Izola 9, Šmartno 4.
12. krog 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore -Črenšovci 3:2, Veržej - Šoštanj 2:1, Pohorje
-	Šmarje pri Jelšah 0:1. Vrstni red: Zavrč 29, Paloma 24, Veržej, Črenšovci 23, Pohorje 20, Križevci 18, Stojnci, Štore 17, Çr-mož 13, Tišina, Šmarje 11, Bistrica 9, Železničar 8, Šoštanj 7.
12. krog Štajerske lige: Šentjur - Oplot-nica 2:1, Kungota - Mons Claudius 1:2, Rogaška - Gerečja vas 3:4, Zreče - Pesnica 0:0. Vrstni red: Malečnik 29, Zreče 28, Oplot-nica, Šentjur 22, Mons Claudius 20, Šentilj 18, Kovinar, Brunšvik 17, Pesnica 16, Kun-
gota, Gerečja vas 13, Rogaška 10, Središče 8, Boč 5.
10. krog MČL Celje: Mali šampion - Vransko 5:0, Vojnik - Ljubno 1:0, Kozje - Laško 2:3 (prekinjeno v 80. minuti zaradi fizičnega napada gostujočega igralca na sodnika). Vrstni red: Mali šampion, Laško 23, Ljubno 10, Kozje 9, Vojnik 9, Vransko -1.
5. krog 1. SLMN: Puntar - Dobovec 2:2(1:1); Zlatoper (11), Melink (36); Poredski (19), Hro-vatič (39), Nazarje - Kobarid 1:4 (0:2); Be-zenšek (36); Ručna (8, 13, 40), Uršič (29). Vrstni red: Litija 15, Kobarid 12, Dobovec 10, Beton 9, Puntar 8, Tomi, Sevnica_6, Metropol 4, Nazarje 3, Ajdovščina 0. (JŽ)
Lestvica 1. SNL:
dejal Drobne, ki je bil vzhi-čen, potem ko je odločil zmagovalca in pogledal v nebo. To sta bila njegova prva gola v celjskem dresu, ld si ga je leta in leta silno želel. Žal ju ni videla tista, ki mu bi jih najbolj privoščila. Trener Ivan Matkovič je na to temo dodal: »Oskar me je v svojem najtežjem življenjskem trenutku poklical in me preplavil s čustvi. Dejal mi je, da hoče igrati zanjo, da ga je namreč vselej vzpodbujala in hodila na njegove tekme. Vprašal sem igralce, kako bodo izvajali
strele z bele točke. Ko so se dogovorili, da bo Oskar streljal zadnji, sem takoj pomislil, moj Bog, pa menda mu bo uspelo odločiti tekmo. Bil sem zelo vesel, da mu je uspelo. Zdelo se mi je, da je v tistem trenutku mama bila z njim.«
0:1
Nova prvenstvena zmaga je vnesla veliko veselja v celjski tabor, a je Sebastjan Gobec
poudaril: »Pošteno povedano, vzdušje v slačilnici je bilo v primerjavi s Koprom še boljše po tekmi z Olimpijo. Kot prvič zaradi dramatičnega razpleta, kot drugič pa zaradi dejstva, da smo bili vsi pretreseni zaradi smrti Oskarjeve mame in smo si še dodatno želeli uspeh.« Na Bonifiki je edini zadetek dosegel Dejan Rusič: »Akcijo je začel Simon, nato je Marko podal Dejanu, ki je na našo srečo odlično streljal. Zmaga bi lahko bila še višja, a smo bili premalo spretni, pa tudi domači vratar se je izkazal. Ob odmoru smo izvedeli, da Gorica izgublja v Šiški, zato smo nadaljevali še bolj zavzeto in štrli odpor Koprčanov. Visoka zmaga Ljubljane proti prvakom ni naključna. Izstopala sta kapetan Darko Kara-petrovič in Nigerijec Abdulra-zak Ekpoki, ki je priigral obe enajstmetrovki. Nanju bomo morali v nedeljo še posebej popaziti. Do konca jesenskega dela si ne smemo več privoščiti domačega spodrsljaja. Zdaj smo res prava klapa, pravo moštvo, odkar so vodilni privabili še Laziča, Drobneta in Čadikovskega. Našo tribuno želimo videti polno!« je razmišljal Gobec, o katerem često tuhta tudi selektor Brane Oblak.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
ŠPORTNI KOLEDAR
1. Gorica		12	7	3	2	16:10	24
2.	Publikum	13	7	2	4	19:9	23
3.	Primorje	13	5	5	3	15:8	20
4.	Maribor	13	5	5	3	20:17	20
5.	Olimpija	13	5	3	5	14:15	18
6.	Mura	13	4	5	4	16:14	17
7.	Drava	13	4	5	4	13:13	17
8.	Ljubljana	13	3	7	3	16:15	16
9.	Domžale	13	3	6	4	16:17	15
10.	Koper	12	2	6	4	9:12	12
11.	Zagorje	13	2	5	6	8:16	11
12.	Bela krajina	13	3	2	8	9:25	11
KOŠARKA
1. SL - ženske, 3. krog, Celje: Merkur - Ježica (18).
SOBOTA 6.11.
KOŠARKA
Jadranska liga, 10. krog: Bosna - Pivovarna Laško.
1. SL - moški, 4. krog, Zreče: Rogla - Koper (19), Novo mesto: Krka - Elektra, Postojna - Alpos Kemoplast.
Trocal liga, 4. krog, Celje: Merkur - Maribor (19). ROKOMET
Liga prvakov, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Crvena zvezda (18), Cehovski medvedi - Gorenje (17).
1. SL - ženske, 7. krog, Celje: Celjske mesnine - Polje. ODBOJKA
1. SL, 6. krog: Šoštanj Topolšica - Prvačina (19).
NEDELJA 7. 11.
ROKOMET
1. SL - ženske, 7. krog, Škofja Loka: Loka kava - Celeia Žalec.
SREDA 10. 11.
KOŠARKA
1. SL - ženske, 4. krog: Maribor - Merkur.
ROKOMET
1. SL - moški, 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Koper (18.30), Slovenj Gradec: Prevent - Gorenje.

PANORAMA

KOŠARKA
Jadranska liga
8.	krog: Helios - Pivovar, na Laško 60:71 (48:60, 36:43, 15:28); Zalokar 14, Ercegovič 12; Joksimovič 24, Gnjidič 13, Antonijevič 11, Jevdič 10, Rizvič 8, Brolih 3, Troha 2.
9.	krog: Pivovarna Laško
-	Zagreb 60:54 (45:40, 31:25,12:13); Joksimovič 21 Rizvič 12, Jevdič, Antonije! vič 9, Troha 5, Majkič 4; T» mas 13, Garma 11. Vrstni red: Union Olimpija 17, Ci-bona 16, Zadar, Partizan 15, Pivovarna Laško, Hemofarm Reflex, Crvena zvezda, Bosna, Budučnost 14, Slovan) Šibenka 13, Zagreb, Široki 12, Split 10, Helios 9.
1. SL - moški
3. krog: Alpos Kemoplast,
-	Rogla 85:75 (61:56, 36:39, 13:22); Mulič 25, Novako-vič 18, Novak 17, Čebular 11, Samac 7, Sebič 4, Ribežl 3; Meško 22, Brolih 15, Josi povič 11, Bura, Petrovič 10, Matetič 4, Hohler 3. TYiglav
-	Elektra 60:68 (50:60, 36:35,13:23); Crnogorac 16, Skok 12; Čmer 20, Buršič 18, Nuhanovič 12, Krejič 10, Ne-deljkovič 7. Vrstni red: Alpos Kemoplast, Postojnska jama, Koper, Rogla, Zagorje, Elektra 5, Krka, Kraški zi dar. Branik 4, Triglav 3.
ROKOMET
1. SL - moški
6. krog: Gold, club - Gore nje 26:32 (12:17); Božič, N. Hojč 4; Zrnič 10, Dobelšek 7, Kavtičnik 6, Bedekovič 4, Ilič 3, Oštir 2. Celje Pivovar^ na Laško - Termo 40:32 (21:17); Rutenka 9, Gajič 8, Kozomara 7, Brumen, Zor-man, Štruc 4, Natek 2, Loi-lo, Gorenšek 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 12, Gorenje 11, Trimo 10, Ormož 9, Gold Club 8, Prevent, Rudar 6, Adria, Termo 4, Ci-mos 2, SVIŠ, Prule 0.
1. SL - ženske
6. krog: Celeia Žalec - Izola 40:17 (19:11); Irman 8, Ste-vanovič 7, Strmšek 6, Petrinja 5, Sotler 4, Jeriček, Korun 3, Kikanovič 2, Novak, Čerenjak 1. Olimpija - Celjske mesnine 29:26 (18:10); Zajec 7, Čigoja 5; Pršić 11, Šon 4, Krajne 3, Majcen, Filipovič 2, Skutnik, Toplak, Jankovič, Zorko 1. Vrstni red: Krim 12, Loka kava, Burja 9, Celeia Žalec 8, Ptuj, Olimpija, Celjske mesnine 6, Izola 4, Kočevje, Polje 0.
ODBOJKA
1. SL
4. krog: Šoštanj Topolšica - Bled 1:3 (21, -17, -24, -19). Vrstni red: Prevent 12, B 11, Kamnik 9, Krka 8, Olimpija, Prvačina 6, Šoštanj Topolšica 4, Salonit 3, Svit 1> Lubnik 0.
Pokal Slovenije
Osmina finala, druga tekma: Šoštanj Topolšica - Bled 0:3 (-19, -16, -20).
Učinek Brumzija je bil zavidanja vreden.
mu je Zorman nesrečno vrgel žogo v glavo) in nato nanizal 12 obramb. V zadnji minuti je Wisla krenila v napad z igralcem in golom manj. Tokrat izvrstni Lukasz Szczucki je poskusil z razdalje, Lorgi pa je žogo, ki je letela v njegov desni zgornji kot, izbil za vrata. Da je bilo olajšanje popolno, je v zadnjih sekundah z zadetkom poskrbel Rutenka. Telefonski klic v Beograd ni namigoval na ekstazo - Portland je ob polčasu že imel 7 golov naskoka.
Minusi
Pivovarji so »živi izplavali iz Wisle«, pa čeprav sta manjkala igralca (Paluch, Zoloten-ko), ki sta v Zlatorogu skupaj natresla kar 14 golov. Najbolj so v oči bodle številne izgubljene žoge Uroša Zor-mana (kar 8) in Jureta Nat-
ka. Kapetan Edi Kokšarov,
s slovenskim potnim listom in v pričakovanju povečanja naraščaja, je izkoristil le polovico strelov (4-8). Malce več rotacije ne bi škodovalo. Nenazadnje je Brumen v Pamploni sam zahteval menjavo. Marsikomu bi koristil kratek odmor in požirek vode. Dvorana v Plocku je zgolj telovadnica z dvema manjšima tribunama. V njej se je ob gostovanju evropskih prvakov zbralo sedemkrat manj gledalcev kot dan prej na nogometni tekmi DP. Samo igrišče pa ni bilo toliko sporno, z izjemo reklamne nalepke na sredini igrišča, ki sta jo trgala celo islandska sodnika! Nedopustno.
Odmevi
»Občutki so seveda mešani. V Pamploni smo bili domala odlični, a ostali brez ple-
na, sedaj pa smo s povprečno igro slavili. Teže tekme s prvakom Srbije in Črne gore si marsikdo niti ne predstavlja. Potrebovali bomo močno podporo,« je razmišljal Slavko Ivezič. »Obramba ni delovala tako, kot je sposobna. Zaradi naših padcev je bilo zelo razburljivo. Jure Natek ni imel svojega dneva, Dragan Gajič pa je začel hrabro, a mu kasneje ni več steklo. Na srečo smo imeli dva zelo razpoložena igralca v napadu. Z dvema točkama moram biti zadovoljen, saj imamo kopico pomanjkljivosti in premalo kakovosti. Crvena zvezda napoveduje boj na vse ali nič. A prepričan sem, da bo slavje pripadlo nam,« je dejal Miro Požun. »Sodnika sta bila zelo dobra, mi pa smo delali preveč napak v obeh smereh. Smo kvalitetnejši in izkušenejši nasprotnik od Crvene zvezde in v soboto moramo zmagati.
»Neobremenjenost bo morebiti prednost gostov, je govoril Matjaž Brumen, ki je očitno dozorel v vseh pogledih. »Bilo je naporno. Prehitro smo zaključevali napade, ko smo že imeli občutno prednost. A važne so točke. Nestrpno čakamo Beograjčane!« je dodal Gregor Lorger. »Nismo blesteli, a pomembna je zmaga. Pričakovali smo trd odpor. V soboto moramo zaigrati bolje. Navijaške skupine niso napovedane, a vseeno bomo poostrili nadzor,« pa je poudaril Vlado Privšek. Tekma s Crveno zvezdo se bo začela ob 17.30, sodila bosta Rusa Bašmak in Frolov.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
4. krog skupine D lige prvakov
Wisla - Celje Pivovarna Laško 30:32(16:16)
PLOCK - Športna dvorana, 450 gledalcev, sodnika Gudjon Sigurdsson in Olafur Haraldsson (Islandija), delegat Josef Ambrus (Slovaška).
WISLA: Marszalek 2 obrambi. Goral 10, Wichary; Nied-zielski 2 (1), Ilin 4 (2), Titov 3, Szyczkow 4, Witkowski 1, Wisniewski 3, Kuptel 3, Wuszter, Rumiak, Szczucki 10, Jankowski. Trener Krištof Kisiel.
CPL: Škof, Lorger 12 obramb; Rutenka 12 (5), Gajič 1, Kozomara, Brumen 8, Mlakar 1, Lollo, Bilbija, Kozlina 1, Štruc, Natek 1, Kokšarov 5 (1), Zorman 3. Trener Miro Požun.
Sedemmetrovke: Wisla 3-4, CPL 6-6.
Izključitve: Wisla 12 minut, CPL 8.
Bistveni potek rezultata: 1:0, 2:2, 4:2, 4:4, 6:4, 6:6, 11:11, 11:14, 12:14, 12:16, 16:16; 16:17, 18:17, 18:18, 20:20, 20:24, 24:25, 24:27, 25:28, 26:29, 27:30, 28:31, 30:31, 30:32.
S Srbi za veseli december!
V Plocku pivovarji parali živce navijačem - Junaki Serdžo, Brumzi, tudi Lorgi! - Obračun s Crveno zvezdo vendarle spektakel
Št. 44 - 4. november 2004 -mtdt
INyit
Objektivne presoje kažejo, da bo sobotna tekma 5. kroga lige prvakov bolje obiskana kot pa prestižni obračun s Portlandom, ki sledi teden dni kasneje. Vodilni položaj v skupini je U Celjane namreč nedosegljiv - senzacionalne novice iz Pamplone o zmagi Poljakov ne pričakujemo - za drugo mesto pa se bo potrebno še krepko potruditi. Zadostovala bi sicer že najnižja možna zmaga proti rde-fe-belim, ki pa bodo na vse pretege skušali v Zlatorogu pripraviti presenečenje.
Da bodo imeli podporo v iceljski dvorani, ne dvomimo, pilo bo za uvrstitev v decembrsko osmino finala.
Plock
Prizorišče obračuna z Wi-slo je od Varšave oddaljeno dve uri vožnje z avtobusom, ki ga je spretno krmaril Matek. Simpatični domači voznik je četverico novinarjev v reli slogu popeljal do nogometnega štadiona. Na prvoligaški tekmi seje zbralo 3.500 gledalcev. Po njej se je vsula joča, ki pa škode ni povzročila. Skoraj pa bi pred vhodom v hotel zaradi mokrih stopnic celjsko moštvo izgubilo asa. Spodrsnilo je Matjažu Brumnu in treščil je na zadnjico. Ta ga je bolela, kosti pa so ostale cele. Na sredo! Naslednji dan je odigral eno svojih najboljših tekem. Za osem golov je porabil le en met več. Sergej Rutenka je navkljub »klopu« Niedziel-skemu zabeležil svoj drugi naj-boljši strelski dosežek na evropskih tekmah. Ko je prvič vrgel mimo gola, so ga udarili po obrazu, ko je to storil drugič in zadnjič, pa je moral hitro zaključiti napad po devetmetrovki, kajti sodniški roki sta že bili dvignjeni. Pri sedemmetrovkah je bil popoln, kar pa nikakor ne velja za obrambo! Po ducatu golov v Plocku je na listi strelcev LP pred njim le Carlos Perez iz Fotexa (38:37).
K plusom lahko dodamo še Florijane, drugega vratarja, Miladina Kozlino (štiri blokade) in sodnika. Islandca sta dosojala tisto, kar sta videla, vseeno pa nas čudi, kako sta lahko spregledala nekaj drznih domačih udarcev s komolci, ko so »nastradali« Zorman, Rutenka in Matjaž Mlakar. Silaka iz okolice Sevnice še nismo nikoli videli tako razburjenega. ko je nadiral sodnika - ostál je nekaznovan. Za Gregorja Lorgerja je morebiti 13. "linuta prinesla prelomnico v njegovi karieri. Pred celjskim golom je zamenjal Škofe (diareja iz Španije ga je poleno izmučila, na ogrevanju
Trener Miro Požun (v sredini) je pravočasno zamenjal od bolezni izčrpanega vratarja Gorazda Škofa (desno), Klemnu Štmcu (v ozadju levo) pa bi lahko namenil kakšno minuto, morda zgolj zaradi nasvetov Urošu Zormanu.
»Pohvale me niso
zavedleicc
Najljubši film Sergeja Ru-tenke je Matrica. Vsi rokometni privrženci pri nas želijo, da bi iz matrice, ki jo je s fenomenálními predstavami sestavil v prejšnji sezoni, ponavljal kopije v celjskem in reprezentančnem dresu tudi v tej in naslednjih sezonah. Tone Tiselj mu kot selektor ni zaupal na olimpijskih igrah in se silno uštel, kar je Magic Serdžo že dokazal v novi sezoni lige prvakov. Pozimi in spomladi smo mu nekateri pripisali, da je trenutno najboljši igralec našega planeta.
»Takšne pohvale me niso zavedle, a so seveda dobrodošle in mi prijajo, tako kot vsem ljudem. Na njih se sicer ne oziram. Trudim se, da bi bil še boljši. Vselej skušam izboljšati celotni učinek. Ne le v napadu, tudi v obrambi,« pravi trenutno drugi strelec lige prvakov.
V Plocku ste celo presegli strelski učinek iz Pamplone (12:11), pa vendar ste skupaj s svojim moštvom do zadnjih trenutkov trepetali za zmago. Odločile so malenkosti, kajne?
Vodili smo večino časa tekme, pa čeprav je bilo v naši igri prisotnih odločno preveč napak, tako v napadu kot tudi v obrambi. Vzdržali smo kar precejšen pritisk. Zmaga je bila namreč nuja za nas. Ne znam si predstavljati, da bi premagali sami sebe. Dvakrat smo imeli prednost štirih golov. Skušali smo se odlepiti na brezskrbno razliko, a nam ni uspelo. Vztrajnost se nam je
poplačala in zmagali smo zasluženo.
Po obračunu v Pamploni ste bili tako potrti, da niste bili pripravljeni podati svojih vtisov. Zakaj?
Tam smo vodili skoraj celo tekmo. Portland smo imeli v pesti, a smo jo razprli in se nam je izmuznil. Zapustili smo sicer dober vtis, ki obeta za vnaprej. A močno smo popustili v zadnjih desetih minutah. To se nam ne bi smelo pripetiti. Lahko bi namreč slavili veliko zmago. Zato sem bil tako razočaran.
Zdaj se je izkazalo, da najbolj vendarle peče poraz v Beogradu. Brez njega bi bilo trenutno izhodišče povsem drugačno. Lahko bi namreč napadali prvo mesto, tako pa se borite za drugo ...
Resnično se moramo maščevati Crveni zvezdi. Poraz je bil boleč. V svoji dvorani moramo dokazati, da je bil spodrsljaj na Banjici bolj kot ne slučajen.
Prva zmaga v ligi prvakov
Rokometaši Gorenja so pred 4. krogom lige prvakov v skupini C verjeli v prvo zmago in jo tudi zabeležili. Belorusko ekipo Brestski Meškovo so ugnali z razliko 10 golov. Odlično se je znašel vratar Primož Prost, ki je zbral 20 obramb.
Velenjčani so povedli s 4:1. Sledili sta izenačenji na 4 in 5, nato pa so se domači razigrali in si priigrali najvišje vodstvo v 1. polčasu (11:6). Odlično je delovala njihova obramba. V nadaljevanju so varovanci Ivana Vajdla še višali prednost. Razigral se je Momir Ilič, ki je vseh 7 zadetkov dosegel v 2. polčasu. V 47. minuti je prednost znašala že 11 golov in jasno je
bilo, da bodo Velenjčani zmagali z višjo razliko, kot pa je ta znašala ob njihovem porazu v Minsku. Vajdi je dal priložnost tudi mlademu vratar ju Skoku, ki je zbral 4 obrambe, tudi pri dveh se-demmetrovkah. Srečanje se je sicer končalo z golom gostov, a navijačev to ni zmotilo, saj so bili nad igro in rezultatom svojih ljubljencev vidno navdušeni. »Zelo sem zadovoljen. Predvsem obramba je delovala tako, kot je potrebno. Bili smo dovolj agresivni, pomagali smo drug drugemu. Oba vratarja sta bila razpoložena, kar nam je omogočalo protinapade. Nekaj težav pa smo imeli na postavljeno visoko belorusko
obrambo. Premalo smo igrali v naletu, premalo smo se gibali. Upam, da bomo to še popravili in da bomo v naslednjih tekmah še boljši,« je dejal Ivan Vajdl. Branko Tamše je na parket stopil šele v 2. delu, prej pa je vseskozi spodbujal soigralce: »Celotna obramba na čelu z vratarjem je bila odlična. 1\idi v napadu nam je steklo. Malce smole smo sicer imeli v prvem polčasu z vratnicami, pa tudi njihov vratar je dobro branil. Vseeno pa smo pokazali, da znamo igrati rokomet. Ko bomo dosegli optimum v napadu, pa bo še veliko boljše!« V soboto bo Gorenje gostovalo v Moskvi.
