I Stran 6-7 Pogovor s Sonibojem Knežakom, predsednikom Sindikata KNG v Steklarni Hrastnik: Svetlejša hrastniških steklarjev Napredek na pogajanjih o 9 zakonu o delovnih jonski sejem je prejšnjo nedeljo Pri vrata. Po oceni direktorja Po-tou'skega sejma Janeza Erjavca le-I ® jares ni bil rekorden po števi-a °?iskovalcev, rekorden pa je bil st s.tevilu in kakovosti strokovnih či?oanj in po obisku tujih in doma-0 strokovnih delegacij. Tudi letos j,- 9a obiskali številni funkcionar- razmerjih Pogajanja o novi delovnopravni zakonodaji se kot vse kaže, bližajo koncu. Ta teden so bili na dnevnem redu zlasti dodatki na delovno dobo, razporejanje delovnega časa, nočno delo, dolžina letnega dopusta, zaščita sindikalnih zaupnikov a Ta vprašanja obsegajo po sporočilu ministrstva za delo kar dobršen del novega zakona o de- teden naj bi poga-o odprtih vprašanjih te-je, kot smo že poročali, kar prešo zelo različna, možnosti dogovo-majhne. Most med delodajalci in sindikati? Sindikalni predstavniki so na seji ekonomsko-socialnega sveta to sredo dosegli, da bo ta organ civilne družbe prihodnji teden obravnaval pogajanja o plačni politiki. Socialni partnerji naj bi se dogovorili, ali pogajanja o tem nadaljevati ali ne, saj so prišla na slepi tir. Obravnavi tega vprašanja na prihodnji seji je nasprotoval predstavnik obrtne zbornice, predstavnik delodajalcev pa se je s tem strinjal. Dejal je, da so sindikati in delodajalci s svojimi stališči na nasprotnih bregovih in da je treba med njimi zgraditi most, to pa je mogoče le na ekonomsko-socialnem svetu. Ekonomsko-socialni svet bo čim prej obravnaval vprašanje izostankov z dela zaradi bolezni in sicer v okviru obravnave predloga zakona o delovnih razmerjih. o o Drago Ščernjavič: SDDO bo naredil vse, da zakon o upravi ne bo sprejet kol predlaga vlada. Ved na strani 2 Možnosti za uspešna pogajanja *“ Predlog zakona o upravi mimo sindikata SDTS v Leclercovem hipermarketa Kot sta nam povedala Sandi Bartol, sekretar SDTS, in Petra Hudales Ružič, predsednica SDTS v trgovskem centru E. Leclerc, dva kroga pogajanj o ureditvi delovnopravnega položaja zaposlenih še nista dala sadov. V sindikatu pa upajo, da bo tretji krog, napovedan je za 12. september, le omogočil dogovor. SDTS želi namreč svoje cilje - zaščito članstva - doseči za pogajalsko mizo. Odgovori direktorja tega podjetja, ki so jih na sindikatu prejeli ta teden kažejo, da bo pri tem verjetno uspešen. Prva pogajanja 6. julija so bila po besedah obeh sogovornikov le spoznavanje. Takrat so za vodstvo trgovske hiše E. Leclerc (upravlja z njo Rudninis, podjetje z omejeno odgovornostjo, v sestavi Lec-lerca) seznanili s svojimi predlogi za ureditev razmer. SDTS je namreč nedvoumno ugotovil, da delavci nove naj večje trgovske hiše v Ljubljani pred nastopom dela niso dobili pogodb o zaposlitvi in zato niso mogli biti seznanjeni s svojimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostjo. Te so prejeli šele zaradi sindikalnega pritiska. SDTS ima dokaze, daje Rudninis vsa delovna mesta v Leclercovem trgovskem centru razpisal za nedoločen čas. Večje število delavcev je v nasprotju s tem prejelo pogodbe o delu za določen čas. Kandidatske mape, ki sojih vodili ob sprejemanju delavcev, bi dokazale, da so kandidatom za trgovska mesta obljubljali kar za 40 odstotkov večje plače, kot so jih kasneje prejeli. Toliko je na-primer obljubljal direktor svežega programa Filippe Stamenic, kije bil kmalu po otvoritvi Leclerco-vega centra čez noč poslan iz naše države. Prav on je v kandidatske liste zapisal 102.000 tolarjev kot neto plačo, ki naj bi jo prejemale