JASMINA ŽOHAR
4. krog skupine C lige prvakov
Gorenje - Brestski Meškovo 27:17 (12:7)
VELENJE - Rdeča dvorana, 900 gledalcev, sodnika Vitzthum in Choquard (Švica). GORENJE: Podpečan, Prošt 20 obramb, Skok 4; Tamše, Dobelšek 5, Bedekovič 1, Kav-tičnik 4, M. Oštir 1, B. Oštir, Sirk 3, Ilič 7, Šimon, Lesar 2, Zrnič 4(1). Trener Ivan Vajdl. MEŠKOVO: Zianko, Sakalovski; Mokalov 6 (2), Haluška 2, Kumavecu, Nekaičik, Kostu-čik, Ragózin 5, Kurilenko, Marhun 1, Huzejev, Karas, Bočarnikov 1, Usačov 2. Trener Vladimir Savko.
^Sedemmetrovke: Gorenje 1-2, Meškovo 2-3. Izključitve: Gorenje 2 min., Meškovo 6. Izidi 4. kroga lige prvakov - skupina A: Barcelona - Constanta 32:25, Szeged - Vardar 25:18; vrstni red: Szeged 7 točk, Barcelona 4, Vardar 3, Constanta 2. B: Montpellier - Zapo rožje 31:27, Zagreb - Conversano 29:25; Montpellier 8, Zaporožje, Zagreb 4, Conversano 0. C: Gorenje - Meškovo 27:17, Gudme - Cehovski medvedi 32:26; Gudme, Cehovski medvedi 6, Gorenje, Meškovo 2. D: Crvena zvezda - Portland 19:28, Wisla - Celje Pivovarna Laško 30:32; Portland 8, Celje, Crvena zvezda 4, Wisla 0. E: Izvidjač - Kolding 37:36, Winterthur -Ciudad Real 26:27; Ciudad Real 8, Kolding, Izvidjač 4, Winterthur 0. F: Haukar - Creteil 37:30, Savehof - Kiel 30:26; Kiel 6, Savehof 5, Haukar 3, Creteil 2. G: Granitas - Lemgo 22:33, Sandefjord - Fotex 25:31; Fotex 8, Lemgo 6, Sandefjord, Granitas 1. H: Tatran - Metkovič 37:24, Banik - Flensburg 27:39; Flensburg 7, Tatran 5, Banik 4, Metkovič 0.
Pivovarji tretjič zapored
Zelo uspešen vikend je za košarkarskimi moštvi s celjskega področja v najvišjih ligah. Tri zmage in en sam poraz - pa še ta v medsebojnem dvoboju - je odličen izkupiček.
Če k temu dodamo še zmago Laščanov med tednom, potem so ljubitelji košarke lahko zelo zadovoljni.
Dve zmagi za zgornjo polovico
Pivovarji so uresničili napovedi, da bodo v minulem tednu dosegli dve zmagi. Najprej so v sredo v Domžalah v slovenskem derbiju premagali Helios, v soboto pa doma še Zagreb. V Domžalah je ekipa Aleša Pipana brez posebnih težav prišla do zanesljive zmage z 71:62
po boljši igri skozi celotno srečanje. Odličen skok in trda obramba Laščanov sta bila dovolj proti edinemu moštvu, ki je še brez zmage. V napadu je izstopal Nebojša Joksimovič (24 točk, 78-od-stotni met za 2 točki, 6 skokov). V Treh lilijah je nato padla še neugodna ekipa Zagreba. Čeprav so domači metali iz igre z vsega 34-odstot-no uspešnostjo, pa so z borbenostjo uspeli zlomiti odpor Zagrebčanov. Ponovno so bili odlični v skoku, kar 15 so jih zbrali v napadu, s čimer so popravljali neučinkovit met. V 34. minuti je pri izidu 53:43 že kazalo, da je vse odločeno, a so gostje dobri dve minuti pred koncem znižali na 54:51, do preobrata pa le niso zmogli. V ključnih trenutkih je namreč Marku Antonijeviču
Nebojša Joksimovič je ob ustrezni minutaži na zadnjih dveh tekmah dosegel več kot tretjino košev svojega moštva.
(9) uspelo nekaj odličnih potez za peto zmago v sezoni. Ponovno je bil prvi strelec Joksimovič (21), Dragan Majkič pa je zbral 12 skokov. Laščani si delijo 5. do 10. mesto. Jadranska liga ima sedaj običajen ritem igranja (sobota-sobota). V soboto bodo Laščani gostje Bosni v Sarajevu.
Derbi Šentjurčanom
Derbi 3. kroga v 1. A SKL je bil v Hruševcu, kjer je šentjurski Alpos Kemoplast premagal Roglo za 10 točk in ji zadal prvi poraz v sezoni ter jo »sklatil« z vodilnega položaja na lestvici. Zrečani so prišli v Šentjur tudi z Boštjanom Sivko, ki se vrača po poškodbi, vendar še ni zaigral. Domače vodstvo na čelu s predsednikom Jožetom Palčnikom je pred tekmo podarilo umetniško sliko bivšemu igralcu in kapetanu Iliji Petroviču ter se mu zahvalilo za vse, ker je storil v šentjurskem dresu, ki ga je letos zamenjal z zreškim. Začetek tekme je bil pred skoraj polno dvorano v znamenju gostov. Znah so izkoristiti razpoloženega Marka Meška (22, 78%, 4 skoki) in pa predvsem veliko živčnost domače vrste. Le Sandi Čebular (11, vse v 1. polčasu) je uspel držati korak z gosti, ki so s trdo obrambo povsem ustavili preostale domače napadalce. Če ne bi gostje zgrešili toliko čistih metov, potem bi do konca 1. četrtine vodili za več kot 9 točk. Že v 2. četrtini je bila slika drugačna. Po povsem nepotrebni tehnični napaki trenerju Rogle Matjažu Čuješu je Alpos hitro izenačil, a Meš-ko in Branislav Josipovič (11, le 2 v 2. polčasu) sta do odmora le zagotovila Rogli prednost treh točk. V nadaljevanju se je v Hruševcu odvijalo pod taktirko Matjaža Tovornika, stratega Kemoplasta. V napadu se je razigral Damjan Novakovič (18,
6 skokov), nato pa je »Digl« zaukazal postavitev conske obrambe, ki je bila nerešljiva uganka za goste. Prednost je kmalu prešla na domačo stran, v zadnji četrtini pa je tudi igra že bila takšna, kakršno si želi Tovornik. Končno je svoje pravo lice pokazal branilec Nedžad Mulić (25,53%, 8 skokov), pod košema je vladal Mario Novak (17, 13 skokov) in prednost je pričela naraščati do+18 dobro minuto pred koncem. V
Igralec kroga: Miha Čmer (Elektra).
Trener kroga: Matjaž Tovornik (Alpos Kemoplast).
Peterka kroga: Mulić, Novakovič, Novak (vsi Alpos Kemoplast), Joksimovič (Pivovarna Laško), Čmer (Elektra).
slavju zaradi zmage nad največjim rivalom so domači v finišu dovolili gostom, da ublažijo poraz, za kar je bil najzaslužnejši edini razpoloženi Zrečan v drugem delu Jure Brolih (15, 64%, 5 skokov).
Kljub slabšemu napadu
Šoštanjčani so v Kranju dosegli skoraj polovico točk manj kot v prejšnjem krogu doma, a so kljub temu drugič zmagali. Z odlično obrambo so domače limitirali na vsega 33-odstotni met iz igre in prejeli vsega 60 točk. Miha Čmer (20, 66%) je bil prvi mož Elektre, odlično pa sta mu asistirala Marino Bursič (18) in Dario Krejić (10, 10 skokov).
Eden najbolj znanih Ce ljanov Zmago Sagadin j po visokem porazu s Par tizanom zapustil Crveno zvezdo. V Beograd se je pre selil pred dvema letoma, skupaj z vodstvom rdeče belih pa je »skupno« odločitev javnosti sporočil na svoj 52. rojstni dan. Projekt Evropska zvezda mu ni uspel. V njem je deloval kot športni direktor in tre ner. (DŠ)
Vsa tri moštva z našega po dročja so sedaj na lestvici ski» paj s še tremi v vrhu, s po dvema zmagama in enim po razom. Šentjurčane in Šo štanjčane čakata težki gosto vanji, v Postojno in Noven mestu. Rogla bo že tretjič gostitelj, ekipi Kopra.
JANEZ TERBOVC
Derbi Miroteksu
Celje: Celjske kegljavke so v 7. krogu DP v zadnjih lučajih s 5:3 premagale ekipo Bresta. Na derbiju kroga je pri Celjankah največ kegljev podrla Brigita Strelec (539). Varovanke Lada Gobca so zmagale le z 9 podrtimi keglji več od gostij. Druga celjska ekipa pa je z istim rezultatom na gostovanju v Ljubljani ugnala ekipo Slovana.
Nov poraz prvakov
Šoštanj: Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v 4. krogu DP z 1:3 izgubili proti ekipi Autocommerca z Bleda in tako zabeležili že tretji poraz. Državni prvaki se na lestvici nahajajo na skromnem 7. mestu s 4 osvojenimi točkami. »Tekmo smo dobro začeli in v prvem nizu res odlično odigrali. V drugem smo malce padli, sledil je tretji, kjer se je tekma lomila. Imeli smo »set žogo«, vendar je nismo
NAKRATKO
izkoristili, v četrtem pa so se nam Blejci znova oddaljili. Mislim, da je naš nivo igre še prenizek, da bi lahko premagali Bled, kljub temu pa je bil napredek v igri viden,« je dejal trener šoštanjske ekipe Bruno Najdič. Eden izmed boljših igralcev Dejan Fujs vidi vzroke za slab začetek sezone v igralcih samih, ker k delu niso pristopili tako profesionalno kot bi morali: »V tekmo nismo šli stoodstotno zbrani. Porazi proti slabšim ekipam govorijo o naši psihološki pripravljenosti.«
Ivo Reya podprvak
Slovenska Bistrica: Judoi-sti celjskega kluba Ivo Reya so na finalu DP osvojili drugo mesto. V polfinalu so s 4:3 ugnali Olimpijo, v finalu pa so s 4:2 izgubili z Impolom, ki je že desetič postal prvak. »V polfinalu smo imeli težko delo proti favorizirani Olimpiji. Povedla je s 3:0, preostale štiri borbe pa smo dobili mi. Zmagali so Edis in Denis Imamovič, Dare
Petelinšek in Matjaž Ceraj,« je o polfinalu povedal trener Fa-dil Imamovič. V finalu Celjani dobro borili. »Nasprotniki so povedli z 2:0, nato smo izid izenačili po zmagah Edi-sa Imamoviča in Branka Ho-lerja. Denisa Imamoviča so sodniki neupravičeno kazno vali, ko pa je klonil še Petelinšek, možnosti za presenečenje ni bilo več. Takšen je pač šport,« je zaključil Fadil Imamovič.
Stotinko sekunde prepozen
Krško: Na državnem pr-vestvu v šprintu na divjah vodah na reki Savi so nastopili tudi tekmovalci Kajak kanu kluba Nivo Celje. Zelo dobro se je odrezal Andrej Oglajner, ki je po prvem teku vodil, na koncu pa za las zaostal za Nejcem Žnidaršičeffl iz Soških elektrarn in za stotinko sekunde izgubil našlo* državnega prvaka. Pavli KU' ralt je osvojil 4. mesto, Dalibor Jozič pa je bil 14. (JŽ)
KRONIKA - PISMA BRALCEV
»Vrata in zidaki so leteli po zraku!«
Je bila silovita eksplozija v hiši Užmahovih namerna?
plinskih jeklenk
■ Skrivnostnih pet
Žusem pri Šentjurju. 28.
tober. Okrog devetnajste are odjekne silovit pok. Sliti se, kako po tleh padajo zidaki in kako se drobi steklo. Eksplozija pri Užmahovih. Dim in plameni švigajo iz stranskega okna stanovanjske hiše. Grozljiva tišina.
V teh nekaj stavkov bi lahko strnili zgodbo, ki nam jo je zaupala soseda, ki stanuje le v nekaj metrov oddaljeni hiši: »Kako je počilo! S sinom sva takrat ravno sedla k večerji. Odhitela sva ven pogledat, kaj je bilo. Vrata in kosi zidakov so iz Užmaho-ve stanovanjske hiše poleteli čez cesto nekaj metrov. Sin je nato odhitel do telefonske govorilnice, od koder je poklical policiste.« Ti so naslednjega dne v izjavi za javnost sporočili, da je prišlo v niši do eksplozije gospodinjskega plina: »Nastalo je približno dva milijona tolarjev §kode. Razbito je steklo na pknih, poškodovana so tudi vrata in inventar v notranjo-rti. Pri gašenju požara pa se ie lažje poškodoval en gasilec. Policisti še zbirajo obvestila, obstajajo namreč him, da je šlo za kaznivo delanje povzročitve splošne nevarnosti.« Do zaključka naše redakcije s preiskavo še vedno niso končali, zato nismo uspeli izvedeti, koga bi
PREJELI SMO
Komemoracije v Štorah
Komemorativne svečanosti ob spominu na mrtve organiziramo vedno tudi v nali občini. Ponavadi imamo uradno d$e komemoraciji, eno pred spominsko ploščo pri osnovni šoli Štore, kjer so učitelji in učenci pripravili izjemno lep in bogat kulturni program, drugo pa pred spomenikom tridesetim padlim partizanom in aktivistom iz časa NOV na Svetini. Učencem in občini se v imenu borčevske organizacije ob tej priliki zahvaljujem tudi za okrasitev partizanskih grobov. Mimogrede bi rad omenil, da je na področju naše občine evidentiranih deset spomenikov in spominskih obeležij iz obdobja NOV.
Tako so na pobudo predsedstva območnega ZZB NOV Celje in ob podpori predstavnikov krajevne organizacije ZZB, člani komisije obiskali lokacije spomenikov NOV v naši občini. Ocena stanja je iz-toino dobra, za kar pa se je Potrebno zahvaliti naši občini.
Zidaki so poleteli nekaj metrov čez cesto...
lahko ovadili zaradi omenjenega kaznivega dejanja.
Ugibajo pa tudi po Žusmu, majhni vasici, kdo bi se lahko skrival za dejanjem, ki bi se za koga lahko končal tragično, k sreči pa v času eksplozije ni bilo v hiši nikogar. Mimoidoča, ki jo srečamo na uličicah Žu-sma, nam je povedala, da je lastnica hiše Frida Užmah -Obrez, ki se je pred nekaj leti odselila k zdajšnjemu možu, že več let v sporu z nekdanjim
zakonskim partnerjem. »Kdo ve, kaj je v ozadju. Toda kar tako obtoževati nekoga tudi ne moremo,« nam pove. Poklicali smo tudi Užmahovo. Še vedno v šoku potrdi izjavo ženske, ki smo jo srečali, da je že več kot 20 let v sporu z nekdanjim možem. »Da, bilo je veliko hudih besed. Kdo ve, kdo je kriv za eksplozijo, mogoče se je nek-danji mož komu zameril... ne vem. Ne upam si trditi niče-
Hiša, v kateri je bila nekdaj okrepčevalnica, je prazna že nekaj let, v Žusem se včasih oglasi le njena hčerka. Potrdila nam je tudi govorice, da so bile v času njene selitve iz hiše v njej le tri plinske jeklenke. Policisti pa naj bi jih pretekli teden v hiši našli pet. So bile odprte? »Menda,« pravi. Kriminalistična preiskava je v polnem zagonu. Krivca bodo našli, pravijo. Do takrat so ugibanja neutemeljena. RH
osnovni šoli Štore in podružnici šole na Svetini ter tovarišu Janezu Gradišniku iz Javorníka. Ob obisku člana ruskega veleposlaništva na tradicionalnem regijskem srečanju na Svetini, kjer je položil cvetje na grob vojaka Rdeče armade, je izrazil posebno zahvalo Marici in Janezu Gradišniku za urejanje spomenikov.
Zahvalo za izvedbo obeh komemoracij namenjam občini Štore, govornikoma županu in podžupanu, osnovni šoli, slovenski vojski, ki so na naših prireditvah vedno prisotni ter pevcem ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko, ki s pevovodkinjo ga. Radico Kragelj gojijo lepo partizansko pesem. Ena od njihovih članic pa je izredno lepo in doživeto deklamirala pesnika Kajuha.
Tako kot vsako leto smo venec položili člani KO ZZB. Praporščaki ZZB, ZWS, ZSČ in veteranske policijske organizacije SEVER so dostojno in častno zastopali svoja društva. Letos pa se nam je s praporom pridružil tudi tov. Lenart Horvatič, znani organizator pohodnikov po poteh pečovniških rudarjev in predsednik KO ZZB Tone Grčar iz Celja.
SREĆKO KRIŽANEC
predsednik veteranske in borčevske organizacije
Na Celjski koči
Osmošolci OŠ Petrovče smo se 17. septembra z vlakom odpeljali šoli v naravi naproti. Izpred železniške postaje v Celju smo se peš odpravili na Celjsko kočo. Ko smo prispeli na vrh, smo se namestili v sobe.
Vseh pet dni so se prepletale številne dejavnosti: astronomija (predavanje, nočni ogled zvezd ...), optika (raziskovanje), likovna vzgoja (slikanje akvarela z naravnimi barvami - sami smo nabirali listje in plodove ter jih ločeno kuhali), prva pomoč, gospodinjstvo (sestavljanje jedilnika, priprava kosila, peka kruha, peciva ...), športne aktivnosti (mnogoboj - košarka, nogomet, odbojka, med dvema ognjema, vlečenje vrvi, hoja s hodu-
ljami, badminton, pohodi: Svetina, nočni pohod. Grmada), naravoslovje (mikro-skopiranje, opazovanje listnih odpadkov, humusa ...), orientacija - preživetje v naravi, predstavitev celjske odprave v Himalajo.
V ponedeljek smo zaključili s pravo zabavo in se v torek po kosilu poslovili od potrpežljivih oskrbnikov -družine Rozman Ivakič - ki so ves ta čas z odlično hrano skrbeli za naše dobro počutje.
Zahvaljujemo pa se tudi našim sponzorjem, ki so nam pomagali s svojimi materialnimi in finančnimi prispevki: Zavod za šolske in obšolske dejavnosti (Petka), Grafiti d.o.o. Mlekarna Celeia, Celjske mesnine, Podravka, OŠ Petrovče. Še enkrat najlepša hvala! Bilo je lepo in nepozabno!
8.a in b razred OŠ Petrovče
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran

V SPOMIN Franc Gril
18. oktobra smo se v lepem sončnem popoldnevu odpravili na težko pot. Na celjskem mestnem pokopališču smo se poslovili od dolgoletnega sodelavca Franca Grila, dr. med., predstojnika oddelka za bolezni prebavil.
Rodil se je 13. aprila 1948 v Celju maten Martini in očetu Francu. Otroštvo je preživel v Pristavi, kjer je družina imela majhno kmetijo. Obiskoval je osnovno šolo v Šmarju pri Jelšah in gimnazijo v Celju, kjer je leta 1967z odličnim uspehom maturiral. Istega leta se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in 3. septembra 1973 tudi diplomiral.
Štirinajst dni po diplomi je postal stažist v celjski bolnišnici. Staž je z odlično opravljenim strokovnim izpitom končal leta 1975. V naslednjih letih je opravljal specializacijo iz interne medicine, specialistični izpit je naredil leta 1979. Nato je skoraj leto dni vodil oddelek za interno intenzivno medicino in zatem opravil podiplomski študij iz gastroen-terologije in hepatologije ter se zaposlil na oddelku za gastroenterologijo. Leta 1994 je bil imenovan za neposrednega mentorja za izvajanje programa sekun-darijata iz interne medicine in infektologije.
Dolga leta je poučeval interno medicino na srednji zdravstveni šoli v Celju.
Februarja 2003 je bil imenovan za predstojnika
oddelka za bolezni prebavil, ki ga je ves čas uspešno vodil.
Družino, ki mu je u življenju pomenila največ, si je ustvaril v Celju. V zakonu so se mu rodili štirje otroci: Tina, Leon, Gregor in Simon, o katerih je vedno pripovedoval z žarom v očeh. Rad se je vračal v rojstni kraj, kjer je našel zadovoljstvo v delu na zemlji, ki jo je močno spoštoval in ljubil. Rad je imel tudi pesem, zato je bil dolga leta član celjskega komornega moškega pevskega zbora.
Franca Grila se bomo vedno spominjali kot človeka, polnega optimizma, veselega in odprtega duha, vedno pripravljenega prisluhniti in najti rešitev tudi v najtežjih trenutkih. Bil je zdravnik, ki je živel za bolnike, za katere je vedno našel čas in toplo besedo.
Za njim bo v naših srcih vednoostala praznina. Pogrešali te bomo, Franci.
RENATA ŠIBLI, dr. med., namestnica predstojnika oddelka za bolezni prebavil
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 13. novembra na 18. popotovanje po Levstikovi poti. Odhod ob 6.20 uri z želežniške postaje v Celju. Prijave do 11. novembra na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
Servis - prodaja motorjev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT...
____> isloLir
PE CEDE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83
WC
Po petih letih končan postopek zoper policista, ki je ustrelil Naserja Berišo -
pred petimi leti! Hočemo le pravico.«
»Okrožno državno tožilstvo v Celju je po končani preiskavi zoper Mateja Bo-bero, policista Policijske postaje Celje, utemeljeno osumljenega storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe zoper Naserja Berišo, odstopilo od kazenskega pregona,« je v izjavi za javnost minuli teden zapisal vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl. Beriša je padel pod policijskimi streli 23. aprila leta 1999 na Cinkarniški poti v Celju.
Naj spomnimo, da je Beriša, za katerim je bil odrejen pripor s sklepom Okrajnega sodišča v Celju usodnega 23. aprila začel bežati, ko je pred takratnim hotelom Celeia opazil pri obhodu dva celjska policista. Kljub policistovem opozorilu, naj se ustavi, tega ni storil. To je storil šele na zatemnjeni Cinkarniški poti, se obrnil proti policistu, ki je bil za njim in iztegnil roko, v kateri je, kot so kasneje ugotovili, držal mobilni telefon. Policist je takrat proti njemu izstrelil več nabojev, saj naj bi mislil, da mu Beriša grozi s pištolo. »Dva naboja sta zadela Berišo, eden od teh je vstopil v oškodovančev levi ledveni predel in je v organih, ki jih je prizadel, povzročil smrtne poškodbe,« pravijo na tožilstvu. Beriša je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico. Sklepati je, da je Naser s tem, ko se je obrnil proti policistu, iztegnil roko in grozil, da ga bo ustrelil, hotel policista prestrašiti, saj v temi ni bilo mogoče prepoznati, kaj ima v roki, so pred leti pojasnjevali na celjski policiji. Dušan Mohorko, takratni svetovalec vlade in pooblaščenec za vodenje Policijske uprave Celje je pred leti dejal, da Beriša pri tem: »...ni upošteval, da se je policist zaradi njegovega obnašanja počutil neposredno ogroženega,« in da je: »...policist iz občutka življenjske ogroženosti hipno reagiral v posebnem psihičnem stanju in v desetinkah sekunde.«
Že takrat se s takšno razlago nikakor niso sprijaznili številni Naserjevi svojci, ki še danes pravijo, da je bil Naser v času, ko je bil zanj odrejen pripor, doma. Zato so že takrat spraševali, zakaj ga policisti niso aretirali, saj bi ga
lahko. Ni se skrival, so dejali.
Tožilstvo pravi...
»... analiza obdolženčevega zagovora in zbranih dokazov v preiskavi je potrdila zaključke iz aprilskega poročila Policijske uprave Celje pred petimi leti, in sicer, da je ravnanje policista Bobere, torej uporaba strelnega orožja, posledica njegove dejanske zmote, saj je vsled sočasnega vpliva različnih okoliščin zmotno mislil, da ga je oškodovanec napadel s pištolo in se je upravičen braniti, práv tako z uporabo strelnega orožja.« Pojasnjujejo, da mora tudi kazensko pravo upoštevati možnost napačne predstave in s tem tudi storilčeve odločitve in ravnanja, ki iz takšnih odločitev izhajajo ter dejstvo, da smo ljudje zmotljivi: »Pravni učinek zmote je odvisen od tega, na kaj se zmota nanaša in od tega, ali je opravičljiva ali ne. V obravnavanem primeru se je zmota nanašala na obstoj okoliščin, v katerih bi bilo storilčevo ravna-
MESTNA OBČINA CELJE
razpisuje
prostorsko konferenco pred javno razgrnitvijo
za Lokacijski načrt Tehnološki park Celje - območje stare Cinkarne,
ki bo v petek, 12. novembra 2004, ob 12. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju.
Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede vsebine predloga. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo.
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot
Naser Beriša
nje dopustno, če bi bile res podane. Prav tako pa okoliščine kažejo na to, da je obstoj takšne zmote bil opravičljiv.« Nanašajoč se na dokaze, ki potrjujejo, da je ravnanje policista Mateja Bobere v kritičnem trenutku bilo posledica dejanske zmote, ta pa izključuje njegovo kazensko odgovornost za storjeno kaznivo dejanje, ni več osnove za nadaljevanje kazenskega postopka zoper njega. S tožilstva so poslali le še izjavo preiskovalnemu sodniku, da okrožno državno tožilstvo v tej kazenski zadevi odstopa od kazenskega pregona.
»Hočemo le pravico!«
Policist, ki je sprožil orožje, je bil po usodnem aprilskem dnevu leta 1999 kar nekaj časa v bolniškem staležu in vseskozi varovan, saj naj bi njemu in številnim policistom neznanci grozili. Naserjev mlajši brat Ramiz Beriša pa pravi: »To je absurd. Če bi se res hoteli maščevati za bratovo smrt, kot vseskozi govorijo, bi se že takoj ! Še nikoli nisem videl tega policista, tudi, če bi ga videl, ne vem, kaj bi mu rekel. Hočemo le pravico. Po petih letih je še nismo doživeli. Veste, kaj je pet let za našo družino? Preiskavo in ves postopek zoper policista ocenjujem kot pristransko, naša družina njihovo odločitev ne priznava. Nikoli v teh petih letih nismo imeli občutka, da so storili kaj, kar bi ščitilo interese mojega brata,« je povedal Ramiz, ki v tem času končuje študij. Za odločitev tožilstva so izvedeli iz medijev. Dodaja, da se tu ne bodo ustavili, s pravnimi postopki bodo nadaljevali in poskušali pokazati, da je bila Naserju storjena usodna krivica. »Zdaj je videti, kot da ima policija licenco za ubijanje! Pred petimi leti je bil moj brat.
Kdo bo naslednji? Kaj bi bilo na primçr, če bi jaz 'v zmoti' ustrelil policista? Policija je Naserja predstavila kot gang-sterja. Nikoli ni imel umazanih poslov z drogo, kot na-tolcujejo nekateri. Če bi jih imel, bi si potem dal na avto registrsko oznako dealer?! Obregnili so se ob njegov avtomobil in češ, od kod mu toliko denarja. Če bi res imel takrat toliko denarja, bi imel več avtomobilov, ne le enega, in ne bi živel v tem stanovanju (op. a. pokaže na skromno, a lepo urejeno stanovanje), ampak kje drugje. Imel je nekaj problemov s povzročitvijo telesnih poškodb, zato so ga tedaj tudi iskali. Bil je rad v središču pozornosti, toda gangster ni bil, kot ga hočejo pokazati. Ni si zaslužil smrti. Obnašajo se tako, kot da so pokončali žival, ne vprašajo pa se, kaj so vzeli naši družini ...« pravi Ramiz. Vmes ga v solzah prekine mama Sabila: »Veste, mama ne pozabi svojega sina nikoli. Ne zanima me ime in priimek policista, ki ga je ustrelil, hočem le pravico! Za svojega sina.«
SIMONA ŠOLINIČ
v. mi	.rřfclot tfoatt
Trčil v hišo
Na regionalni cesti Višnja vas-Dobrna se je v nedeljo, 31. oktobra, popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana. Škode na vozilih je več kot 300 tisoč tolarjev. 47-letni voznik je z osebnim vozilom izven Lem-berga v dvojnem ostrem ovinku zapeljal levo izven vozišča in trčil v stanovanjsko hišo. V trčenju se je voznik huje poškodoval.
Glasbeni vlomilci
V preteklem tednu je bilo na širšem celjskem območju kar nekaj vlomov v osebne avtomobile. Na Koroški cesti v Šoštanju so iz vozila VW Golf odnesli avtoradio in akumulator. V Topolšici pa so iz mitshubishija poleg avtoradia ukradli še prometno dovoljenje in s tem povzročili nemalo težav lastniku, ki je državljan Avstrije. Vlomilski pohod se je dogajal tudi v Celju, kjer so v noči na sredo v Miklošičevi ulici v Celju vlomili v daewoo lanos in odnesli glasbeno opremo, na Mariborski cesti pa je iz golfa izginil šolski nahrbtnik z denarnico. Oškodovani pa so tudi nekateri lastniki, ki so svoja vozila pustih v Kosovelovi in Ipavčevi ulici. Ostali so namreč brez usnjenih jaken, torb, denarja in osebnih dokumentov. Alarm pa je pregnal nepridiprava, ki je poskušal okrasti seata na Ljubljanski cesti, več
Če bi se res hoteli maščevati, bi se že

Naserjev mlajši brat Ramiz Bensa bo v imenu pokojnega brata in svoje družine iskal pravico še naprej.
HALO, 113
sreče pa sta imela neznanca, ki sta na Dobrni in v Preboldu iz vozil kradla avtoradie.
Drzni tatovi
Policisti so stopili na prste moškemu, ki je minuli četrtek sredi dneva v Ulici heroja Šercerja v Šoštanju napadel 84-letno občanko. Iz rok ji je sunkovito iztrgal denarnico, nato pa pobegnil. Gre za 59-letnega domačina, ki bo svoje ravnanje moral razložiti sodnikom. Zagovarjati pa se bo moral tudi 19-letnik, ki je v petek v Razlagovi ulici v Celju stopil do mimoidočega in mu z neznanim predmetom zagrozil, da ga bo ubil. Pri tem mu je vzel bankovec za deset tisoč in pobegnil, vendar so ga v bližini izsledili in prijeli. Policisti pa so še vedno v lovu za vsemi neznanci, ki so v petek zvečer v Savinovi ulici pred lokalom napadli 38-letnega moškega, ki je prišel iz lokala. Med brcanjem mu je eden iz roke iztrgal mobil-nik, nakar so izginili. Enega od osumljenih, 20-letnega mladeniča, so policisti že izsledili in z njim opravili razgovor, vendar s preiskavo še niso končali.
Okradel erotično trgovino
Minuli teden so si vlomilci nabrali kar nekaj stvari. Iz garaže osnovne šole v Vodnikovi ulici v Velenju so odpeljali kolo z motorjem, na katerega so si naložili še gasilni aparat.
Iz hiše v Spominski ulici v Celju pa je izginil šop bankov« cev. Vlomilec, ki se je v četi tek oglasil v prodajalni s teh ničnim blagom v Bežigrajski ulici v Celju, je s seboj odnesel dva električna aparata, vred na skoraj pol milijona tolarjev, v Velenju pa je istega dne žejni tat iz kioska na Prešernovi odnesel le nekaj pijače. Najbolj pestro in vroče pa se bo imel neznanec, ki je v noči na petek vlomil v trgovino z erotičnimi izdelki na Krekoj vem trgu. Domov si jih je odnesel kar za 80 tisočakov. Drugi kradljivec pa si je v gostinskefll lokalu v Ozki ulici v torbo nabasal cigaret kar za tristo tisoč tolaijev. Na laškem območju pa iščejo vlomilca, ki ima po vsej verjetnosti na vesti dva petkova vloma. Iz stanovanjske hiše v Rožniku je odnesel kar za tri milijone vrednega nakita, v Kidričevi ulici pa je vstopil še v stanovanjsko hišo in ukradel denarnico. V hiše in lokale so vlamljali v soboto in nedeljo tudi na Cesti na Ostrožno, Trgu svobode v Laškem, v Jakobu pri Šentjurju in na Cesti v Laško. Odnašali so predvsem nakit in denar, škode pa je bilo za tri milijone tolarjev. Počivali niso niti na praznični dan. Iz trgovine na Bežigrajski je izginilo za milijon tolarjev različnih električnih aparatov, iz prostorov loterije na Šaleški cesti v Velenju je nekdo odnesel barvni TV-sprejeiD-nik, v blagajni prodajalne na Glavnem trgu v Celju pa so si nabrali 35 tisočakov.
SŠ
Ustreljen v zmoti
Ko ostaneš brez vsega
Za 1. november razpisano sojenje Kristijanu Kameniku, Sašu Stankoviču in soobtoženim državljanom Srbije in Črne gore na Okrožnem sodišču v Beogradu se znova ni pričelo, saj je Kamenik zahteval novega odvetnika.
Kristijan Kamenik, ki so ga srbski policisti z obtožbo, da naj bi sodeloval pri prevozu pol kilograma heroina iz Slovenije v Srbijo, priprli aprila letos, je sodniku Milenku Cvi-joviču pojasnil, da se je s svojim sedanjim (že drugim) odvetnikom Milanom Bajazitom spri in da je že izbral drugega zagovornika. Sodnik je moral zato sojenje prekiniti, določil pa mu je tudi zagovornika po dolžnosti, ki bo prevzel Primer vsakokrat, ko bi prišlo do novega poskusa obstruk-cije.
Odvetnik soobtoženega Saša Stankoviča pa je v ponedeljek že drugič predlagal, naj njegovega klienta izpustijo na Prostost, saj naj ne bi bilo nobenega razloga, da se ta ne bi toogel braniti s prostosti. Nova obravnava je razpisana za 18. november, ko bo sodnik odločal tudi o tem, ali bodo Konjicami Sašu Stankoviču odpravili pripor.	AMS
Avtošola Čadej bo v petek, 12. novembra, na Trgu celjskih knezov v Celju pripravila preventivno akcijo, ki jo namenjajo vsem voznikom, s poudarkom predvsem na tistih, ki imajo vozniško dovoljenje že več kot 15 let.
Gre za preizkus varne vožnje, vozniki bodo tako lahko sedli v vozilo avtošole in z inštruktorjem prevozili določeno razdaljo. Pod strokovnim nadzorom bodo lahko videli, na kaj vse med vožnjo, kljub dolgem vozniškem stažu, niso pozorni. Tako bodo svoje znanje v varni vožnji še izboljšali. Vodja avtošole Čadej Milan Čadej pravi, da so se odločili za takšno idejo z razlogom, ker se je prometni režim v Celju v zadnjih letih precej spremenil, zato je prav, da bi voznike, ki so nekoliko dlje za volanom, na te spremembe opozorili in jim dali v znanju vožnje kakšen dober nasvet več. Akcijo pozdravljata tudi Mestna občina Celje in policija. Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pa bo na dan preventivne akcije na ogled postavil kar nekaj naprav, s katerimi želijo osveščati javnost, kako pomembna je varnost v prometu.	SŠ
prireja prostorsko konferenco pred izdelavo predloga sprememb in dopolnitev
ZAZIDALNEGA NAČRTA STARO MESTNO JEDRO CELJA,
KARE 1 (OSREDNJA KNJIŽNICA CEUE)
ki bo v torek, 16. 11. 2004, ob 16. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju.
Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede vsebine predloga. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali društvo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot
Kamenik zamenjal odvetnika
Preizkus dolgoletnih voznikov
Mestna občina Celje
v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS štev. 110/2002, 8/3-popr. in 58/03 ZZK-1)
Antlejevim je po požaru ostala le obleka, ki so jo imeli na sebi, otrokoma pa le šolski torbici
V torek je minilo natanko štirinajst dni, odkar so družini Antlej iz Gorice pri pobju ognjeni zublji vzeli vse. V nekaj minutah so ostali brez strehe nad glavo, pohištva, oblačil, dokumentov, otrokoma, ki obi-drugi in četrti raz-sta ostali le šolski ju imela tisti zvezki in e so pogo-Ostalo pa jim je veliko jim bo s pomoč-ljudi uspelo obiti dom v tisto, kar je vča-bil.
Stanko in žena Frančiška sta redkobesedna. Ra-Govoriti o najhuj-svojega življenja Stanko se je tistega z nočnega dela v železarni in se odpra-na počitek v dnevno so-»Mislil sem, da sem sada me pečejo oči in da Ko sem se okrog pol sem opazil
je razlagal. Ker imajo Antle-jevi kmetijo, sta žena Fran-čiščka in Stankova mama Ljudmila takrat opravljali delo zunaj, nakar sta opazili, da se iz hiše vije dim. »Odhitela sem v kurilnico, pogledat, ali tam morebiti gori,« je povedala Stankova mama Ljudmila Antlej.
»V kuhinjo zaradi dima nisem mogel, dim pa je v nekaj sekundah zajel tudi hodnik. Slišal sem, kako je pokalo steklo na oknih.« Stanko je na hitro pograbil manjši gasilni aparat, ki so ga imeli doma in začel gasiti, z gasilnim aparatom naj bi se k Antlejevim takrat odpravil tudi bližnji sosed, nato je Stanko odhitel še v garažo, da je zaprl plinsko jeklenko in jo odnesel ven. »Nismo mogli pogasiti vsega, čez nekaj minut so se pripeljali tudi gasilci.« S požarom se je spoprijelo več deset mož iz okoliških prostovoljnih gasilskih društev. Kljub požrtvovalnosti gasilcev je Antlejevim požar
uničil vse, kar so imeli. Ostale so le gole stene še pred nekaj dnevi velike stanovanjske hiše. Stanko še dodaja, da je bilo vsaj malo sreče v nesreči, da ni pihal močan veter, ki bi plamene obrnil še proti kmečkim objektom, ki so v neposredni bližini.
Potrebujejo pomoč
Usodno torkovo popoldne so Antlejevi v solzah opazovali, da nimajo kam. Ostali so brez doma. Stanku je ostal le kos obleke, ki jo je imel na sebi, prav tako Frančiški in Ljudmili. Osnovnošolcema Rokiju in Tomažu, ki sta bila dopoldne v šoli, pa sta v rokah ostala le šolska nahrbtnika. Z obleko so jim že tisti dan nesebično priskočili na pomoč sosedje. Branko in Štefka Topličanec, prva soseda, jim nudita prenočišče. »Tako hvaležni smo jima. Veste, kako je, če se ne zbujaš doma. Nikoli ne bomo pozabili vseh, ki so nam priskočili na pomoč.«
Frančiška in Stanko Antlej. Stanku so finančno priskočili na pomoč tudi njeguvi delodajalci v štorski železarni.
Kot je značilno za tamkajšnje okolje, so sosedje hitro priskočili na pomoč in vsak dan pomagajo obnavljati Antlejevo domačijo. Krajevni odbor RK Dobje se je na zadnji seji odločil, da nesrečnikom pomaga s 150 tisoč tolarji, uspešno pa so dobrodelno akcijo izpeljali tudi v šoli, ki jo obiskujeta dva Antlejeva otroka. V pomoč se je vključila tudi občina Dobje z županom Francem Salobirjem, ki za nesrečno družino pripravlja velik dobrodelni koncert, ki bo v nedeljo, 21. novembra, v kulturnem domu Dobje. Vsi si prizadevajo, da bi bili še pred zimo Antlejevi spet v svojem toplem in varnem domu.
Zakaj in kje točno je prišlo do požara, še ni jasno, policisti še niso končali s svojim delom. Znano pa je nekaj. Škode je kar za deset milijonov tolarjev. Brez tuje pomoči Antlejevim ne bo uspelo. Do zdaj
Domačija danes. Še veliko bo treba postoriti, da bo družina spet normalno zaživela. Pred hišo stoji najmlajši sin Roki. Z bratom Tomažem sta ostala skoraj brez vseh šolskih potrebščin.
so jim sosedje in znanci s prostovoljnim delom nekatere dele v notranjosti hiše že obnovili, toda treba bo še vse prostore na novo opremiti. Velik korak k rešitvi Antlejevih težav je storil Rdeči križ iz Dobja in Šentjurja. S pomočjo občine Dobje in časopisa Šent-
jurčan so odprli transakcijski račun OZRK Šentjur št. 06000 - 0007331850, s pripisom POŽAR ANTLEJ, kjer zbirajo finančna sredstva. Dobrodošel bo tudi material in pohištvo. Požar je namreč uničil vsa okna, nekaj so jih že namontirali, toda hiša je še
vedno brez vrat, ki so jih skupaj z ostalimi pogorelimi stvarmi odpeljali na odpad. Kdor bi želel pomagati, se lahko obrne tudi na naše uredništvo, kjer jih bomo napotili k Antlejevim. Potrebujejo pomoč.
SIMONA ŠOLINIČ
ESC
Delo na črno
Bralko iz Spodnje Savinjske doline zanima, kje lahko prijavi kršitelja, ki opravlja delo na črno.
Pomočnica glavnega inšpektorja RS za delo in vodja enote Inšpektorata RS za delo v Celju Lidija Korat odgovarja: »Zaposlovanje na črno je mogoče prijaviti na Inšpektoratu RS za delo, na vseh enotah in izpostavah v Sloveniji, ne glede na kraj domnevne kršitve. Navedene kršitve je prav tako mogoče prijaviti na anonimno telefonsko številko, na avtomatski odzivnik 01/436-14-11. Delo na črno, v primerih, ko delodajalec ni registriran, pa je mogoče prijaviti tržnemu inšpektoratu.«
Nevarna Teharska
Bralka, ki živi ob Teharski cesti v Celju, se pritožuje, da tamkajšnji krajani že dolgo opozarjajo na nujno gradnjo pločnika ter kolesarske steze na nevarnem odseku (med odcepom za pokopališče ter železniškimi zapornicami). Moti jih tudi nevaren, odprt vodnjak, na lokaciji »pri Mi-helaku«.
Marko Banovič iz oddelka za okolje, prostor ter komunalo Mestne občine Celje odgovarja: »Gradnja tamkajšnjega pločnika in kolesarske steze je pogojena s projekti ter z izvedbo nadvoza nad železniško progo. V zvezi z nevarnim vodnjakom naj bralka opozori krajevno skupnost.«
Zupanova služba
Bralca iz Šmarja pri Jelšah zanima, ali je res, da opravlja tamkajšnji župan kar tri zaposlitve. Pravi, da ga zaradi pomanjkanja služb to moti, prav tako ocenjuje, da ni demokratično.
Simona Dobnik iz Pravne službe Občine Šmarje pri Jelšah odgovarja: »Zakon o lokalni samoupravi določa, da je župan občinski funkcionar, ki lahko opravlja svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno. V Statutu Občine Šmarje pri Jelšah je določeno, da župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se tudi odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, o čemer je dolžan obvestiti občinski svet. Jožef Čakš opravlja funkcijo župana v dosedanjih mandatih nepoklicno, medtem ko ima delovno razmerje sklenjeno v javnem zavodu Knjižnica Šmarje pri Jelšah, kjer opravlja delo direktorja.