trgovke in trgovci. Kasneje se je izkazalo, daje približno toliko znašala bruto plača, neto znesek pa je dosegal le 78.000 tolarjev. Kot ugotavlja Petra Hudales Ružič, takrat je bila kandidatka za delovno mesto pomočnice direktorja svežega programa, teh kandidatskih map sedaj nikjer več ni. Ko so prejeli prvo plačo, pa sojih iskali skoraj vsi bivši kandidati. Vse to so v SDTS zvedeli iz opozoril posameznikov, ki so na sindikatu iskali informacije in pomoč. Ko je bilo opozoril že veliko, se je vodstvo SDTS odločilo v Rudninisu organizirati svojo sindikalno podružnico. Konec meseca junija (26. 6.) so ustanovili podružnico, sprejeli akte in izvolili vodstvo. Takoj zatem so določili pogajalska izhodišča, ki sojih 6. julija izročili vodstvu Rudninisa. Pričakovali so, da se bo vodstvo, še posebej direktor Jean Francois Higonet, do izhodišč opredelilo, vendar so se motili. Da bi pogajanja 3. avgusta lažje stekla, je SDTS zahteval tudi prevod svojih pogajalskih izhodišč v francoščino, na pogajanjih pa to sam opravil. Namesto pelo izsiliti tale zagotovila vodstva Rudninisa: SDTS bo dobil pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o plačah, pravilnik o disciplinskih postopkih in akt o sistemizaciji delovnih mest, Vodstvo Rudninisa bo pisno odgovorilo na pogajalska izhodišča SDTS. Do novih pogajanj naj bi na tej podlagi prišlo 12. septembra. SDTS pričakuje, da bodo pogajanja dala rezultate in da bo z upravo Rudninisa mogoče skleniti dogovor o medsebojnem sodelovanju. Odnose s podjetjem Rudninis je SDTS po besedah Sandija Bartola moral zaostriti enako, kot je ravnal tudi v drugih primerih kršenja pravic svojega članstva. V Trgovski hiši Leclerc je po Bartolovem mnenju mogoče govoriti tudi o pomanjkljivem inšpekcijskem nadzoru. Zaradi tega so se z glavnim inšpektorjem za delo Borutom Brezovarjem že dogovorili za pogovor, na katerem se bodo dogo- Direktor se je odzval Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, daje direktor Rudninisa Jean Francois Higonet Sandiju Bartolu poslal zahtevane interne akte podjetja in odgovore na izhodišča SDTS za pogajanja o ureditvi razmer. Bartol pravi, da bodo obširno gradivo do pogajanj 12. septembra temeljito proučili in se do njih opredelili. Prejeto gradivo je po njegovem mnenju lahko dobra podlaga za pogajanja, ki naj bi kmalu dala konkretne rezultate - podpis podjetniške kolektivne pogodbe in pogodbe o pogojih za delo sindikata. Bartol še dodaja, da se je spet izkazalo, da mora sindikat, če besede ne zaležejo, uporabiti tudi javni pritisk. da bi odgovoril na izhodišča, je Higonet na novih pogajanjih 3. avgusta od sindikata zahteval, naj pove, kateri delavci so se nanj obrnili in kakšne probleme so navajali. Dejal je tudi, da se ne more pogajati le o problemih nasploh, temveč le o rešitvi problemov posameznikov. Gospa Ingrid Korenč, vodja sektorja za splošne in finančne zadeve v Rudninisu, odgovorna za pogajanja s sindikatom, je SDTS celo očitala, da “brani gnoj’’. Čeprav so bila štiri ure trajajoča pogajanja neuspešna, je SDTS us- Ena od najbolj prizadetih delav v Leclercu seje že odločila, da 0 svoje pravice skušala doseči tu j z gladovno stavko. Zgodilo se Ji je namreč, da je bila zaradi so e lovanja s sindikatom grobo sika nirana. Še preden je kot trgov Zaradi tega je Ščemjavič za ta torek končala poskusno delo (pn ten ob 11. uri sklical tiskovno konferen-dobila pozitivne ocene), jo je vo0J‘ co, na kateri je želel predstaviti svoje prisilil, da je opravljala delo sna gotovitve in predloge k predlogu za-žilke in ji pri tem tudi fizično grozik na o državni upravi. Minister