Informacija, da opravlja župan tri zaposlitve, ni resnična, saj ima delovno razmerje sklenjeno pri enem delodajalcu, medtem ko župa-novanje opravlja nepoklicno, za kar mu v skladu z zako-
nodajo pripada plačilo za opravljanje funkcije.«
Zdravje delavca
Bralka, ki je stara 57 let ter ima resne zdravstvene težave, omenja, da čaka na oceno invalidske komisije za upokojitev. V šolski kuhinji, kjer je zaposlena, dela zaradi resnih zdravstvenih težav po štíři ure na dan, vendar jo je vodstvo šole razporedilo na čas med 10.30 in 14.30, ko je v kuhinji največ dela. Pravi, da bi ji bilo zato bistveno lažje opravljati štiriurno delo v jutranjih urah. Kako lahko to doseže?
Glavni inšpektor RS za delo Borut Brezovar iz Inšpektorata RS za delo v Ljubljani v obširnejšem odgovoru odgovarja: »Glede na to, da iz vprašanja niso razvidne vse okoliščine konkretnega primera (kot npr. na kakšni podlagi opravlja delo s krajšim delovnim časom, kakšne omejitve veljajo zanjo in podobno) , odgovarjamo na splošno.
V okvir obveznosti, ki jih Zakon o delovnih razmerjih nalaga delodajalcu, sodi tudi zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje delavcev pri delu v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev v zvezi z zagotavljanjem varnih delovnih razmer in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu. V skladu s 5. členom ZVZD je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
Iz 8. člena ZVZD izhaja, da ima delavec pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Nadalje tudi določa, da mora biti delovni proces prilagojen telesnim in duševnim možnostim delavca, delovno okolje in sredstva za delo pa morajo glede na naravo dela-zagotoviti delavcu varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja.
Ena od temeljnih dolžnosti delodajalca v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev je izdelava izjave o varnosti, ki temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in delovnih okvar.
Delodajalec mora v skladu s 15. členom ZVZD zagotoviti varnost in zdravje pri delu med drugim tudi tako, da poveri naloge varovanja
zdravja pri delu pooblaščenemu zdravniku (ki je specialist s področja medicine dela) ter da zagotavlja zdravstvene preglede delavcev in sicer v skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Pooblaščeni zdravnik pa na podlagi rezultatov zdravstvenega pregleda posreduje delodajalcu oceno o delavčevem izpolnjevanju zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. Na podlagi rezultatov pregledov delodajalcu predlaga varstvene ukrepe, ki so po njegovem mnenju potrebni za zagotovitev zdravja delavcev.
Predlagamo, da naj se delavka o delu v jutranjih urah najprej poizkuša dogovoriti z delodajalcem. V ta namen lahko delavka v skladu z 47. členom ZDR delodajalcu predlaga tudi spremembo pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pripominjamo, da se pogodba o zaposlitvi spremeni le, če na to pristane tudi delodajalec. V kolikor se delavka z delodajalcem o spremembi delovnega časa ne bi uspela dogovoriti, pa se lahko v konkretnem primeru obrne še na pooblaščenega zdravnika, torej zdravnika specialista medicine dela, ki mu je delodajalec poveril opravljanje strokovnih nalog zdravstvenega varstva pri delu.«
Kmetijska plačila
Starejša bralka iz Rogaške Slatine ima v lasti več kakovostnih kmetijskih zemljišč, ki jih brezplačno obdeluje najemnik. Znano ji je, da prejema najemnik za obdelovanje različne denarne pomoči, po vsej verjetnosti državne ter evropske. Želi izvedeti, ali so podatki o prejetih sredstvih javni ter kje jih lahko izve.
Specialistka za razvoj podeželja iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Kmetijsko gozdarski zavod Celje) Mojca Krivec odgovarja: »Do podpor (neposrednih plačil, ki so kombinacija evropskih in nacionalnih sredstev) je upravičen tisti, ki zemljo obdeluje! Podatki o višini prejetih neposrednih plačil so sicer objavljeni na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker pa za leto 2004 podatki še niso obdelani, jih tam še ni (verjetno pa bodo tako kot prejšnja leta). Do kakšnega zneska je za dotične parcele tisti, ki jih obdeluje, upravičen, pa lahko izve iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 ter Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004. Za bralko je še bolj enostavno, če vpraša na Kmetijski svetovalni službi v Šmarju (tel. 818-30-42).
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
mmnm
NAJPREJ
W1WAH
Preteklo nedeljo so imele svoj dan čarovnice. Že nekaj dni prej pa so obiskale prodajni center In-terspar v Celju in se predstavile tamkajšnjim otrokom. Z njimi so tudi zapele in zaplesale ter jim dokazale, da so kljub svojemu čudnemu izgledu prav prijazne in zabavne gospe.
V soboto, 6. novembra, center Interespar Celje ponovno vabi, da obiščete osrednji prostor, saj bodo med 11. in 14. uro organizirali Intersparovo martinovanje.
L
VI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
RADIO
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
29
J) 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poti RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PÛ Celje, 5 Jack pol, 10.Q0 Novice, 10.3(t Dopoldanski prepih, 11.00 Joba dneva, 12.00 Novice, 12.15! Odmev, 13.00 Poudarjeno, 0 Regijske noviće, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odri RaSlo, 16.15jNe preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, ©„Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 ni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolo-0.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program kalftih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ce-e, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, dravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 1.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po lovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, dravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo me-odijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odme-RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 ack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 9.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih C, 22.00 Petek za metek (oddaja z Corazdom in Mitjo), 24.00 NOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-kih postaj Slovenije
SOBOTA, 6. novembra
.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-idija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-oskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-Očilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 ' itmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Ddoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 ktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske ovice. 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport dais, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kro-liki RC, 17.00 Kronika, 17-45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia ^elje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živi-lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program kalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije -.
NEDELJA. 7. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narod no-/Jfêvra me-' lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45, Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK. 8. novembra
.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna áelodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 joroskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v pročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 0.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 )doba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudar-Mio, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1,15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, ^00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 fečerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP -upni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih po-tj Slovenije
. Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-mčilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-ija tedna, 5.50 Poročilo "AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-kop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-ilfh RC, 7.45 Tečajnica;'8>0b Poročila, 8.25 Poročilo PU Ce-[8.45 Jack pot, 10.00 Nbvice.jdJ.OO Podoba dneva, 11.15 ni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in Črna pika, 13.00; iarjeno; 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Športi is, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v jiki RCs;-:Íó-20 Filmskgiplatno, 17.0^Kroni^a, 17.45 Jack; 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v meseČU oddaja Full I Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 >ra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in Jfonalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 7. NOVEMBRA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
OD UREDNICE DO »KUHARICE«
V okviru 50-letnice Radia Celje v oddaji Znanci pred mikrofonom predstavljamo dosedanje urednike in urednice Radia Celje. Tokrat vam bomo predstavili Ivico Bur-nik, eno najbolj prepoznavnih napovedovalkin voditeljic programa Radia Celje, ki je bila v letih 1969 do 1970 tudi urednica Radia Celje. Skupaj z radiem je Ivica Burnik doživela vse tedanje reorganizacije, Radio Celje pa se je takrat "zelo hitro razvijal, nastajali so tudi nekateri do takrat nepoznani radijski žanri. V času njenega moderatorstva se je rodila tudi sredina oddaja Kuhajmo skupaj, v kateri so poslušalci in poslušalke izmenjali več kot tisoč kuharskih receptov, ki so zbrani izšli v treh kuharskih knjigah, Ivico Burnik pa še danes mnogi poznajo po tej oddaji. V nedeljo bo spomine obujala skupaj s Simono Brglez.
PONEDELJEK, 8. NOVEMÍRATÓB 10.15: PONEDELJKOVO ŠPORTNO DOPOLDNE	__
, .Ponedeljkovi dopoldnevi so na Radiu Celje športno obarvani. V dobri uri in pol športnega dopoldneva se zvrstijo zanimivi športni gostje, izjave in komentarji s tekem in vseh večjih športnih dogodkov, skratka, v oddaji poskrbimo za vašo popolno športno JjinformiranosL Oddajo pripravlja športni no-
vinar Dean Šuster s sodelavko Jasmino Žo-
TOREK, 9. NOVEMBRA, OB 18.00: NI
VSEZAFRKANCIJA, JE ŠE ZNANJE
Vsak torek zvečer lahko poslušalci preizkusijo svoje znanje v kvizu Ni vse zafrkancija, je še znanje. Kviz je sestavljen iz vprašanj, postavljenih iz različnih področij znanja: zgodovine, kulture, športa, zemljepisa in razno. Vsak poslušalec mora odgovoriti na tri vprašanja, da potem lahko odgovarja na glavno vprašanje, ki je bolj zahtevno. Časa za razmislek za vsako vprašanje ima vsak sodelujoči pet sekund, za glavno pa deset. Vsak, ki pravilno odgovori na glavno vprašanje, prejme nagrado in se avtomatsko uvrsti v finalno oddajo. Namige za pravilne odgovore voditelj Miha Alujevič velikokrat izda že med programom, zato začnite poslušati Radio Celje na začetku torkovega popoldanskega programa ob 14. uri. Tako boste lažje našli pravilne odgovore in si prislužili nagrado.
~ SREDA, 10. N OVE M BRAO B 5.30: SREDINA JUTRANJA NOSTALGIJA NA —	RADIUCELJE	____
Največji hiti 60., 70. in 80. let se bodo odslej poleg v že znanih sobotnih oddajah na Radiu Celje vrteli tudi vsako sredo v jutranjem programu, torej med šesto in deveto uro zjutraj ! Slišali boste pesmi, ki so bile včeraj najboljše, danes pa so najlepše, sodelovali pa boste lahko tudi pri glasbenem izboru s svojimi elektronskimi sporočili na naslov info-@radiocelje.com ali s sms-sporočili na številko 031 760 461. Lahko nam tudi pišete na naslov Radio Celje, Prešernova ulica 19, Celje, s pripisom Nostalgija. Pošiljajte svoje glasbene želje, mi pa jih bomo upoštevali pri pripravi sredinih jutranjih programov. Z največjimi hiti 60., 70., 80., z melodijami z največ spomini in z najboljšimi pesmimi, ki so bile kadarkoli posnete, vas bo vsako sredo med 6. in 9. uro prebujala Simona Šolinič.

Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	THESE WORDS-
NATASHA BEDINGFIELD (7)
2.	VERTIGO-U2	|4|
3.	OPEN ARMS-TINA TURNER (1)
4.	JUST LOSE IT-EMINEM	(2)
5.	PARTY FOR TWO-SHANIA TWAIN FEAT. MARK McGRATH (2)
6.	LOSE MY BREATH-DESTINY'S CHILD	(3|
7.	GET IT ON-THOMAS DANTE |5|
8.	POP MUZAK-MOUSSE T (5)
9.	RADIO-ROBBIE WILLIAMS (1)
10.	SUDE ALONG SIDE -SHIFTY |3| DOMAČA LESTVICA
1.	NO. 1ŽENA-6PACKČUKUR <4|
2.	OMAMA-ALYA	(4)
3.	SOLZE IN SMEH - ROK'N'BAND (2)
4.	NOCOJ IGRAMO ZA VAS- ' VLADO KRESLIN	(1)
5.	V SOJU LUČI-TABU	(3)
6.	VSE, KAR MAM-TRKAJ (5)
7.	ODMEV SRCA - MAJASLATINŠEK (2)
8.	LUBI-TINAG	(3)
9.	SKRAJNI ČAS-ANJA RUPEL & TOŠE PROESKI	(6)
10.	RAINST0PPER - AMRBIA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
OVER AND OVER AGAIN-NELLY FT. TIM MCGRAW PHYSICAL-ALCAZAR PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ŠAKALAKA - POWER DANCERS ISKANJE POTI-PANDORA
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
lestvico 20 vročih lahko posluiate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK I VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1. GIZDALIN-POLKA PUNCE 2 SMO GLUHI ZA SOČLOVEKA-UNIKAT
3.	DESET POLJUBOV - VESELE ŠTAJERKE
4.	LEPA NAŠA SLOVENIJA -SLOVENSKI ZVOKI
5.	SAVINJSKA DOLINA - J00LAR L0JZ S PRIJATELJI
SLOVENSKIH 5 plut
l NEMIR-POGUM
2.	JUBILEJNA-ANS. LOJZETA StAKA
3.	MOJ DEDEC-ŠIB0VNIKI & NUŠADERENDA
4.	UČARSKA POLKA-ŠPIK
5.	BELI GALEB - KRESNIČKE Predlog za lestvico: P0JDIVASPET ZVEZDE ŠTET-RAZPOTNIKI
Vojko Jevšnik, Stari trg 18, Šentjur Olivija Mraz. Linhartova 45b, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 2215 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19.3000Celje.
«fflgssj?1'
NAROČILNICA radiocelje
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
OD KOD PRAZNIKI?
Sv. Lenart z verigami
6. listopada goduje svetnik, ki drži roko nad porodnicami, živino in konji. Je tudi zavetnik jetnikov in vseh, ki jih ogrožajo roparji in tatovi. Svetnik, ki odpira jetniška vrata, pa je odgovoren tudi ža to, kako se bodo jetniki na prostosti vedli. Upodabljajo ga z razbitimi verigami.
Sv. Lenart je živel v 6. stoletju na dvoru frankovskega kralja Klodvika, kjer je delal kot ugleden svetovalec. Za krščansko vero se ni zmenil, dokler ga v njene skrivnosti ni vpeljal škof iz Reimsa. Postal je krščanski navdušenec, se dal krstiti ter se odrekel prednostim plemiškega stanu. Posvečen je bil v duhovnika in mnoge poganske plemiče je spreobrnil v krščansko vero. Od Boga pa mu je bila dana tudi moč čudežev. Lenart je kasneje želel živeti kot puščavnik, zatorej se je umaknil v samoto gozda blizu Limogesa. Tam si je postavil kočo, živel je od sadja
in zelenjave in nekaj časa, razen Boga, ni bilo žive duše, ki bi bila priča njegovi kreposti. Nekega dne je v tistem gozdu lovil Klodvik, čigar žena je zavoljo težkega poroda ležala v postelji. Prav Lenar-tovim molitvam je šla zasluga, da je srečno rodila in kralj mu je v zahvalo podaril toliko zemlje, kolikor je more v eni sami noči na oslu objez-diti. Na delu zemljišča je kmalu postavil cerkev Materi božji v čast. Zraven cerkve je zrasel samostan Nob-lac, v katerem je bil Lenart opat. Samostan je bil sila obiskan, trume romarjev so se valile po nasvet in tolažbo k opatu Lenartu. Okoliškim kmetom je pomagal z nasve-' ti pri živinskih in kužnih boleznih. Njegovo poslanstvo pa je bilo zlasti v spreobra-čanju jetnikov. Za mnoge je Lenart posredoval pri kralju in dosegel, da so jih izpustili. Poskrbel je za njihovo zaposlitev. V glavnem so obdelovali polja in tako pod Le-
nartovo taktirko ustvarili cela kmečka naselja. Tisti, ki so prišli v stik z njim, se nikoli več niso vrnili na pota kriminala. Sv. Lenart je umrl leta 559 kot opat v samostanu Noblac v Franciji.
Svetnik je od 15. stoletja dalje v Nemčiji slovel kot velik ljudski priprošnjik in zavetnik v sili. Podobna usoda ga je doletela tudi na naših tleh, kjer je bil svojčas deležen velikega čaščenja. Sezidali so mu čez sedemdeset cerkva. Marsikatera cerkev je zrasla po zaobljubi ljudi, ki so bili rešeni iz turške sužnosti, ker so se priporočili sv. Lenartu. Hirški vpadi so sploh zelo pospešili Lenartovo čaščenje. Značilnost nekaterih cerkva sv. Lenarta je, da so opasane z verigo. Pripoveduje se, da so jo skovali iz verig, ki so jih rešeni jetniki prinašali svetniku v dar. O tem poroča že Valvazor, tudi sama pa vam lahko iz prve roke povem, da ena takšnih opasanih cerkvic stoji tudi v Lenartu pri Gor-
Piše: PAVLA KLINER njem Gradu. V prezbiteriju visijo na steni razne verige, katere naj bi prinesli posamezniki iz turške sužnosti. To opasanje pa naj ne bi bilo samo znamenje zahvale za rešitev iz jetništva, ampak tudi ostanek prastarega obredja opasovanja, ki izvira še iz časa poganskega verovanja. Z njim so hoteli zavarovati vsak svet, posvečen prostor pred zunanjimi vplivi.
Pri nas je sv. Lenart tudi vremenjak. Kakšno je vreme na Lenartovo, tako bo do božiča. Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini. Za konec še en hudomušen Lenariov rek. Če je na dan sv. Lenarta lepo vreme, lahko še vsaka lena r(i)t steljo dobi.
TEDENSK ASTROLOŠ NAPOVED
Četrtek, 4. november: Prestop Lune v znamenje Leva se bo aktiviral že v zelo zgodnjih jutranjih urah. Razpoloženje bo zato čez dan zelo spremenljivo, mračnost Škorpijona se bo soočala z ognjeno energijo Leva, zato bo razpoloženje in počutje izredno nihajoče. V popoldanskih urah Merkur, planet komunikacije, trgovine, posla, vstopi v znamenje Strelca.
Petek, 5. november: Prestop Merkurja v Strelca bo energijo usmeril v točno določeno smer. Puščica mora biti usmerjena v cilj, drugače bo energija razpršena, učinki pa zelo slabi. Optimizem in dobra volja bosta pomagala, da bo tokrat res lahko doseči tisto nekaj več. V petek bo čudovit tranzit Venere, zato bosta ljubezen, prijaznost in romantičnost osrečila marsikoga.
Sobota, 6. november: V dopoldanskem času bo dinamičnost in strastna energija prevladala, zato nam bo šlo delo lahko od rok, ukvarjali pa se bomo lahko celo s kakšnim težjim, zahtevnim projektom. Popoldan pa bo vpliv prehoda Lune v Devico povzročil nekoliko večje živčne napetosti, nesproščenost in težave s samozavestjo.
Nedelja, 7. november: V zgodnjih jutranjih urah bo izjemno težak aspekt, zato bo marsikdo ta dan vstal z »levo nogo«. No, z močjo pozitivnih misli in nasmeha lahko tudi nedeljski dan preživimo lepo. Večerne ure bodo primerne za stike, kontakte, ljubezen in romantične trenutke. Ugoden čas tudi za nova poznanstva.
Ponedeljek, 8. november: V ponedeljek se bo Saturn, planet usode, strog nadzornik nad našim življenjem postavil v retrogradno pot. Pred nami se bodo zato pojavljali problemi in težave, ki so strogo vezani na preteklost. Čas bo vse do konca marca primeren, da postavimo zadeve na svoje mesto.
Torek, 9. november: Velika pričakovanja bodo obrodila sadove, dan bo zares ugoden za vse, ki verjamete v srečo, usodo, v pozitivne spremembe. Nasprotno od tega pa lahko imajo v tem dnevu težave vsi tisti, ki ne stojijo za svbjimi dejanji, ki sovražijo in prezirajo.
Sreda, 10. november: Luna in Venera v Tehtnici bosta sredin dan naredila za dan ljubezni. Podarite nasmeh, pozornost, besedo tisti osebi, ki je nekaj posebnega samo za vas. Ugoden dan je tudi za finance, za trgovanje z nepremičninami, za večje odločitve, ki se navezujejo na dom.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
kope) * limfna drenaža iza + manikúra • pedikúra * piling telesa ♦ masaža telesa piSng in maska za obraz ♦ ureditev obrvi, barvanje trepalnic
TRI SREBRNA DOŽIVETJA
ADAMAS
Celje,LjubljmkllJ Žalec, Šlandrov !xg 12J Celje, Linhtnoti.16 J
Piše: NATAŠA PEŠEC
BLAGODEJNI DOTIKI |
Obsežno delovanje masaž«
Masaža vpliva na kožo, vezivna tkiva, skeletno in mišično strukturo, živčni, endokrini sistem (to so vsi hormoni v telesu), kardiovaskularni (srce in ožilje), limfni (pretok odvečnih tekočin v telesu), dihalni sistem, prebavila in sečila. Delovanje je obsežno in cilj masaže je povečati zmogljivost katere od funkcij in povečati splošno ugodje.
Koža v svojem sestavu vsebuje veliko žlez (znojnic in lojnic). Produkti teh žlez pomagajo pri čiščenju kože in ji dajo dober ten. V koži je tudi veliko živčnih končičev in je zato pomemben čutilni organ. Masaža stimulira žleze in pospešuje nastajanje loja, kar izboljšuje sliko in stanje kože. Pravimo, da se poveča »dihanje kože«. Ker se poveča pretok dražljajev in toplote, masaža stimulira sistem, ki ga razložimo kot oženje in širjenje žil ter živčnih vlaken - pretok skozi kožo bo prinesel hranila v to področje in s tem se izboljša tudi stanje kože. Masaža je učinkovita v primeru brazgotin, saj zmanjšuje nabiranje, kopičenje veziva, zmanjšuje brazgotinjenje in poveča kivni obtok pod njo.
Različna vezivna tkiva se nahajajo med posameznimi organi, držijo njihovo strukturo v položaju kot so nameščeni znotraj organizma z rahlimi in čvrstimi vezmi. Take vezi so tudi v sklepih in tudi celulit je vrsta vezivnega tkiva, ki ga z masažami razbijamo na manjše enote. S tem izravnamo vdolbinice, ki se pojavijo ob njegovem nastanku. Na vsa vezivna tkiva vplivamo z globoko masažo, ki odstranjuje zatrdline, prirast-
KRALJiCA VRTA
Rožni vrtovi spadajo med najlepše okrasne vrtove in kdor zna najti vrtnicam pravo mesto ter seveda pravilno skrbi zanje, si lahko tudi okoli hiše ustvari čudovit rožni vrt.
Rade imajo sonce
Vrtnica potrebuje veliko sonca, zato je ne sadimo v senco ali pod nižja drevesa in grmovnice. Mesto, kjer bo rasla, naj bo zračno in vamo pred mrzlimi zimskimi vetrovi. V večje ali manjše grede, ob poteh, dovozih ali kar sredi trate posadimo čajevke, prekrovne vrtnice ali nižje mnogocvetni-ce. Slednje posadimo tudi v skalnjake in korita. Za žive meje bomo uporabili višje čajevke in gr-maste vrtnice, na škarpe in brežine posadimo prekrovne vrtnice. Vzpenjavke bodo raslé ob pergo-lah, ograjah in stenah.
Sajenje vrtnic
Pripravimo dovolj globoko sadilno jamo, v katero dodamo humus, preperel gnoj in šoto. Nato pre-
gledamo korenine ter suhe in poškodovane prikrajšamo. Sadiki v jami razporedimo korenine in jamo skrbno zasujemo, tako da je cepljeno mesto pokrito vsaj 3 do 5 cm. Zemljo okoli sadike z nogo utrdimo in dobro zalijemo. Sadike lahko kupimo že s koreninsko grudo vred, kjer prav tako pazimo, da bo cepljeno mesto pod površino. Pred nizkimi zimskimi temperaturami sadiko zavarujemo z listjem, slamo ali smrekovimi vejami.
Vrtnice v posodah
Lonci za sajenje vrtnic morajo biti primerno široki in globoki, nujno pa je, da ima posoda na dnu odprtino za nemoten odtok vode. Na dno posode natresemo drenažni material in povrhu del zemlje oblikujemo v stožec, po katerem razpro-stremo korenine. Posodo napolnimo z zemljo do vrtia, cepljeno mesto mora biti pokrito vsaj 3 cm. Prst še nežno potlačimo in vse skupaj zalijemo.
ANDREJA TOMŠIČ
KALANHOJA
v lončku samo 399 SIT*
i* aKcija velja c
Cvetoče veselje
Poskrbite za prijetno vzdušje v vaših domovih. V teh hlač nih sivih dneh so cvetoče lončnice prava popestritev. Pričarajo nam pravo pomlad in sonce v naša stanovanja. Za predpraznične dni pa smo poskrbeli tudi v naših pošlo valnicah Kalia, zato vas vabimo, da nas obiščete. Vrtni center	Prodajalna	Butlk cvetlic
Kidričeva c., Celje Stanetova 21, Celje MC, Opekarnlška i , tel.: 03 / 491-75-40 tel.: 03 / 548-42-32 tel: 03 / 541 06 92
KALIA
www.kalia.si
ke, prerazporedi notranj brazgotino in pospeši pretol skozi vezi, s tem vzpostavlj normalne, neboleče gib sklepov, v primeru, ko gi omejuje poškodba ali bra; gotina.
Skeletni sistem: masaž povečuje vezavo hranil (du šik, žveplo, fosfor) v kosteh še posebno, če se izvaja p zlomih, ko se kost přimet no zaceli in se lahko začn rehabilitacija. Okrog zlom pride do povečanega lokal nega krvnega obtoka, ka privede do pospešenega na stajanja kalusa (novo nasti la kost), ki premosti podroi je zloma.
Mišični sistem: masaž zmanjšuje mišično otrdelos prekomerno napetost (krče Zelo pomembna pa je povi čana prekrvavitev mišic m« masažo. S povečanjem pri toka se poveča količina kis ka in hranil v mišici. To pr vede do zmanjšanja mišičri oslabelosti in povadbene ote klosti. Masaža pospešuje o< stranjevanje stranskih produ tov, kar še dodatno izbolji stanje mišice in zmanjša m šične bolečine. Z eno besi do: masaža vzdržuje mišic
v	najboljšem možnem stanj fleksibilnosti in vitalnost Idealna je pri okrevanju m šic in jih popolnoma pripra
vi	na nove napore.
Živčni sistem: z masažo
aktiviramo senzorični sistem to so celice občutenj in s tei stimuliramo ali zaviramo d« lovanje živčnega sistema. Kakšen rezultat želimo, je od« sno od maserjeve tehnike pri jemov in pritiska. Delovanji je zelo zanimivo, saj z vpB vanjem na živčni sistem zmanjšujemo bolečino v no tranjosti telesa, ker je meha nizem delovanja tak, da 9 sproščajo živčni prenašale (endorfini, morfini), ki p zmanjšujejo telesno bolečini? Torej posegamo v proces prt našanja bolečinskih dražlji jev, ki vstopajo v hrbtenjača Z izboljšanim živčnim imput zom odpravljamo morebitni zoženja živcev. Masaža stimulira tudi parasimpatični živř ni sistem, s čimer dosežem" sprostitev. Z masažo so dokazali tudi znižanje ravni sti® snih hormonov (adrenalin kortizol) ter povišan pren« živčnih prenašalcev serotoi» na ter dopamina, kar gre v pi^ depresivnim stanjem in sttë snim situacijam. Z vplivi njem na delovanje hormon^ vplivamo na uravnavanje življenjskih funkcij.
(nadaljevanje prihodnjič)
tcvi TEDNIK	f: HA5VEH___31
Zasvojenost s kroglicami
Nastale so
Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih (Uradni
list RS, št. 7/93) in v zvezi z Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2005 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, št. 77/04), razpisuje Banka Slovenije
JAVNI ANONIMNI NATEČAJ
za oblikovanje idejnih osnutkov priložnostnih kovancev
V letu 2005 bodo izdani priložnostni kovanci ob naslednjih dogodkih:
H 100-letnica ustanovitve Slovenske sokolske
zveze (dogodek 1) ■ 100-letnica slovenskega filma (dogodek 2).
Rok za oddajo idejnih osnutkov za priložnostne kovance za dogodek 1 in dogodek 2 je 27. november 2004. Za idejne osnutke, oddane po pošti, velja datum poštnega žiga.
Udeleženci dobijo natečajno gradivo na naslovu:
Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje. Slovenska 35, 1505 Ljubljana oziroma informacije na e-naslovu: zdenka.plesko@bsi.si
ali po telefonu 01 47 19 139. Idejne osnutke pošljejo udeleženci natečaja na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje. Slovenska 35, 1505 Ljubljana, v zaprti kuverti, ki je označena s šifro avtorja in s pripisom »Natečaj: Priložnostni kovanci -dogodek 1« oziroma »Natečaj: Priložnostni kovanci -dogodek 2«.
Prejete idejne osnutke bo pregledala strokovna komisija (sestav je naveden v natečajnem gradivu), ki bo opravila izbiro najustreznejših osnutkov oblikovnih rešitev za kovanje priložnostnih kovancev v 15 dneh po zaključku natečajnega roka. Določila bo največ tri odkupe za vsak dogodek v višini: 1. odkup - 600.000 tolarjev, 2. odkup -350.000 tolarjev in 3. odkup - 250.000 tolarjev. O rezultatih natečaja bodo udeleženci pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
J^Áarihe luLve ôlovenôbiL oópolinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti.
Naročila: NT&RC. Prešernova 19.3000 Celie
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila
profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
Ko iz kuhinje zadiši po domače
HU4SAN4E
8 - 12 kg mesečno
■BlaBISStlSih.
(»25513255,01/51935«
želite izogniti morebitnim spodrsljajem pri izbiri, bodo tiste ljubke, bele, črne ali jantarno bleščeče kroglice na prvem mestu vašega seznama »must« detajlov. Biseri so namreč že stoletja ena izmed nikoli zbledelih stalnic na modnem nebu. Tudi v letošnje jesensko-zimske stilistične podobe so jih vključili mnogi modni oblikovalci. Diskretna biserna ogrlica okrog vratu v stilu Audrey Hepburn? Če vam je všeč, tudi prav. Vendar trendi so bisere raje nanizali v več nizov dolgih ogrlic, jih združili z verižicami, jih nadgradili s kovinskimi okraski, obeski ...
Z biserčki, přišitími na tkanino so celo ustvarili impozantne strukture, ki lahko iz običajne obleke pričarajo sanjsko slovesno toaleto.
Kič. Besedica, ob kateri se pekje iz globin naših prepon izvije tisti odbijajoči: »Uf, grozno!« Pa pravzaprav mnogi med nami ne vedo čisto natančno, zakaj te tri črke vzbujajo negativna čustva, dilemo ... Kaj je sploh kič in kaj umetniški izdelek?
Oni dan sem bila po naključju priča razpredanjem dveh dam na to temo. V prodajalni j unikatnim nakitom sta se si-ter diskretno, pa vendarle odločno zgražali, da za »takšno-|e kičasto ogrlico pa že ne bi dala celega premoženja ... pa je pravi biseri niso ...« i Saj. Odnos do nakita, te majhne prenosne umetnine, ki
slavi človeško telo in je tesno povezana z njegovimi čustvi, je bil in je tesno povezan z nekimi ustaljenimi kalupi. Če so biseri pravi, vendar morebiti vdelani v pravi oblikovalski zmazek, to ni kič. Pravijo. Če pa gre za oblikovalski presežek, kjer je izpostavljena sporočilnost s formo, barvami ali materialom, vendar ne žlahtnim, se mu zna precej slabo goditi ...
Kakorkoli, nakit je pri sleherni modni podobi odraz posameznikovega okusa, življenjske filozofije, vse manj pa nastopa v funkciji statusnega simbola oziroma razkazovanja bogastva in moči kot nekoč.
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVN1K
Zato, če že - res malce zgodaj, ampak modro - razmišljate o decembrskih podobah in darilih, nikar ne spreglejte nakita. Žlahtnega, ki si še vedno zasluži vse spoštovanje ali »štrasastega«. In če se
WC
Luksemburg -zeleno srce Evrope
mesto Evrope. Sloviti cesar pa ni pozabil tudi na matično grofijo in jo leta 1354 povzdignil v vojvodino. Dobrih sto let kasneje so si vojvodino za lep čas podjarmili Burgundci. Prek sorodstvenih vezi je Luksemburg leta 1477 pripadel Habsburža-nom. Nato je šlo malo ozemlje še nič kolikokrat iz rok v roke. Leta 1815 so-na dunajskem kongresu deželo razgla-
Luksemburg je z njegovimi 2.586 kvadratnimi kilometri površine na zemljevidu Evrope kaj lahko spregledati. Državica s skoraj 400.000 prebivalci je stisnjena med Nemčijo, Francijo in Belgijo. Med drugim se rada postavlja tudi z nazivom »zeleno srce Evrope«, saj tod ni posebno velikih mest, ki bi zasenčila naravo. Poleg tega njeno ozemlje prepletajo številne pešpoti ter jezdne in kolesarske steze.
Kolesarskih stez v kombinaciji z manj prometnimi cestami je več kot trideset, dolge pa so od 30 pa vse do 500 kilometrov. Spoznavanje zelene deželice s kolesom vsekakor ni slaba možnost! 1\i-di s prenočevanjem ne bi smeli imeti težav, saj je poleg hotelov, manjših penzio-nov in mladinskih domov obiskovalcem na voljo preko petdeset kampov.
Z angleščino tujci v Luksemburgu nimajo težav, čeprav je za uradni jezik izbrana francoščina in deloma nemščina, med domačini pa prevladuje mozelsko-fran-kovsko narečje (leceburšči-na), ki je še najbolj podobno nemščini in je priznano kot deželni jezik.
Pogled v preteklost
Zgodovina državice sega več kot 1000 let nazaj, v leto 963, ko je ardenski grof Sieg-frid na prostoru današnje prestolnice postavil utrdbo Lut-zelburg (Mali grad), ki je sčasoma prerasla v eno najmočnejših in strateško pomembnih evropskih trdnjav. Trdnjavo so začeli graditi vrh skalnatega griča, ki so ga utrdili s hodniki in topovskimi položaji.
V 14. stoletju so Luksem-buržani kar štirikrat postali nemški cesarji, s poroko sina Henrika Vil. in češke pre-stolonaslednice pa je ostala luksemburška dinastija lep čas tudi na češkem prestolu. V času vladavine Karla IV. je postala Praga najslavnejše
IzLtTNlkCtfVA TURIónČNA AíJOlCUA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
. PREDBOŽIČNI IZLETI: DUNAJ II. in 18.12.. SALZBURG 11.12. in BUDIMPEŠTA 11.12 . JESENSKE POČITNICE:
PORTOROŽ 5. in 7.- dnevni paketi, otoške delavnice. UMAG htl KORALJ *** 2 * polp že za 10.800 SIT/os • NOVO LETO: ugodno silvestrovanje v Simonovem zalivu in Umagu • KONCERTI: ŽELJKO JOKSIMOVIČ 411. U in 19.11. MB. 40 let ansambla LOJZETA SLAKA 6.11. Lj. ABBA MANIA 16.11. MB in 17.11. U. OLIVER DRAGOJEVIĆ. DAVOR RADOLFI & RITMI
LOCO 20.11. Velenje, CARMINA BURANA 10.12. Li • do 15.11. PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC za smučišča ROGLA. GOLTE in KRVAVEC
■ J.I J IP V J ^-I^MAI ■
^ pêufit*
aider s à®*®
organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. S
Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
formirani stražarji, ki s skoraj avtomatičnimi kretnjami korakajo sem in tja. Izmed številnih cerkva velja omeniti vsaj veliko stolnico z renesančnim pročeljem, v kateri počivajo luksemburški vojvode.
Stari del mesta je vsekakor potrebno prehoditi, če želite občutiti utrip slikovitih ulic in trgov. Med najprivlač-nejše sodi trg v središču prestolnice - Place d'Arme (Pa-radenplatz), kjer si lahko odpočijete v eni izmed prijetnih kavarn ali naberete prospektov in brošur v turističnem uradu. Na trgu je vedno živahno, še posebno pa vsako drugo soboto, ko prodajalce in nostalgične ljubitelje starin privabi bolšji trg. Stojnice so res prava paša za oči, saj je to res pravi bolš-jak in ne kakšen kramarsko-preprodajalski sejem, ki se pri nas vse prepogosto kiti s tem imenom.
IGOR FABJAN
Ko pride 1. oktober, bS^S^QS smučarjem obeta nakup se dober... Enotne smučarske vozovnice za smučišči Rogla in Krvave
do 20% ceneje
Prodajna mesta:
Unior d.d„ program Turizem Zreče; Info: C Pred.Unior Turizem Ljubtjana. Slovenska c.56: Info: 01 2 329 264 RTC Krvavec, spodnja postaja žičnice; Info: 04 25 25 911_
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
v petek, 19.11.2004 ob 20 url Ob odlični primorski kuhinji in vinih Vlnakoper vas bodo zabavali ansambel Express band In humorista Feručo in Vltorijo.
Vstopnina z večerjo in pokušino vin je 6.000 SIT	--,
Rezervacije na tel. št. 03 73 45 122 laško
sili za samostojno veliko vojvodino. Suverenost pa je bila sprva okrnjena, saj je bil Luksemburg še dolgo v personalni uniji z nizozemsko krono.
Leta 1867 je postal Luksemburg neodvisen in po ustavi je država ustavna dedna monarhija, v kateri so politične pristojnosti razdeljene med poglavarja države - velikega vojvodo, ki ima predvsem reprezentativne naloge, in demokratično izvoljeni parlament. V eni izmed najboga-
tejših držav na svetu ni pravih razlogov za politično ali socialno razburkanost vedno mirnega ozračja.
Gospodarstvo je nekdaj slonelo na težki industriji, predvsem železarstvu in jeklarstvu, po svetovni jeklarski krizi sredi sedemdesetih let pa je dobila večji pomen kemična industrija. Danes industrija prinese okoli 28 odstotkov narodnega dohodka, le dobra dva odstotka kmetijstvo, ostalo pa storitvene dejavnosti.
V zadnjih desetletjih je postal pomembno evropsko finančno središče, skupaj z Brusljem in Strasbourgom pa velja za eno od treh prestolnic združene Evrope. Mali Luksemburg pa je tudi pravcata medijska velesila, z radijskimi in televizijskimi programi znanimi daleč prek svojih meja.
Mesto bank in mostov
Glavno mesto Luxembourg je vsekakor ena najmanjših prestolnic na svetu, saj ima le okoli 75.000 prebivalcev. Ponaša se s slikovito lego na skalni planoti, ki se dviguje visoko nad sotočjem rek Al-zette in Petrusse.
Tod imajo svoj sedež številne banke, zavarovalnice in investicijski skladi. Lahko bi rekli, da je to mesto bank in mostov. Mostov je več kot 100, toda banke jih po številu še prekašajo. Med mostovi je morda najpomembnejši eden izmed petih viaduktov, Most velike vojvodinje Charlotte, ki se pne kar 85 metrov nad reko Alzetto in povezuje stari del mesta s širokimi bulevarji nove mestne četrti, v kateri so našle svoj prostor tudi številne evropske ustanove.
Prestolnica istoimenske države morda privabi še največ slučajnih popotnikov, ki jih pritegne predvsem staro mestno jedro in številni umetnostni spomeniki. K najbolj klasičnemu ogledu sodi vojvodska palača, nekdanja mestna hiša, ki se dviguje sredi mesta. Pred palačo, ki so jo zgradili v španski dobi, pravzaprav ni kaj početi, razen če vas navdušujejo uni-
TURGJA, Anta lija
V Viking, polet a Lj *-(14D 70.900 SIT) 13, 20.11./7D/POL TURČIJA. Antalija
3* hotel, ali inclusive, t z avstrijskih letali« 13. 20.11./7D/AI
13.11/70/POL 71.97 KUBA, Varadaro/Holguin
3* hotel ali inclusive, z avstri let»Bi(14D 288.590 SIT) 21.1U70MI 240.49
ŮSONČEK
V TUI potovalni center
Daewoo oziroma chevrolet lacetti
Novo ime tudi v zahodni Evropi
Eden najpomembnejših lastnikov s kar 42-odstotnim deležem v japonski avtomobilski hiši Daewoo je ameriški velekoncern General Motors.
Pred časom se je GM odločil, da bo Daewoo v nekaterih evropskih državah, mednje sodi tudi Slovenija, preimenoval v Chevrolet. S tem naj bi pospešil prodajo daewoojev, saj naj bi ameriško avtomobilsko ime vlivalo več zaupanja kupcem. Prihodnje leto naj bi se Daewoo v Chevrolet preimenoval tudi v zahodni Evropi. Na teh trgih je lani tovarna prodala dobrih 115 tisoč avtomobilov, v srednji Evropi pa skoraj 17 tisoč. Zanimivo je, da bo ime chevrolet nosila tudi nova lada niva.
Naslednji bo Hyundai!
Izjemni prihranki do 400.000 SIT.
Hyundai je po raziskavi J.D. Power and Associates in revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili.
<s>
HYUnDRI
VIC
kolar zvonko s p vulkanizerstvo
Šentvid 4a, 3231 Grobelno Tel.:03f749 11 20 PC Rogaška Slatina, Prvomajska 45
Tel.: 031819 25 70	__. _
AKCIJA ZIMSKIM GLJIVI
SAVA S3 GOODYEAR MICHELIN MATAOOR ROTAL 175(70 R13 9.517 12.575 13.650 7.200 5.390 175165 R14 11.332 16.036 16.275 9.000
.195/65 R15 12.852 18.422 19.875 10.200 7.190 Na zalogi tud gume Nokian, Kleber, Kormoran, Barum, Bandag _Cene so z DDV pri plačilu z gotovino!_
ZA AVTOMOBILISTE
Peugeot 407 SW
Na slovenski trg se posušeno vozijo novi avtomo-|i. Med temi je tudi kara-nska oziroma break ali ation wagon (SW) izve-;nka še vedno dokaj no-ega peugeota 407. Zanimivo je, da ima SW vsem drugem tudi za 87 ilimetrov podaljšan previs eko zadnjih koles, kar poeni, da je tudi toliko daljši limuzine (472 centime-ov}.. Posebnost ali drugač-ist avta je tudi v tem, da ima a 4,8 kvadratnega metra ste-enih površin, hkrati drži.
da je od limzine višji za 41 milimetrov. V prtljažnik gre ob običajni postavitvi sedežev za 448 litrov prtljage, v najboljšem primeru se prostornina poveča na 1365 litrov. Avtomobilu so namenih šest motorjev, od tega so štirje bencinski in dva turbodizla. Motorji ponujajo od najmanj 109 (1,6 HDI) do največ 211 KM (2,9 V6), pravijo pa, da bodo konec naslednjega leta ponudili še 2,7-litrski V6 dizelski agregat, ki pa se bo vrtel tudi v limuzini. S takšno ponudbo dizelskih motorjev
se torej priklanjajo velikemu povpraševanju po dizelskih motorjih zlasti na evropskih trgih, kjer pa je Peugeot tako ali tako najuspešnejši. Menjalniki so trije, in sicer 5 ali 6-stopenjska ročna, pri V6 motorjih pa je zraven 6-sto-penjski samodejni, medtem ko si je mogoče pri posameznih izvedenkah omisliti še 4-stopenjsko avtomatiko!
Pri Peugeotu Slovenija prihodnje leto računajo na 300 kupcev, pri čemer je najcenejša varianta na voljo za 5,15 milijona tolarjev.
(!) AVTOHIŠA ŠKORJAMECd
Bgjj K9 DAIHATSU Cgg)

Mariborska 115 Celje, tel.: 426 08 72,031 609 416, www.avto-«korjar
Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele.
Atos Prime prihranek do 220.000 SIT, Accent prihranek do 347.000 SIT, □antra prihranek do 350.000 SIT, Matrix prihranek do 400.000 SIT.
vw
touareg tudi kot sport
Volkswagen povečuje ponudbo izvedenk terenca to-uarega.
Nova izvedenka bo dobila oznako sport, navzven pa se bo ta touareg od drugih razlikoval po 20-palčnih platiščih iz aluminija, še posebej drugačen pa bo motor. Za pogon bo namreč skrbel 6,0-litrski V12 bencinski motor, ki bo ponujal kar 450 KM in imel 600 Nm navora. Po tovarniških podatkih bo avto do 100 km/h pospešil v 5,9 sekunde, najvišja hitrost bo elektronsko omejena na 250 km/h.