za not- Ko seje za pomoč obrnila na urad Jezadeve Peter Jambrek pa je vod-predsednika vlade, soji odg«" rili. da ii lahko pomaga le njen S'n logu „J . p , dikai - torej SDTS-N, pre« vodstva SDTS je začetek g '.zlasti s pomanjkanjem denarja za ne stavke odložila na c as F Tlačilo plač, je Ščemjavič na tiskov-12. septembru. Sandi Bartol in 0 0 konferenco zamudil pol ure. Iz nje- gi namreč upajo, da bodo nova P° f°vega opravičila za zamudo smo lahko gajanja dala vsaj kakšen rezultat- Obrali, daje minister pač skušal sin- F-K 'kat usmeriti v svoje vode. Vlada je prejšnji četrtek določila predlog zakona o ar*avni upravi in ga poslala državnemu zboru v Obravnavo po hitrem postopku. Sindikat državnih in oružbenih organov Slovenije (ima 13.000 članov) je Po besedah sekretarja Draga Ščernjaviča predlog «akona prejel po ovinkih. S tem je vlada kršila splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo in ‘Udi dogovor o pogojih za delo sindikata v upravnih enotah. Ščernjaviču in njegovim sodelavcem je minister sicer obljubil, da bodo svoja stališča in zahteve k predlogu zakona o upravi lahko uveljavljali v okviru državnozborskega postopka. To pa za SDDO po Ščernjavičevem mnenju pomeni, da bodo morali nastopiti na delovnih telesih državnega zbora in tudi pridobivati posamezne poslance ali njihove skupine. Sindikat protestira tudi zoper hitri postopek, saj razmere niso izredne. Za hitri postopek seje vlada po Ščernja-vičevih besedah odločila le zaradi tega, da bi uveljavila svoje možnosti pri postavljanju kadrov. V sedanji O plač delodajalci enotrifroti sindikatom vorili o medsebojnem sodelovanju. Ker Bartol sumi, da določbe nekaterih aktov Rudninisa niso skladne z zakonodajo, jih je dal v presojo Inštitutu za delo pri Pravni Fakulteti v Ljubljani. Vodstvo SDTS se je povezalo tudi s kolegi iz francoskega sindikata, s katerimi se bo skušalo dogovoriti o skupni akciji za izboljšanje položaja delavcev v Rudninisu. Bartol je prejel tudi več pisem, v katerih ga drugi sindikati in politične stranke podpirajo pri prizadevanjih za ureditev razmer v Leclercu. Na skupni tiskovni konfet60 'ogrožene, prišlo bi do zapira-30. avgusta v Ljubljani so prc , ,)a obratov in v nekaterih regijah stavniki Gospodarske zborn' ‘Prišlo do socialnih pretresov. Slovenije, Združenja deloda.l-' o lanskoletnem podpisu dogo-cev Slovenije in Ogiste pr^ . 0l"a p plačni politiki, so pogajalci vili skupne poglede na pj° dejavnostih uspeli podpisati politiko v Sloveniji in zah^ Sc|n novih pogodb ali dopolni-sindikatov. Kot je poveda Vln tarifnih prilog. Pogajanja za mo Hribar Milič, podpret ^ 'dejavnosti pa še potekajo, nik gospodarske zbornice. ■ elodajalci vztrajajo, naj seda-prepričani, da plače ne J J' plačni model velja do izteka rasti hitreje od produktivno ^ e javnosti Dogovora. Do takrat njihova rast mora zaostajati j je mogoče pripraviti pregled-rastjo bruto domačega prolZ .ji Js' plačni model, za katerega je da. Ker dogovori o plačni P° ."Jženje delodajalcev že pripra-tiki določajo le minimume Ko izhodišča, lahko vsak delodajalec izp'a^ (, . °datne mase denarja za pla--~x nf> 00 . ne more zagotoviti nov plač- ni model, ampak boljši rezultati v sP°darjenja. Delodajalci bodo več, plače v Sloveniji po P°“ kih, s katerimi razpolagaj0 d i°' M 1*111 UFI1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev -Dunajska 5, Ljubljana . Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda lodajalci, rastejo hitreje °L . > „ v flacije. Sindikati, ko zallteVyil-' sn/1?51^ zagovarjali potrebnost povečanje plač, z argument' ^ °sne kolektivne pogodbe za vajajo javnost. Če bi sindikat' . -sPodarske dejavnosti skupaj z peli s svojimi predlogi. °' . tu .. 