ESP pri Nemcih
Elektronski sistem, ki skrbi za stabilnost avtomobila, označujejo pa ga s kratico ESP, je bil minulo leto veliki hit med nemškimi kupci. Kot kažejo statistike, se je okrog 55 odstotkov kupcev novih avtomobilov odločilo tudi za nakup ESP-ja, če že ni bil serijsko vgrajen v vozilo. Po evropski statistiki so Francozi nad ESP manj navdušeni (35 odstotkov), še manj Španci (25 odstotkov), medtem ko naj bi v Italiji le 14 odstotkov kupcev novih avtomobilov kupilo tudi ESP.
Peugeot 407 SW je te dni že v Sloveniji.
č?eřz Gat*.
funky 1.1 GL že za 1.605.920 SIT, funky 1.3 s klimo že za 1.935.680 SIT.
Toyota prius GT - vozilo prihodnosti?
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CAS1N0JA CELJE
VELIKA NAGRADA
PARAONW/I ZAKLADI
CITROEN PLURIEL
JE LAHKO TUDI VAŠ
(žrebanje 18.12. 2004)
Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrilo kombinacijo bomo iskali vsak leden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
PRIHODNJI TEDEN POKER V DESETKAH
Izpolnite kuponĚek Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje.
Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14,15 uri!
Nagrajenci: Jurij Bobik, Šentjur, Branko.Oset, Šmarje pri Jelšah, Aleš Kuhar, Rogatec, Terezija Narát. Celje.
A A à	...■« A ÀA
A A	«	« « « « «
,7 ,8	,9	20 2, 22 23 24
25 26	27	28 29 ' 30 A A
CAgINO CELTE
ObkraJilt 2 piramidi i šlevilkima, pad katerima aa skriva ena ad štirih iskanih kari
Leta 2005 novi VW polo
Na ženevskem avtomobilskem salonu, ki bo marca 2005, bo nemški Volkswagen pokazal tudi novega VW pola.
Kot pravijo, bo spredaj precej podoben audiju, zadnji del pa bo spominjal na novega golfa oziroma golfa V. Ponudba motorjev bo enaka, dodali bodo izvedenko GTI, ki jo bo poganjal'2,0-litrski FSI (neposreden vbrizg) s 150 KM. Kot pravijo, bo prodaja stekla spomladi prihodnje leto.
BMW X5 - bodo lastnike dodatno obdavčili?
Davek na velike SUV?
Vse kaže, da se vsaj na italijanskem trgu nekaterin terencem, ki jim danes na splošno pravijo SUV, ne piši ! nič dobrega. Očitno italijanska vlada razmišlja, da h avtomobile, kot so recimo BMW X5, VW touareg, pa vol vo XC 90 in podobni dodatno obdavčila.
Pravijo namreč, da je pri teh poraba goriva velika o ma prevelika, dodatno zbrani denar pa bi porabili pri spd budah za nakup cenejših avtomobilov oziroma za zamet vo dotrajanih z novimi. Seveda je to za sedaj šele razmišll nje, pri vsem tem pa je zanimivo, da italijanske tovarnei . svoji ponudbi nimajo takšnih avtomobilov ...
Prenovljeni Jeep Cherokee,
Pred dobrima dvema letoma je ameriški Jeep, ki je znotraj skupine Chrysler, naredil novega cherokeeja. Seveda je ostal terenec, vsekakor eden zmogljivejših in s tem resnejših. Zdaj je tovarna avto prenovila, še naprej pa ponuja tri izvedenke: sport, limited in renegade.
Slednji je še malo bolj terenskega videza, saj ima dodatno plastično zaščito zadnjih luči, pa dodatne luči na strehi, s plastiko obložene blatnike... Vse izvedenke so dobile novo prednjo masko, na strehi so vedno vzdolžni prtljažniki, za povrh so vse
tri variante na voljo tudi v dveh novih barvah. 1\idi notranjost je doživela nekaj manjših sprememb, saj so drugačni prednji in zadnji sedeži, notranje barve oblazi-njenja in vsega drugega so svetlejše, nova je grafika instrumentov in merilnikov. V pogonu ni posebnih sprememb, prav tako ne pri podvozju. Načeloma ima jeep cherokee pogon na zadnji kolesni par, potem štirikolesni pogon, ki deli moč na prednji in zadnji par samo v primeru spolzke ceste in podobnega, ter povsem resen štirikolesni pogon z diferencialno zaporo.
Ponudba motorjev je zad{ voljiva, ni pa izjemno oba na oziroma pestra. Najprj je treba omeniti 2,8-litrski q zelski štirivaljnik, ki je a menjal dosedanji dizelsS agregat. Ponuja 163 KM pr 3.800 vrtljajih v minuti in iffl več kot zadovoljivih 400 NB navora že pri 1.800 vrtljaji v minuti. Temu motorju dt la družbo 2,4-litrski bencil ski štirivaljnik s 147 KM pi 5.200 vrtljajih v minuti, met tem ko je precej zmogljive ši 3,7-litrski bencinski še! tvaljnik. Menjalniki so trije in sicer 6-stopenjski ročni tť 5- in 4-stopenjska samode
Kdaj se bo prenovljeni jeep cherokee pojavil na slovenskem trgu in ali se bo cena zaradi tega kaj spremenila, še ni jasno.
Zima pred vrati
15. novembra začnejo veljati določila zakona o varnosti cestnem prometu (ZVCP), ki določajo, da je treba imeti v čaj | do 15. marca na avtomobilu zimsko opremo. Kaj to pomenjj Načeloma na vseh kolesih zimske pnevmatike ali pa letne pne* matike s 4-milimetrskim profilom in verige za pogonska kole sa v prtljažniku. To pomeni, da je mogoče zakonu zadost^ tako ali drugače. Vendar je treba pri tem vedeti vsaj nekaj zimske pnevmatike imajo drugačno strukturo kot letne in j zato tudi nekoliko drugače obnašajo pri nizkih temperatura^ Tbrej ni pomembno, da imajo letne pnevmatike dovolj glob< profil in da so v prtljažniku snežne verige, pač pa je prav ved ti, da se vozilo z letnimi gumami pri nižjih temperaturah veq darle »vozi« nekoliko drugače. Zanimivo pa je, da novi zakon ki bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto, predpisuje zgo| tri milimetre globoke profile na letnih pnevmatikah!
Prius na
slovenskem trgu
Ob dragi in vse dražji nafti se utegne zanimanje za alternativne pogone povečati. Vse to bo šlo v prid toyoti prius, avtomobilu, ki ga poganjata elektromotor in bencinski motor.
Toyota prius nove generacije se sedaj vozi tudi na slovenski trg, pri čemer je očitno, da sedanja cena (6,215 milijona tolarjev) ni pretirano spodbudna. V nekaterih evrop-
skih državah poskušajo z davčnimi olajšavami spodbuditi prodajo avtomobilov z alternativnim pogonom, nekaj podobnega si prizadeva tudi uradni predstavnik Toyote v Sloveniji. Zanimivo je, da je Toyota letos že spremenila načrt prodaje priusa, saj je povpraševanje oziroma prodaja presegla pričakovanja oziroma načrte. Priusa poganja 1,5-litrski bencinski štirivaljnik, ki po-
nuja 77 KM in ima 115 Nm navora pri 4000 vrtljajih v minuti. V pomoč je elektromotor, ki je povezan v tako imenovani vzporedni hibridni pogon. Tako se na koncu nabere 110 KM oziroma 478 Nm navora. Avto pospeši do 100 km/ h v 10,9 sekunde, največja hitrost je 170 km/h. Po tovarniških podatkih naj bi bila povprečna poraba od 4,2 do pet litrov bencina, za povrh pa je
izpuh ogljikovega dioksida precej manjši kot pri avtomobilih s primerljivim bencinskim motorjem. Koliko priusov naj bi prodah na slovenskem trgu je zelo težko napovedati, še posebej, ker ta hip ni pravega odziva s strani države. Pred nedavnim pa je Toyota postavila na ogled tudi GT oziroma dirkalno izvedenko tega avtomobila, s katerim so hoteli poudariti, da je mogoče hibridni pogon uporabiti tudi v športne namene.
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. I Slovenska c. 27, LJUBLJANA
tt-H-MIŽHWfcil-H-FIITil
GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK ■ |
CELJE, U L. XIV. DIVIZIJE 14 |Rar..ii,i<en(er|
TEL.; 03/ 42 74 378
■■■■■■■I ' NOVOi ■■Hi^HBB LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA |
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST
TEL.: 492-34-10
OPTIKA GLEŠČIĆ BORIS s.p. Gregorčičeva 4 CELJE
M-WA'il'MIM
■Sil
Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 051 508326
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p. Mlinska ul. 22, Maribor
Ali iščete
UGODEN KREDIT?
NUDIMO UGODNE GOTOVINSKE TER AVTOMOBILSKE KREDITE DO 6 LET, ZA VSE ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE (01, 09). MOŽNOST OBREMENITVE OS. DOHODKA DO POLOVICE. STAR KREDIT NI OVIRA. PRIDEMO TUDI NA DOM.
teL: 02/252 48 26 041 750-560
NUDIMO POSOJILA
I DO 300.000 SIT I
TAKOJ!!!
Brezhiben, atraktivnega videza, lita platišča, športno vzmetenje, radio in 4x zvočniki. Prodam celega ali po delih, čimprej!
■»-^■ki nepremičnine
■	TEL. 03 5451-006
M	041 368-625
www.pgp-nepremicnine.com
SKLADIŠČN0-PR0IZV0DNE HALE PRODAMO
Lokaciji: Celje - poslovni kompleks Mariborska cesta
1.	skladiščna hala 489 m' z dvoriščem 381 m2, moien uvoz manjših tovornih vozil
2.	skladiščna hala 828 m7z dvoriščem 373 m', ogrevana. 8 lastnih parkirnih
prostorov, nakladalna rampa Dostop do stavb je možen z vsemi tovornimi vozili. Prodaja se v kompletu ali posamezno
izDePLSi
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan ti četrtek je ponedeljek do 17. ure.
iZDBPi.Si
DELO Gmm
VESTNIK
; glas mam
ZAZIDLJIVE parcele, nedaleč od izhoda z
avtoceste Celje, na Lahovni, sončna lega, vsa infrastrukturo urejeno, prodam. Telefon 031 326-010. n POSLOVNO skladiščne prostore v Celju, bližina avtoceste, velikosti 340 m' ali več, s parkirišči, skoraj nove, urejene, lahko tudi z opremo, ugodno prodamo. Telefon 070 677-701. Oniks d. o. o., Tmovelj-ska cesto 2 f, 3000 Celje. 7150 ZAZIDALNO zemljišče, velikost približno 4000 m', v celoti ali razparcelirano na dva dela, prodam. Zemljišče je na sončni in mirni legi v Ardinu pri Vojniku, cena 35 EUR/m!. Informacije pri lastniku: Mario Theresia Moritz: *43l 5445-796, +436 991 2l67ll2,der@kunst-frosch.com ali pri sorodnikih v Sloveniji, telefon (03) 5772-039. 7155 V SAMEM starem mestnem jedru Slovenskih Konjic prodamo gostinsko stanovanjski objekt, velikosti 146 in 60 m1. Objekt ima uporabno dovoljenje in je z dejavnostjo mogoče takoj začeti. Pogodba d. 0.0., Cesto v Trnavlje 10, Celje. Telefon (03) 4916-314.
POGODBA d. 0.0.. Cesta vTmovlje 10, Celje,
telefon (03) 4916-314, prodajaln kupuje nepremičnine (stanovanja, eno ali večsobna, hiše, poslovne prostore, zemljišča,) za znone kupce, na območju od Celja do Slovenskih Konjic in širše okolice
NOVA Cerkev. Kmetijo, 9 ha, na lepi sončni
legi, uporabno poslopja s staro kmečko hišo, prodamo za 21.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine Alojz Kenda s. p., Dobrovo 23 a, Celje, n
NAJHITREJŠI KREDIT
Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE Miklošičeva 1, Celje.
4 9-22-963
VNAJEM oddamo poslovne prostore v velikosti 77 m? (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m!, podjetja Sevs d. 0.0., no lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nosproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informadje po telefonu 041 693-416, g. Germek. n
PARIŽUE. Poslovni prostor, proizvodnja ali
storitve, 116m',dojemovnajem. Mesečna najemnina 120.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n V Celju oddam več poslovnih prostorov. Telefon 041 665-578. 7208
CEUE. Dva poslovna prostora, 44 m', Ljub-Ijanska, storitve ali trgovino, prodamo » 8.500 000 SIT. Telefon 041 318-625, PgP Nepremičnine Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. SREDNJO kmetijo no sončni logi v obliti Celjo, prodam skupaj s kmetijskimi stroji. Telefon 5488-117,zvoćer. tim VISOKOPRITUČNO {nedokončana) hiša 10,5"ll,5m, na zelo lepi, mimi, razgledni lokatiji, blizu rentra Šentjurja, prodam. Telefon 0094 711 456 219. zi(e
delovni čas: vsak dan non-stop
UJITÍM
RDELFIN
KUPIM
PARCELO, vCelju ali bližnji okolid, kupim. Telefon 041 750-180. 7161
ODDAM
Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem pddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
1TORNA
A 6 2.0,1.95/05, črne bon», vso oprema,
klima, ohranjen, nujno prodam. Telefon 041 361-890.	7234
d STROJI
PRODAM
VIÏÏL Tajfun 3.t za T.V., lepo ohranjen,
ugodno prodam. Telefon (03) 5736-
537.	7231
KUPIM
TRAKTOR nad 35 ks, lahko no zadnji pogon, kupim. Telefon 041 588-205.
Š776
POSEST
PRODAM
VINOGRAD, približno 14 a, na lepi lokodp, v
Rokova pri Virštonju, prodam, možnost odkupa tudi hramo. Telefon 041373430.
7015
HIŠO ob Mariborski cesti, s priključki in vrtom, ugodno prodam. Telefon 031 623444,5412-831.	7032
OKOLICA Celja (Svetina). Prodamo parcelo zo vikend. Telefon 041 263-177. 7043 HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za bivalni vikend, stanovanje, prodam. Telefon 041 628-674.	7048 OKREPČEVALNICO, 30 m1, z zemljiščem 160 m', v centru Celja, opremljeno, prodom. Telefon 041 647-174. 7081
VOJNIK. Hišo, letnik 1971,220 m2 uporabne
površine, na lepi parceli 516 m', vsi pri-
Idjuda, prodamo za 28.500.000 SIT.Tele-fon 041 368-625, PgP Nepremičnine Alojz Kenda s. p., Dobrovo 23 a, Celje, n VELENJE. Poslovni prostor, center Spar, storitve ali trgovino, 66 m!, klima, varovanje, prodamo za 17.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje, n
KMETUO, velikost 6 ha. prodam. Telefon
031 742-093.	H045
VIKEND s 5 ari zemlje, 8 km iz Laškega, prodam. Telefon 051 264-481. 7230 GRED8EN0 parcelo, oddaljeno 1 km od zdravilišča Dobrna, prodam. Telefon 031 630-510.	7207
EN0STAN0VANJSK0 hišo, podkleteno, v bližini zdravilišča Laško, prodom. Telefon 5732-053.	7212
POLZELA, zazidljivo parcelo v izmeri 912 m!, v bližini Savinje in železniške postaje, prodamo zo 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krba-vac s.p, Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.
7237
VELENJE, Na ljubijanski cesti v starem Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m', možna gradnja stanovanjskega ali po-slovno-stanovanjskega objekta. Cena 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p, Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 7237
034925956, 031862140
TRGOVINA KOŠARICA
srebrne metal barve, Ghia oprema s Idimo, 127.000 km * zimske gume, servisna knjiga, prodom zo 1.200.000 SIT. Telefon 041 677-894, (03) 571W73. žen
Št. 44 - 4. november 2004 -——-
iVyvl
MALI OGLASI - INFORMACIJE
CEUE, v neposredni bližini novega športnega parka, na Jamovi ulici, domo v najem 55 m2 velik poslovni prostor za mirno dejavnost. Najemnina 75.000 SIT mesečno+tekoči stroški. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbava« s.p, Gorita pri Šmortnem 57/c, Celje.
7237
STANOVANJE
PRODAM
V POHORSKI ulici v Celju ugodno prodam
dvoinpolsobno stanovanje. Stanovanje je vseljivo takoj. Telefon 041 910-401, 031 609417.	6998
CEUE, Nova vos. Dvoinpolsobno stanovanje, v celoti preurejeno (tudi kopalnica), ugodno prodam. Telefon 031 207-675.
STANOVANJE na Mariborski, 56 m1 ♦ klet, prodom. Telefon 031 239-224. 7145 V CELOTI obnovljeno dvoinpolsobno, opremljeno stanovanje z balkonom, lepim razgledom, na Hudinji, takoj prodam. Telefon 031639-322.	7190 CEUE, prodam enosobno stanovanje, 40 m', 1. nadstropje, balkon, delno opremljeno, mirna in urejena lokacija. Cena 8.500.000 SIT. Telefon 041 728421.
7228
TRISOBNO stanovanje, Na otoku, 61 m2, III.
nadstropje, balkon, ktv, ck, tel., obnovljeno 1997, prodam za 12,5 mio SIT. Telefon 031 568-659.	7194
m
II LIJ
031-342-118. 42-63-122 PflOMETZNEPflEMIČNINAMI NAKUP. PRODAJA, NAJEM, CENITVE
ŠEMPETER - prođimo stan. hiio etri. veli 145 m', parcela 880 m', I. 1988, ceni 38.000.000 SIT.
Teharska, prodamo halo 900 m' ; emlj. cca 3000 m', asfaltirano, ceni 105.000.000 SIT
:eue
prodamo eni .000 SIT.
LEPO urejeno garsonjero, 27 m', v bližini centra, takoj vseljivo, prodam za 6.250.000 SIT. Telefon 041 604-031, (03)5421-452.	7012
V LAŠKEM prodom dvosobno stanovanje, staro 14 let. Telefon 041 447-065.
L1039
GARSONJERO, 30 m1, v Novi vasi v Celju, prodam. Informacije po telefonu 5413-045 oli 031 884-935 ali 031 442-147.
7216
CEUE - Otok, dvosobno stanovanje, 51,09
m', IV nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p, Gorico pri Šmartnem 57/c, Cef|e.	7237
CEUE-Novavas,2,5sobnostonovonje, 72 m1, VI. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 SIT. Možnost nakupa tudi garaže za 1.750.000 SIT (lahko ločeno). Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p, Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	7237
ODDAM
APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104.	n
APARTMA no Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041476-104. n 0PREMUEN0 stanovanje v Žab, 47 m2, oddamo. Telefon (03) 4284-102.7209
pod Kostanji 22, v Celju, oddam. Telefon 041 825-180.	7243
j OPREMA
PRODAM
KUHINJO Gorenje, rdeče bo rve, komplet z belo tehniko, prodam. Telefon 040 297-697.	7126
PEČ na olje, ogrevanje do 40 m', prodam. Telefon 031 744-946, popoldan. 7141
ZARADI selitve zelo ugodno prodám skoraj nov raztegljivi trosed in dvosed s predalom. Telefon 031 826-507. Ž612
KUPIM
NOVEJŠI pralni stroj, v brezhibnem stanju, kupim. Telefon 031 890416. 7200
GRADBENI MATERIAL
JAVOR in smreka, deske 2,5 in 5 an, zračno suhe, prodam. Telefon 041 474-846.
JESENOV ladijski pod, približno 22 m2,
debeline 20 mm in 12 smrekovih stopnic, prodam. Telefon 041 475-716.
7132
OKNO (alu), 180-100, z gibljivo polkna,
novo, sama vgrajeno, zelo ugodno prodam. Telefon 041 767-696. 7146 STREŠNO kritino Creaton bobrovec, 250 m2, mreže 9/6 25 kosov, stiropor fasadni preklopni, 8 cm, 3000 m2, vse novo, prodam 20 % ceneje. Možna menjava. Telefon 041 624-184.	7161
LETVE in >štafle< za streho, prodom. Teb Ion (03) 5773-589,041 683-106.
7189
BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, prodom. Telefon 031776-59I. 7201
ČEŠNJEV (urnir, prodam. Telefon 031 876-
077.	7201
DRVA gabrova, suha, cepana, narezana
20 cm, 8 m1, prodam. Telefon (03) 5461-023.	7220
Dobra ideja!
V akciji od 5.11. - 23.11.2004
V vseh živilskih prodajalnah Mercator in franšiznih prodajalnah. M m
Slivov zavitek z orehi
700 g
Pekarna Pečjak
472.-
914.-
Brez dvoma najboljša cena!
L
i JLfH
Kozarci za vino
19 cl, 6 kosov Luminare
759.
Quercus Chardonnay
vrhunska suho. bele vino [ 0,751 GoriSka Brda
1487.-

lercator
Prijetno s koristnim
3 vrste: lemon, ocean ali pi1
523.-

PRODAM
PRAŠIČA za zakol, 150 do 180 kg, krmljen z
domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5770-107.	7133 PUJSKE, težke od 25 do 40 kg, prodajamo na kmetiji Zorko na Babnem. Telefon 041741-028. 7112 KRAVO, brejo 8 mesecev, drugo tele, prodam. Telefon 5740-408. S 773 DVE kozi srnaste pasme, prodam. Telefon 041 838425. 7187 DVE telki, simentallti, težki 250 kg, prodam.
Telefon 5772-372.	7191
PRAŠIČA za zakol 190 kg in pujske 35 kg, prodam. Tovornik, Vrbno 26, Šentjur.
Š777
BELO kozo z rogovi, staro 2 leti, ugodno prodom.Telefon 5772-567. 7226 ŽREBIC0, hladnokrvno, staro leto in pol, prodom.Telefon041 425-616. Ž614 ČREDO burskih koz in ovc, prodam. Telefon 031 646-031.	7229
ŽREBIC0 norik, prodam. Telefon 051318-190.	7205
DVE telki 120 kg in 280 kg, ter konja kastrata, voznega in ujahanega, prodam. Telefon 031 709-823. 7233 MLADE koze in samca smoste posme, prodom. Telefon (03) 5472-082. 7210 TELIČKO sivo, staro 2 tedna, prodam. Tele-Ion (03) 5727-135,041 222438.