'ščnimi plačami, hkrati pa sa plač porasla z 10,5 do - - ^ |*l Panožna pogajanja o višjih iz-stotkov (odstotek je odvise _ 'šenih plačah, če rezultati do uveljavljenega modela). N® | °§oČajo. tere dejavnosti bi zaradi 7 ' °Ze Stanič, predsednik Zdru-padle v rdeče številke, bile 1 J3 delodajalcev Slovenije, je na preveliko evforijo nad ]^j an.i° ravnijo gospodarske rasti. Ijit?',:.................... er"l je, da bi rast morala temelj z*asti na povečanem izvozu, 0 d°mačem povpraševanju. P°Zoril je tudi na rast cen naf- te, energije in denarja. Zaradi tega so delodajalci prepričani, da je pri plačni politiki potrebna zmernost. Čeprav sindikti zahtevajo pogajanja zlasti zaradi težkega položaja najslabše plačanih, dejansko zahtevajo povečanje vseh plač. Po Staničevih besedah je kupna moč plač v Sloveniji dokaj velika, znaša kar 14.751 dolarjev, kar je 75 odstotkov povprečja Evropske unije. Na visoki ravni so tudi socialni prejemki. Na vprašanje, kakšno ravnanje zaradi svojih odklonilnih stališč pričakujejo od sindikatov, je Stanič dejal, da se mu zdi, da nekateri sindikati ne vedo, kaj hočejo. Pod vprašaj je postavil ravnanje sindikatov, ki so na pogajanjih nekaj dosegli, pa jih želijo kljub temu nadaljevati. Hribar Milič je predstavil tudi stališča delodajalcev o novem zakonu o delovnih razmeijih. Izrazil je zaskrbljenost, ker pristojni minister še ni pokazal prave barve. Delodajalci pričakujejo od predlagateljev strokovnejši predlog novega zakona. Dokler se o novem zakonu ne bo mogoče dogovoriti, pa je po Staničevih besedah najboljše, da ostane v veljavi stari zakon. ii .Ki-neiaiteži Drago Ščemjavič, sekretar SDDO upravi je namreč 16 ministrstev, dve službi, 53 organov v sestavi ... SDDO pa proti takšnemu postopku sprejemanja zakona o upravi ne protestira le zaradi proceduralnih postopkov, ampak tudi zaradi pomanjkljive obrazložitve. Taje namreč napisana le na treh straneh, kolikor pa Ščcmjavi-čevih besedah ne bi zadoščalo niti za reorganizacijo majhne krajevne skupnosti. Delo uprave, kije razdeljena na veliko množico organov, samostojnih služb - enot, uravnava več kot 200 predpisov. Če je reorganizacija uprave res potrebna bi po Ščernjaviču morali prej analizirati sedanjo organizacijo, njene prednosti, slabosti, pomanjkljivosti. V preteklosti je bilo namreč reorganizacij že precej, cilj: učinkovitejša uprava, pa ni bil dosežen. Poleg tega bo novi zakon prizadel ogromno ljudi, saj bo omogočal velike kadrovske spremembe. V si deli uprave bodo morali dobiti nove sistemizacije delovnih mest, zaposleni pa nove pogodbe. Vse to bo delo državne uprave za dalj časa zelo destabiliziralo. Sekretar SDDO opozatja tudi na nevarnost velike centralizacije uprave, “koman-diranja" le z nega mesta. SDDO bo naredil vse, da državni zbor tega zakona ne bi sprejel po hitrem postopku. p k Socialna varnost delavcev agencije za plačilni promet Novi zakon o plačilnem prometu zagotavlja socialno varnost delavcev agencije za plačilni promet, ko bo ta prenehala z delom Ekonomsko-socialni svet je na seji to sredo pregledal predlog zakona o plačilnem prometu, kot ga je vlada pripravila za drugo branje v državnem zboru in ocenil, daje predlog primeren za nadaljnji postopek sprejemanja v državnem zboru. Seveda bodo socialni partnerji še proučili, ali je zakon mogoče še izboljšati, zlasti v delu, kjer je govora o zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih na agenciji za plačilni promet, ki bo opravljanje plačilnega prometa med pravnimi osebami