2616
PSA, starega 10,5 mesecev, večjega križanca, z daljšo lepo čmo in belo dlako, prijaznega in ljubitelja otrok, prodam. Telefon 041 797-206. 7236
KUPIM
iTALO
radeče
papir
Vodilo poslovnega sistema je nenehni razvoj, strokovnost, ino. vativnost, kvaliteta, timsko delo. Mi dajemo možnost, odločitev pa je povsem vaša.
Družba RADEČE PAPIR
proizvodnja, trgovina in storitve, d.d. Njivice 7, 1433 Radeče VABI K SODELOVANJU
elektro inženirja
s končano VI. ali VII. stopnjo izobrazbe za zasedbo delovnega mesta vodje elektrovzdrževanja
Potrebujemo prav Vas, saj vemo, da imate:
•	večletne delovne izkušnje
•	odlično znanje angleškega jezika
•	dobro znanje nemškega jezika,
•	odlično znanje slovenskega jezika,
•	odlično poznavanje programskih orodij MS ... tudi vemo, da posedujete:
•	tehnične spretnosti
« poslovne natančnost
•	inovativnost
•	samoiniciativnost
•	poznavanje tehnologije
•	sposobnost branja načrtov
•	sposobnost prilagajanja
•	veščine vodenja Mi vam nudimo:
•	možnost strokovnega izobraževanja
•	delo v perspektivnem, dinamičnem ter urejenem okolju
•	možnost napredovanja
•	dobre pogoje dela
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom.
Če želite postati del papirnega sveta, vas vabimo, da se predstavite s kratkim življenjepisom in dokazili ter nam jih pošljite v 15-ih dneh po objavi na naš naslov: Radeče papir d.d. Njivice 7 1433 Radeče ali na elektronski naslov: ursa.podgorsek@radecepapir.si
BIKCA 150 -250kg, kupim. ČB ne. Telefon
031 592-774 ali po 20. uri zvečer 5740-207.	7188
IkMETIJSKI I PRIDELKI
PRODAM
CIPRESE smaragd in navadne, za živo mejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-839,041 317588. 7077 CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063. 7107 JABOLKA bobovec prodom. Telefon 5481-914.	7160
KRMNO koren je in kolerabo, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5701-351.
Ž615 .
KORUZO, lansko v zrnju ali stroku, i^odno prodom. Telefon 031 5054149. 7206
TELICO simentalko, staro 18 mesecev in sod
za kurilno olje, prodam. Telefon 031 894-926.	7196
MOTORNO žogo znamke Sox dolmer, dolžino meča 45 cm in žensko kolo, lepo ohranjeno, prodom. Telefon 5414-330.
7218
KUPIM
SEDEŽE, zadnje in pasove za VW transporter, letnik 1997/98, kupim. Telefon (03) 490M22.	7M8
ZMENKI
PRIVATNIK, uspešen, 50 let, želi spoznati žensko od 35 do 48 let za resno vezo. Lahko je tudi nezaposlena. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva U, Celje.
7134
4METNA zaposlena žensko iz Žalca želi
prijatelja do 56 let. Resno. Telefon 041 248-647. Agendja Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjevo U, Celje. 7134 31-LETNA ekonomistka, 168 cm, vitka, želi spoznati moškega do 54 let. Roje ima starejše. Resna veza. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva U, Celje.	7134
INVALID, star 48 let, želi spoznati vdovo 1
skupno življenje. Guttman Vili, V. Šiiji 86,1432 Zidani most.
ILITEV
VIAŠI enoti v Celju nucbmo pošteno delo]
pošteno plačilo. Informacije po telefon 041 769-563 ali 041 570-187. Demoni p., Selo 7, Velenje.
NATAKARJA in kuharja picopeka, z izM njami, zaposlimo. Naš moto: za po delo pošteno plačilo. Telefon 031714 990. Picerija Taurus, Miran Kojtna s. p. Leveč 40,3301 Petrovče.
DELAVCA za montažo knaufo zi Možnost zaposlitve zo nedoločen čas. Zi pošteno delo, pošteno plačilo. Andnj Kavka s. p., Ul. celjske čete 22, 3231 Šentjur, telefon 041 684-410. 712?
RADIO s posebnim ozvočenjem in telefonski aparat prodam. Zora, telefon 5412-359.	7123
DVE gumi Barom, 175»70»14 ms, no«, ugodno prodom. Telefon 5775-078. 7151 -MALO rabljene zimske gume kleber 165/ 70/13, ugodno prodam. Telefon (03) 5771-164,031 585-803. 7158 GUME, 4-145,7013,4-135,8013, zimske, ohranjene, prodom. Telefon 031 326-089, po 17. uri.	L1034
RABUENE zimske gume Sava eskimo, S3 185/65/15, prodom.Telefon 031 604-639.	L1037
TRAJNO žorečo peč in sekolar - manjši, primeren za mizarja s trofoznim tokom, s kovinskim stojalom, prodom.Telefon (03)5452-694.	7184
Posredovalnica SRČEK
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
Oai/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
Posredovalnica SRČEK. Jazbec Milena s.p, Bistrica ob Sotli 13. Bistrica ob Sotli.
32ut1 moški, nekadilec, nealkoholik, visoko izobražen, dobro situiran, bi rad spoznal žensko za skupno preživljanje prostega časa. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ANGELSKA UUBEZEN.	7143
FANT, star 45 let, brez obveznosti išče samsko in pošteno žensko. En otrok ni ovira. Telefon 051 263-153. lkmo
po telefonu ponujamo delo v telefonska! studiu. Ponujamo redno ali honorarni zaposlitev, prilagodljiv delovni čas in i mulativno plačilo. Za razgovor pokliči*
(03) 4918-510. Prešernova družba d. d Podjavorškova 1, Celje.
ZA roznos prodanih artiklov na podroql Savinjske doline in Zasavja iščemo ko munikotivno osebo z lastnim prevozoft Zaželene so predhodne izkušnje na p» dročju terenskega dela in zastopnišM Nudimo delo z znanimi strankami, si mulotivni zaslužek. Za razgovor poktô le (03) 4918-510. Prešernova družbad d., Podjavorškova 1, Celje.
ZAPOSLIMO delavca, 4. ali 5. stopnja sWf ne smeri, zaželen izpit B, C, E kategoriji in znanje elektro obločnega varjenj» Zaposlimo tudi več gradbenih delavcev-Telefon (03) 746-1221. Vilkograd d. o. h Zlateče 8 a, Šentjur.
IŠČEMO dekle za delov bistroju. Dnevnîb» Karla, Mloden Svržnjak s.p., Leveč 51 Petrovče. Telefon 041 648-700. Ž613
V CENTRU Celja zaposlimo dve natoknridz« strežbo v baru, natakarja za d< restavraciji ter študentke zo pomoc ' strežbi. Telefon 041 729-454, Stopo' Vinko s.p., Levstikova 3, Celje.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki, težki bolezni v 85. letu starosti za vedno zapustil dragi brat, stric in svak
IVAN LORGER
iz Jenkove ulice 8 v Celju
Nam vsem dragega brata, strica in svaka bomo na njegovo željo pospremili k večnemu počitku v ožjem družinskem krogu. Cvetje hvaležno odklanjamo. Prosimo tihega sožalja.
Vsi njegovi.
Šmarje pri Jelšah, Celje, Buenos Aires, 1.11.2004
Minevata žalostni leti dve, odkar prenehalo je biti tvoje srce.
V naših srcih je ostala bolečina, doma pa velika praznina.
V SPOMIN
MARIJI DRAME-MACI
(29.5.1953 - 7.11.2002)
Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prezgodnji grob, ji prižigate sveče in prinašate cvetje.
D boste naredili prvi korak, čeprav ma jhnega, boste bolj motivirani za naslednjega. Poiščite skrite potenciale v sebi. I Pridružite se nam v prodaji. OD do 150 • [ 200.000 SIT. Vet po telefonu 041 677 467. Anistar, Anka Špoljar, s.p., Vojkova ulka 7, Celje.	n
Zaposlimo vi
voznike B kategorije.
Pogoji: urejenost, komunikativnost veselje do dela s strankami in poznavanje Celja ■okolico.
Krmacije: 031418 546. TAXI SIMBY.
rije Apat s.p., Kersnikova 52. Celie
ČE obvladate strojepisje na računalniku in
če ste pripravljeni delati v tajništvu in sle že upokojeni, pokličite 4924-550 ali 4924-551. Odvetnik Repnik Franc, Savi-nova 9, Celje.	7213
RAZNO
URADI razširitve dejavnosti zaposlimo voznika b, c, e, kategorije za mednarodni promet po Evropi. Resni interesenti naj pokličejo no telefon 041622447. Mirko Tovornik, s.p., Košnica 2,3262 Prevorje.
7227
IPOSUMO voznika monterja sejemske opreme in šotorov, pogoj srednja šola, izpit C kategorije. Zaposlimo monterja sejemske opreme in šotorov, pogoj poldk-na šolo, izpit B kategorije. Pisne prošnje pošljite na naslov: Biro Ogis, Andrej Kuzma, s.p. Teharje 56,3221 Teharje, najkasneje do 15. novembra 2004. n
plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV.
Rado STRNAD s.p.. Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm: 041/558 370
Vztrajnim terenskim sodelavcem z dobroto v srcu in iskrico v očeh iz Celja ali širše okolice nudimo dobro priložnost.
Prijave na tel. : 031 685 540 ob delavnikih dopoldan. Zavod VID. Planina 3.4000 Kranj
UMETNI fant išče honorarno delo. Telefon
041 892-916.	7197
HTAKARICO oli študentko za delo v strežbi zaposlimo. Gostilna Jug Jožica, s.p., Šentjur, Ul. Skladateljev Ipovcev 18. Telelon (03) 7492-310. Š738 IffilM delo na liniji 090, vedeževanje. Informacije med 9. in 13. uro po telefonu 041 440-878. Real Pečnik k.d., Cankarjeva 1, Celje.	7244
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041
578-556. Share d. o. o., Mariborska 7, Celje.
EUROSTll d. o. o., Pešnica 5,3230 Šentjur, telefon (03) 7805-960, 041 675-595, fax (03) 7805-964, email: eurostil/ce-@voljn.net: čiščenje poslovnih prostorov, generalna čiščenja vseh poslovnih prostorov, pranje izdelkov iz tekstila (delovne obleke, odeje, prte za gostince...). n
D '"X^edeievanje 24 4
" JI 090 44 17
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike: Gorenje, Elektrolux, Indesit, Ariston popravljamo hitro in kakovostno. Anton KHek s. p., Kasaze 107 g, Petrovče. Telelon 7140-116,041 767-862,031 632-660, 041 632-660, Aleš.	7115
IZDELUJEM okna v star okvir, brez pogodb fasade, kuhinje, kotne klopi in mize. Telefon 031 765-934. Mizarstvo Cmok s. p., Črnoliška 18, Šentjur. Š771
KRČME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
GOSTINSTVO HOCHKRAUT potrebuje
dve študentki
U pomoč pri strežbi v Kava baru PERON v Celju.Vse informacije po telefonu 041/639 602
IZOLACIJSKA dela storm, tesnjenje oken in vrat. Šturm Mihael, s.p., Ardin 69, Telefon (03) 5772-501,031 8874113. 7214 POSEK in spravilo lesa ali odkup lesa na panju nudimo po ugodnih cenah. Štajerska, Ljubljana z okolico. Gozdarske storitve - odkup, Mastnak Branko s.p., Straža na gori 19,3222 Dramlje. 7238 INSTRUKCIJE za kemijo osnovne šole iščem. Okolica Laško - Celje. Telefon 041 922-729.	7240
Kogar imaš rad, ne ur le nekje daleč je...
ZAHVALA
Daleč od nas je za vedno odšel naš dobri mož, oče, dedek in brat
FRANC HUDEJ
STAREJŠI
iz Bovš
Vsem, ki ste nam v času njegove bolezni in v dneh naše žalosti ob njegovi smrti kakor koli pomagali, bi radi izrekli iskreno besedo zahvale. Hvala osebju bolnišnice Celje za zdravljenje in lajšanje bolečin, osebju Špesovega doma Vojnik, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za molitve, darovano cvetje in svete maše, gospodu župniku Antonu Pergerju za spremstvo od doma in spoštljivo opravljen cerkveni obred, godbi na pihala Svetina nad Storami za odigrane žalostinke, pevcem iz Vojnika za petje med sveto maše in ob pogrebu, predstavniku Zveze borcev Vojnik in Ivici Kos za poslovilne besede, trobentaču za odigrano Tišino, gospodu Ediju Fidlerju za fotografiranje in pogrebni službi Raj za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, sinova, hčerka, vnuki ter brata in sestri.
»ON me je poklical in morala sem mu slediti. Zaprla sem oči in tiho odšla...«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, stare mame, babice in prababice
MARIJE BANOVŠEK
roj. Lipnik s Ponikve pri Žalcu (14.8.1932-22.10.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar, govornikoma, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni.
V življenju si lučko življenja nam prižgala, dolga leta trdo si garala.
Zdaj pa lučka tvojega življenja je ugasnila, boletina in trpljenje tvoje
A vedi, mama. da v srcih naših
vedno boš ostala, za vse, prav vse še enkrat ti hvala.
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 72. letu zapustila draga žena, mama, babica in prababica
MARICA MAČEK
iz Olešč nad Laškim
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala družini Albreht in družinama Razbor-šek za nesebično pomoč. Iskrena hvala duhovniku g. Ivanu Platovnjaku za opravljen mašni obred in duhovniku g. Jožetu Horvatu za opravljen pogrebni obred, govorniku g. Petru Ojsteršku za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Komunale Laško, godbi na pihala Laško in kolektivu Pivovarne Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Jože, sin Jože z družino, sin Brane z družino ter hčerka Marjana z družino.
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je zapustila draga žena, mama in babica
JOŽEFA TERBOVC
roj. Šlander
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni.
Nič več Te, dragi ati. dedi, med nami ni, ni več Tvojih jesenskih peš poti. Z rožami iskal si kraj...
Zdaj spokojno prišel k ljubljeni ženi si v raj.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste se na zadnji poti poslovili od našega dragega očeta in dedija
VILIJA PETECINA
iz Plečnikove ulice v Celju (2.5.1926-22.10.2004)
Hvala za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala župniku sv. Jožefa, gospodu Planinšku za opravljen cerkveni obred in tajnici KS Aljažev hrib za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga obdarili s toplimi barvami življenja in mu stali ob strani v času boja z boleznijo. Posebna hvala družini Dravinec, gospe Jožici in osebju doma starejših Zdravilišča Laško, ki ste ga negovali z ljubeznijo.
Njegovi: Irena, Brane, Aljaž, Živa, Bogdan, Melita, Sara.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so rodile:
22.	10.: Andreja ROŽANC iz Petrovč - deklico, Klara KOŽELJ iz Šentjurja - dečka.
23.	10.: Lidija KOLAR iz Šentjurja - deklico, Petra ŠKET iz Podplata - dečka, Maja KOPŠE iz Prebolda - deklico, Sonja MUŽAR iz Griž
-	dečka, Andreja JELEN iz Prebolda - dečka, Branka KOVAČ iz Slovenskih Konjic
-	dečka, Brigita BELAJ iz Gornjega Grada - deklico.
24.	10.: Slavica MAJCEN iz Žalca - deklico, Marija OGRAJENŠEK iz Vranskega
-	dečka.
25.	10.: Karmen ŽELEZNÍK iz Griž - dečka, Martina KRIŽNIK JEZERNIK iz Žalca - deklico, Suzana KOŠE-NINA iz Rimskih Toplic.- deklico, Renata KOVAČ'iž Vitanja - deklico.
26.	10.: Simona LËNART iz Dramelj - deklico, Martina VRHOVŠEK iz Laškega -deklico, Andreja KRŠAN iz Tabora - dečka, Tanja VER-BOTEN iz Podčetrtka - dečka, Karmen KLENOVŠEK iz Celja - dečka, Jolanda RE-GORŠEK MEH iz Velenja - deklico, Melita IRŠIČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Sabina ŠTURBEJ iz Ponikve - dečka, Darja GABER POD-
VRATNIK iz Velenja - deklico.
27.	10.: Andreja GAJŠEK iz Velenja - dečka, Renata RES-NIK iz Celja - deklico, Špela MIKLAVC iz Laškega - deklico, Mateja STRNAD ZOREČ iz Radeč - deklici, Matějka HRIBERNIK iz Loč - dečka.
28.	10.: Veronika ČERČEK iz Solčave - deklico, Elvira HADŽIČ iz Celja - dečka, Petra SKAZA iz Frankolovega -dečka, Mihaela KOŠTOMAJ iz Teharij - deklico, Stanislava TOMINŠEK KUŽNIK iz Polzele - dečka, Katarina ROBNIK iz Luč - deklico, Ksenija KURNIK iz Škofje vasi -deklico.
POROKE
Poročili so se^Adam FLIS in Lucija NAGLIČ, oba iz Prebolda, Damjan PIHLER in Melita GORSE, oba iz Maribora, Franc CVEK in Valčka MOHORKO ROMIH, oba iz Celja, Oliver PETROVIČ iz Doboja in Vesna JUSUPOVIĆ iz Celja.
■ SMRTI
Celje
Umrli so: Ivan KOROŠEC iz Celja, 29 let, Marija ŠRAMEL iz Preloga pri Šmarju, 83 let, Karol ZLODEJ iz Stranic, 69 let, Karel ZIDANŠEK iz Šentjurja, 56 let, Marija Košir iz Laškega, 77 let, Julijana ŽAJ-BER iz Celja, 92 let.
Nagradna križanka
4-
ADAMAS
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon Adamasa v vrednosti 5.000 SIT
2.	nagrada: darilni bon Adamasa v vrednosti 3.000 SIT
3.	nagrada: 3-krat darilni bon Adamasa v vrednosti 1.000 SIT
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 11. novembra 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 21. oktobra. Prispelo je 1172 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 42
Vodoravno: JOLANDA, AMALGAM, KADI, NA, KABEL, VERONICA, C ALI, SS, CP, URANAT, AUL, AONI, NAM, NAT, SVETNIK, ODPAD, HJ, PAOLO, IBRIK, AKT, LR, JAEN, MARIANI, AK, ATLE, TESTENICA, SOL, MAK, NAMEN, AR, DA, KRA, OTO, NATALIE, RIN, COUGHUN, AL, IRA, OMO, LEM, ZID, VSEBINA, EN1CA, MASKA, MARAT, ANTAR.
Geslo: Junakinje olimpijskih iger v Atenah.
Izid žrebanja
1.	nagrado - 2 vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška, prejme: Rozalija Natek, Gomilsko 14,3303 Gomilsko
2.	nagrado -1 vstopnico za obisk savne v Termah Rogaška, prejme: Olga Šumej, Pilštanj 40,3261 Lesično
3.	nagrado -3x1 vstopnica za 3 urno kopanje v Termah Rogaška, prejmejo: Miroslav Grenko, Šešče 65/a, 3312 Prebold, Ingeborg Vrečko, Zvodno 47,3000 Celje in Andreja Budna, Brdo 16,3225 Planina.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bodo srečni izžrebanci prejeli po pošti.
iïo !ïi p2 p3~
14 15 "Ï6 17 18 19
iOAMAS
KUPON ADAMAS
Ime in priimek:_!_
Naslov:_
■Davčna številka:_
mmm
■hhHH
HOROSKOP
Ona: Če boste vedno nasedali govoricam drugih ljudi, si boste zeb težko ustvarili realno sliko o svojih prijateljih. Poglejte vse skupaj iz malo realnejšega kota, pa se bo kar naenkrat vse skupaj razjasnilo.
On: Nekdo vam po poskusil pošteno sohti pamet, vi pa se mu boste le prešerno smejali. Ta teden bo resnično poln smeha in nepričakovanih situacij, ki vas bodo spravile v več kot odlično razpoloženje.
Ona: S partnerjem se boste podali na dokaj neraziskana ljubezenska področja, ki pa so več kot mamljiva. In dlje kot boste šli - lepše vam bo... Toda vseeno bo potrebno paziti, da vas vse skupaj preveč ne zanese.
On: Jeza v vas ne bo trajala prav dolgo, saj vas bo nasmeh prijateljice povsem razorožil in edino, kar boste imeU i> mislih, bo le to, kako kar čim bolje preživeti vikend v družbi osebe, v katero bi se lahko tudi-zaljubili.
Ona: Ne poskušajte obračati besed, ki niso bile izrečene v slabem pomenu. Raje pretehtajte situacijo in videli boste tudi tisto, kar ste do sedaj spregledali. Zato le odprite oči in se nikar ne zaletavajte, da vam ne bo žal!
On: Sprehod v naravo bi utegnil koristiti tako vašemu zdravju, kot tudi nečemu drugemu. Srečali boste osebo, ki vas bo precej vznemirila in vam enostavno ne bo šla iz glave. Ne bodite preveč togi, ampak ravnajte tako, kot želi srce.
Ona: Bili boste polni življenjske energije in ravno zato se boste lotih zadev, ki jih doslej niste uspeh uresničiti. Uspevalo vam bo kot po tekočem traku, zato izkoristite teden do popolnosti.
On: Mislili ste že, da je vse skupaj pozabljeno, pa se bo kar naenkrat v vas ponovno prebudilo čustvo, ki ga boste le stežka krotili. In da bo vse skupaj še zanimivejše, se bo podobno godilo tudi nasprotni strani.
Ona: Uspelo vam bo dobiti tisto, kar ste siže dolgo želeh, vendar se boste morali pošteno potruditi, da boste dobljeno tudi obdržali. Je že tako, da se je za srečo potrebno boriti. A saj bo tudi nagrada vredna truda...
On: Prisrčen pozdrav prijateljice iz okolice vam bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakujte preveč, ampak se sreče navajajte postopoma. Prihodnost je vsekakor vaša.
Ona: Kritično obdobje je že počasi za vami, zato bi ne bilo slabo, da bi se ponovno posvetih uresničevanju svojih načrtov. Nekdo vas bo opazoval in si pri tem delal velike načrte, na vas pa je, ali se mu boste odzvali!
On: Vložiti boste morali kar precej truda, vendar pa bo naloga kar prava za vas, saj ste sposobni razrešiti še tako zapleteno situacijo in iz malega narediti veliko. Pa tudi sodelavci vam bodo tokrat stah ob strani
ESS93BS
Ona: Nikar se ne prilagajt te trenutnemu trendu, šepos bej, če ste prepričani v prav nost vašega početja. Ljubezei ska romanca v vaši bližini ui bo sicer prizadela, toda kaj ft tro si boste našli ustre lažbo...
On: Ne reagirajte takoj, p< čakajte raje, da vas trenutnapi zadetost mine, nato pa udai te nazaj. Kdor se zadnji smeji se najslajše smeje. Z neko pi jateljico se boste sporekli, u dar pa kaj hitro vse skupaj di pozabili.
WWJIII'fcJl
Ona: Teden se bo začel sict malo nerodno, vendar pç. se bi do stvari kaj hitro temeljito ii boljšale. V ljubezni si boste pi voščdi manjšo avanturo, ki vi bo ponovno spomnila na sla! prepovedane ljubezni.
On: Delo, ki ste ga zače opravljati, vas bo sčasoma pi polnoma prevzelo, tako da ; vedeli ne boste, kdaj vam m ne čas. To pa lahko vpliva n področja, ki nimajo s posloi prav nobene zveze. Predvsei pozitivno!
Ona: Obeta se vam izredn razburljiv in po vaše tudi priji ten teden. Sicer ne bo vse taki kot ste si predstavljali na zače ku, vendar pa se boste kaj hiti znašh in na nek način tudi ' koristih nastalo situaríjo. . On: Nekdo v vaši okolici b nekoliko preveč radoveden, vet dar pa bo za to imel tudi prea tehten razlog. Poskusite skle niti neke vrste kompromis, sa bo tako bolje za oba. Prepiru pt se raje na daleč izognite!
Ona: Prizadevanja na ljubi ženskem področju se vam bi do začela počasi obrestovati, sa vam bo prijeten znanec posve til kar precej časa, ki pa ga bo ste tudi pošteno izkoristili. Do menili se boste za izlet v pil hodnjih dneh.
On: Ostali ste na polovici poti, sedaj pa ne veste, ah najgrestt naprej ali pa je bolje, da se po skušate vrniti. Potrebno odločiti, saj se vam lahko v nas protnem primeru kaj hitro zgo di, da boste ostali praznili rok.
EflHBBS
Ona: Kaj lahko se vam zgodi da boste zaradi nepremišljeno sti in prehitre odločitve doživel veliko razočaranje, ki si ga nek način celo zaslužite. Bosti pa zato drugič previdnejši in boste rinih z glavo skozi zid.
On: Romantičnih izhvov n velja jemati preveč resno, saj t splošno znano, da je lahko pn velika vnema tudi škodljiva. Ton
Ona: Do sedaj ste živeli ï dneva v dan. Prišel je skrajni čas, da se odločite, kaj pravzaprav pričakujete od življenja saj sami vidite, da tako ne p1 več naprej. Torej dobro pretrd slite, potem pa začnite z vim načinom življenja.
On: Prišli boste v obdobje, k> boste kvasih takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, je to napuh ah pa le gola naivnost. Prevelika odkritost se va"1 lahko še maščuje, zato rajepO' pazite na svoje besede.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Mandžuriki kandidat 1130. 16.20. 18.00, 20.40,23.20 Anakonda 2
MM 18.10. 18.20. 20.30, 22.40
Zgubg med dvema ognjema
12.00. 14.20. 16.30, 19.20, 21.30,23.40
Kraljastvo morskega psa
11.00.13.00.15.00.17.00.19.00,21.00, .23.«?
Bela modela
J2M 15.50.18.30, 20.50.23.10 Garfield ■ 11.20. 15.40
17.50. 20.20.22.50 Brata
11.40. 14.40. 17.30 Tol.sni čuvaj 20.10.2310 Vas ob gozdu 16.00. 18.50 ljubazan in vsa ostala 21.10,23.30
KOLOSEJ
13.00. 15.00 17.00,19.00, 21.00,23.00 Mandžurski kandidat
13.20. 16.00. 18.40. 21.20.00.10
15.30.18.20. 21.10, 00.00 Stranski učinki 21.40
Úročena Ella
IML 17.10
Anakonda 2: Lov na krvavo orhidejo
20.30(torek), 19.20. 21.30, 23.40 LEGENDA
predstave so vsak dan
i v petek in soboto
IIICTrO|Hll
PETEK in SOBOTA
19.00 i
SREDA 17.00 Atanaijuat
PETEK. SOBOTA in NEDELJA 18 00 Kravja farma 20.00 Ubila bom Billa 2
12.15 Lagenda o jen
SOBOTA 20.00 Wilbur sa hob
NEDELJA 18.00 Kralj Arthur 20.00 Terminal
ČETRTEK 16.00 Brata 18.00 in 22.15 Anakonda 2 20.00 Stranski učinki
PETEK 16.00 Garfield 18.00 Van Helsing 20.30 Anakonda 2 i 22.15 Stranski učinki
17.00
16.00 18.30 i I 22.30
21.30 Ko bom velik, boi
SOBOTA
i 19.00 Anakonda 2 i 23.30 Stranski učinki mala dvorana: Brata
i 20.30 Ko bom velik, boi Van Hi
NEDELJA Anakonda 2 Stranski učinki
mala dvorana: Brata
Ko bom velik, bot Van Helsing
PONEDELJEK
17.30 Stranski učinki 20.00 Anakonda 2 mala dvorana: 19.00 Ko bom velik, bom ki
TOREK 17.30 Anakonda 2 20.00 Stranski učinki
mala dvorana: 19.00 Ko bom velik, bom k t
8.00 Levstikova soba Osrednje
knjižnice Celje___
Čez morje v pozabo: Argentinci slovenskih korenin in rezultati argentinske asimilacijske politike
z avtorjem Markom Sjekločo se bo pogovarjal Branko Goropev-šek
19.30 Mestni kino Metropol _ Ali Ulaga: Sam z jadrnico okoli
potopisno predavanje
19.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni
dolini___
M. in M. Ferner: Trije vaški svetniki
komedija 20.00 KLjUB Celje
Aggressive snail attack
končen ska-punk skupine iz Ri-
19.30 SLG Celje__
D. Fo in F. Rame: Osamljena ženska in
F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne! Oder-pododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Dvorana Tri lilije Laško 6. Dorijev večer z gosti
L9.00 Osnovna šola Ljubečna Večer s prijatelji
srečanje malih vokalnih skupin
Razstave
Zgodovinski arhiv Celje: Logotipi in podobe celjskih industrijskih podjetij, do 15.12.
Galerija Mozaik Celje: dela iz stalne zbirke. do 30.11.
Likovni salon Celje: dela Mihe Štruklja, do 6. 11.
Galerija Volk: dela Vlasta Paniia, olja na platno, do 30.11.
Galerija Mozirje: dela akademskega slikarja Alojza Zavolovška.
Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Janeza Kovačiča, olja na platno, do 25. 11.
Galerija sodobne umetnosti Celje: dela Darinke Pavletič Lorenčak, do 30. 11.
Hotel Vita Dobrna: olja na platno Vlada Geršaka, do 30.11.
Špesov dom Vojnik: olja na platno Robija Podpečana, do 30.11.
Avla SB Celje: Svetovni dan mladine, v besedi in sliki dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 16.11.
Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik: medobmočna fotografska razstava, do 13.11.
Hotel Evropa Celje: likovna dela Dragutina Vlasta Paniča, do 30.11.
Etol Škof ja vas: pasteli Roka Kome-Ija, do 30.11.
Galerija Vegrad Velenje: olja na platno in déla v mešani tehniki Alice Jav-šnik, Marjane Rihter in Robija Podpe-
Galerija Borovo Celje: olja na platno Amine Kolarič, do 18.11.
Hotel Štorman: olja na platno Vlada Geršaka. do 30.11.
Cinkarna Celje: 50 let glasila Cin-karnar, do 15.12.
Gorenje - razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Občina Slovenske Konjice: razstavljata Edi Kandut in Slovenka Bošnjak.
Pokrajinski muzej Celje: Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji, do maja 2005; Štajersko steklo v 19. stol., avtorja JožeRataj (Pokrajinski muzej Celje) in Valentina Vari (Pokrajinski muzej Maribor), do decembra 2004.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: pregledna razstava ob 60-let-nici Oskarja Sovinca, do 30.11.
KD Slovenske Konjice - velika avla: Vili Šuster fotografska razstava »Les, les...«
Razstavni prostor Stari grad Slovenske Konjice: olja Edija Kanduta in Zvonka Pušnika.
ZD Slovenske Konjice: olja Milana Lamovca-Didija.
Salon pohištva Slovenske Konjice: dela članov KD konjiških likovnikov.
17.00 Levstikova soba Osrednje
knjižnice Celje_
Univerza za III. življenjsko ob-
Andreja Rustja: Kambodža
predavanje z diapozitivi
Folklorna skupina Anton Tanc
10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Podčnica
Hermanova ustvarjalnim
19.00 Knjigarna Antika
Patriot Slovenske Konjice
Rekreacija:
Petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00.
Ustvarjalni pristan
- Prešernova U Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, vsak ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure Oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, vsak ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure
Likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, vsak torek od 18.00 do 19.30 ure
Likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, vsako sredo od 16.30 do 18.00 ure
10.30 in 17.30 MNZ Celje
Demonstracija obrtnika modistinja Marta Žohar 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku,
Celje__
U. Weigelt: Strahica Mona pravljična ura
19.00 Kulturni dom Rogatec_
Igor Klašnja: Iran potopisno predavanje
D. Jovanovič: Ekshibicionist, Karajan C, Klinika Kozarcky
predstavitev najnovejše knjige
19.00 Dom sv. Jožef, Celje_
Povečajmo osebnostno trdnost
psihološke delavnice
MNZ Celje - občasni razstavni prostori: Banka Celje - 140 let, do 28.11. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12
NLB Slovenske Konjice: razstavlja ZlatkoPrah.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela v mešani tehniki Romana Feriinca.
Otroški muzej Hermanov brlog:
razstava s Hermanom na etno potep, do 30.12.
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka - nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
k inTERHET KRVRRtifí STfíilE ' STfínETOM HR. CELJE
Stanetova 17a, Celje (pri kitm Metropol) Razstava fotografij: serija Punk,
1979/1982, Vojko Flegar, Slovenija. Fotografije so naprodaj.
19.30 Galerija sodobne Celje
Serenade Ariart: Glasbena pravljica
zaključni končen
XII. Novačanova gledališka srečanja
PETEK
19.30 Kulturni dom Zarja Trnov-lje Celje
M. Jesih: Grenki sadeži pravice in M. Šmalc: Večer Prešernove poezije in druge slovenske zabavne glasbe SOBOTA
19.30 Kulturni dom Zarja Trnov-Ije Celje
D. Jovanovič: Življenje podeželskih plejbojev ali TUje hočemo, svojega
Petek ob 21,00
The secret Crossfire
koncert hardcore metal in old school
hardcore
Sobota ob 22.00
Clubbing
V času počitnic do petka so v MCC vsako dopoldne kreativne delavnice od 9. do 12. ure (vodi jih Barbara Zupane), in brezplačna novinarska delavnica od 10. do 12.30 ure. Še vedno je razpisan literami natečaj, zbirajo pa tudi prijave za nov ciklus jezikovnih delavnic: več info .mc-celje.si._
Redno ŠKMŠ: Petek ob 18. uri: vadba joge Sobota ob 14.30 v OŠ Franja Malga-ja: rekreacija
Klub g Smeh im>
Stalnice: delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00) gledališke delavnice (sreda ob 13.45) pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
iSSmou
Sobota ob 22.00 NRG house clubing Kino
Četrtek ob 10.00 - Planet zakla-
Petek ob 10.00 - Življenje žuželk Od četrtka do sobote ob 20.00 -Last exile (za starejše člane)
90,6 95,1
95,9 100,3
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 13.774 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studij (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.c<
Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac,
Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
RUMENA STRAN
041 /651 O56 in Q3/4ÇQ 0222
MAKKÎ, PAL(Ki
Po vzoru Severine?
Na petkovem koncertu vroče hrvaške pevke Severine smo ujeli tudi celjska zaljubljenca Tinkaro Zoreč, članico skupine Bepop, in njenega fanta Jako Rojška, ki si že nekaj času sila uspešno delita isto streho. Zanimalo nas je, ali sta Tinkara in Jaka tudi sama posnela kakšno privatno akcijo v Severininem slogu in ali bomo vse skupaj lahko kmalu videli tudi na kakšni spletni strani. »Nisva še, možnosti so pa vedno odprte. Nikoli ne reči nikoli. Je pa res, da naju je strah ravno zaradi Severine, saj nikoli ne veš, ali bo stvar prišla v napačne roke,« sta našo radovednost zadovoljila Tinkara in Jakec, ki naj bi v ne tako daljni prihodnosti načrtovala tudi poroko. Komaj čakamo.
Severina ne da ne pred ne po nastopu
Severina 29. oktobra prihaja v Laško na drugi nastop po predvajanju seksualnega filma, je bila vest, o kateri se je govorilo. Kako bo izgledal njen nastop, koliko erotike bo v nastopu, kako bo oblečena, koliko skladb iz novega albuma bo zapela?
Prvi odzivi so bili dobri tudi pri prodaji kart, nato pa se je ustavilo in v dvorani Tri lilije v Laškem, kjer so pričakovali nekaj tisoč ljudi, se jih je na petkovem koncertu zbralo le okoli tisoč. Dokaj intimno vzdušje, kot se je izrazila tudi Severina, a dvorana je živela. V kavbojkah in majčki je Severina navduševala z glasom, pa tudi s plesom. Fotografiranje je bilo prepovedano, le uradni fotografi in snemalci so lahko svoje delo opravili med prvimi tremi skladbami. Nato pa si je privoščila tudi to, da si je lase za nekaj časa, da bi si jih osušila, zavila v brisačo.
Novinarji smo se želeleli pogovarjati z njo. Pojasnila, da naj pošljemo vprašanja, Severina pa nam bo v desetih dneh poslala odgovore, nam seveda niso bili všeč. Nekateri so obupali, drugi smo vztrajali naprej. Nekajkrat sem klicala na založbo Dallas, organizatorje v Laško, pa slovenskega menedžerja, nato še nekajkrat hrvaškega mene-džerja in končno dobila obljubo, da me bodo poklicali na dan koncerta. Pa so me res, vendar s pojasnilom, da se lahko dogovorimo za intervju v Zagrebu. Severina jih daje takrat, ko se ji ni potrebno koncentrirati za nastop, po koncertu pa gre takoj domov, so mi pojasnili, sama pa sem si zastavila retorično vprašanje, kdo tukaj potrebuje reklamo.
SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIČ
Paša za oči
Ker se zavedamo, da Rumeno stran radi pogledajo tudi naši moški bralci, smo se odločili, da objavimo najnovejšo fotografijo znane manekenke Tatjane Tutan, druge najlepše Evropejke in četrte najlepše punce na izboru za Miss Hawaiian Tropic v Združenih državah Amerike, ki se je pred časom iz Velenja preselila v Žalec. Ker jo boste lahko kmalu videli tudi v videospotu za pesem Ginekolog, kjer bo igrala ženo glavnega junaka, njen prekrasen dekolte prepuščamo vaši domišljiji.
Z Borom Je življenje lepše

Kosovelov^, Celje
PLESKARSTVO FASADERSTVO
Spomladi pa še enkrat na porok«
Vesna in Oliver sta ustvarjena drug za drugega. To s začutila že v prvih dneh poznanstva in to vesta dane* ko sta mož in žena. Od prvega poljuba pa do poroke minilo komaj dobrega pol leta.
Oliver Petrovič, po poklicu strojni tehnik, se je na začeti tega leta iz rodnega bosanskega Doboja preselil v Celje, kjer dobil primerno zaposlitev in kjer je videl svojo obetavnej prihodnost. Spoznal je nove prijatelje in že kar kmalu so ga povabili ne neko rojstnodnevno slavje, kjer je bila tudi mika na Celjanka Vesna Jusupovič. Zbrana družba je takoj opazil preskakovanje iskric simpatije, ki je hitro prerasla v zaljublj nost in ljubezen. Minilo je pol leta druženja in spoznavanj ko se je Vesna odločila, da Oliverja predstavi svojim staršet kmalu za tem, septembra je bilo, sta že določila datum poro ter o tem seznanila sorodnike in prijatelje. Za nekatere je bil pravi mali šok, ostali, ki so Vesno in Oliverja bolje poznali, to njuno odločitev sprejeli kot nekaj samoumevnega. Vesnil mama in oče, ki sta iz Bosne prišla živet v Celje že davnega let 1964, sta bila resda presenečena zaradi naglice pri tako po membni odločitvi, kot je poroka, ker pa hčerki zaupata verjameta vanjo, so se njuni pomisleki kar hitro razblinili.
Poročila sta se 30. oktobra v poročni dvorani v Celju pn matičarjem Markom Zidanškom, podžupanom celjske me! ne občine. Oliverjeva priča je bil njegov najboljši prijate Goran, Vesnina pa Dijana, prijateljica še iz otroških let. ( bi sodili po količini riža, ki se je usula na mladoporočen« po končanem obredu, bi to moral biti trden in srečen za kon. Nevesta Vesna je sijala v eleganci razmeroma prepro ste, a izredno lepe poročne obleke, kot si jo je zamislila i sama sešila Vesnina prijateljica, ženin Oliver pa je bil pr< po Murino eleganten. »Kako lep par!« so mnogi šepetali.
Poročno slavje se je nadaljevalo v znani gostilni Franci Zagradu, kjer se je zbralo okoli 30 sorodnikov in povabljet cev, tam pa je bil tudi »cerkveni« poročni obred v šaljivi izvet bi članov amaterskega gledališkega ansambla trnoveljskega kul turnega društva Zarja. Zarjani pa so presenetili že dopoldni ko so pred vrati Jusupovičevega stanovanja v bloku na Hudič uprizorili obred mešetarjenja za nevesto. Bila je seveda tu( polnočna poročna torta, že v nedeljo dopoldne pa sta jo mlî doporočenca mahnila v Bosno, v Doboj in Prnjavor, kjer živiji Oliverjevi starši in sorodniki oziroma Vesnini sorodniki. Da sd jima tam priredili veliko in nepozabno slavje, najbrž ni trebi posebej poudariti, prihodnjo pomlad pa bosta še enkrat kreni la v Bosno, kjer se bosta Vesna in Oliver še cerkveno poročili To bo spet slovesno in zabavno ter nepozabno.
MARJELA AGREŽI Foto: GREGOR KATIČ
Želite, da bi vašo prelomno življenjska odločitev zabeležili na straneh Noveg» tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način preseneti mladi par? Pokličite nas ali nam pišitd Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e^ait tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100.
ĐIK9&ASME l DÀlûtë
041783840^:^gicM|
Jani JoSovc s.p., Petrovče 123, PflBové»
Moja poroka
na straneh Novega tednika
Boštjan Pražnikar je občinski svetnik v Laškem, poznamo ga tudi kot kandidata za poslanca v slovenski parlament. Slednje mu žal ni uspelo, je pa največjo zmago v svojem življenju doživel natanko teden dni pred volitvami, ko je prvič okusil sladkosti starševstva.
»Bil sem s prijatelji, ko me je žena Dada poklicala, da nekaj bo. Potem sem se, ne najbolj spočit, odpravil v ptujsko porodnišnico. No, ko se je začelo zares, sem bil hitro zbujen in pri stvari,« se tiste noči spominja Boštjan. Čez dobre tri ure po ženinem klicu je v svojem naročju že držal svojega korenjaka, ki je v petih tednih pridobil skoraj kilogram in zrasel za več kot tri centimetre. »Bor je priden fantek, najbolj takrat, ko spi, sicer pa sta njegova konjička tudi kopanje in polnjenje plenic,« ga ponosno opiše očka Boštjan, ki je bil ženi med porodom ne samo v moralno oporo, temveč ji je tudi pomagal pri lajšanju bolečin. Občutkov, ki jih je doživel, ko je sina nekaj trenutkov po rojstvu prvič pěstoval, se ne da opisati. »Bil sem poln občutkov, čisto novih in do takrat še nedožive-tih. Z ženo sva Bora samo gledala in bila začudena nad njegovo lepoto. Dada je bila že nekaj trenutkov po porodu vsa
^PRli. ! AHACU j
I
^fèfl mi MARTI NO VANJ 6
vedra in polna energije,« ne more skriti navdušenja Boštjan Pražnikar. Zženo sta se že navadila na nov življenjski ritem. Z rojstvom Bora se jima je namreč življenje spremenilo za sto odstotkov, ampak na bolje, poudari Boštjan.
Novopečena starša upata, da bosta sina vzgojila v poštenega, samozavestnega in samostojnega človeka, ki bo znal spoznati lepe strani življenja in ki bo čim bolj odprt za svet okrog sebe. »Upava, da mu bova približala vrednote, v katere verjameva, hkrati pa, da mu bova pokazala in dala tisto pravo svobodo, da bo lahko sam sprejemal odločitve in se sam odločil za svojo pot. Želiva si, da bo znal biti srečen.«
In še nečesa Boštjan in Dada, ki sta svojo ljubezen okronala pred enim letom, ne pozabita omeniti: »Upava, da bova dobra starša, da bomo srečna družina ter da se bomo znali pogovarjati in si zaupati.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