predala poslovnim bankam. Ekonomsko-socialni svet je bil zadovoljen z zakonsko zagotovljeno stopnjo socialne varnosti delavcev agencije za plačilni promet, saj je predlagatelj, ministrstvo za finance, upošteval sugestije državnega zbora in sindikatov o zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih na tej agenciji. Za večino zaposlenih je na razpolago delo v ministrstvu za finance in drugih državnih ustanovah, zagotovljena so tudi sredstva za njihove plače. Ker so podaljšani roki za izvedbo reforme plačilnega prometa za eno leto, torej do leta 2002, so se za enako obdobje podaljšali tudi roki, v katerih bodo zaposleni ohranili delovno razmerje v agenciji za plačilni promet. Delavci bodo seveda prerazporejeni na druga delovna mesta v ministrstvu za finance, davčni upravi in drugih državnih ustanovah že prej. Vlada priporoča, naj ustanove pri zaposlovanju dajo prednost tem delavcem in je prepričana, da s tem ni kršeno načelo enakosti državljanov pri kandidiranju za zaposlitev. Ministrstvo za finance meni, da bi prerazporeditvah uslužbencev agencije za plačilni promet v druge državne ustanove ne gre za prisilno iskanje nove zaposlitve teh ljudi, pač pa za dela, kijih delavci agencije poznajo in že opravljajo. Ekonomsko-socialni svet je podprl predlog vlade, naj gre zakonski osnutek v drugo branje na državnem zboru. Ministrstvo za finance je pozval, naj ga obvešča o izvajanju reforme plačilnega prometa, da bi svet lahko ob morebitnih problemih priskočil na pomoč. 0. fl. Mednarodna konferenca o obveščanju in posvetovanju z delavci Praksa v državah kandidatkah je še dokaj različna V Gozdu - Martuljku je bila konec prejšnjega tedna mednarodna konferenca Obveščanje in posvetovanje z delavci v praksi pridruženih držav. Na konferenci so sodelovali predstavniki desetih držav, ki kandidirajo za vstop v Evropsko unijo. Podlaga za razpravo je bilo obsežno gradivo instituta Credes, ki je v državah kandidatkah z vprašalnikom ugotavljal razlike med normami in prakso. Čeprav bo gradivo še dopolnjevano, jasno kaže, da sta _ ureditev in praksa v naši državi boljša kot pri drugih kandidatkah. Predsedstvo konference (od leve proti desni): Metka Rok- sandič, Annemarie David, Andre Herault in Francoise Giraudeau Slovenijo so poleg Metke Roksandič, koordinatorke Slovenskega sindikalnega odbora za evropsko združevanje, ki je konferenco tudi organiziral, zastopali Milan Utroša, izvršni sekretar ZSSS, Janez Justin (Sava) in Aleksander Marič (Nafta). Iz Infopointa, posebne službe Evropske konfederacije sindikatov, sta sodelovala Annemarie David in Michel Mortelette, Cre- des (nosilec raziskave), organiziran pri združenju francoskih svetov delavcev, pa sta zastopala Andre Herault in Francoise Giraudeau. Francoise Giraudeau, ki je vodila Crede-sovo raziskavo, je povedala, da so skušali razliko med normami (te naj bi poznali) in prakso ugotoviti na hitro in s pomočjo posebnega vprašalnika. Ker vprašalnika niso predhodno preverili, so imeli težave z obdelavo odgovorov. Nekaj nesporazumov je nastalo tudi pri prevajanju iz francoščine v jezike držav kandidatk in nazaj v francoščino. Metka Roksandič je opozorila, da si tudi pojem delavsko predstavništvo v različnih državah razlagajo dokaj različno. Do problemov pri izpolnjevanju vprašalnikov je po njenem mnenju prišlo tudi zaradi tega, ker mu raziskovalci niso priložili navodil. Iz Slovenije je prav zaradi organizacij-sko-tehničnih pomanjkljivosti vprašalnik izpolnilo le eno večje podjetje. Naša zakonodaja pa za večja podjetja predpisuje drugačne rešitve kot za srednja in manjša podjetja. Milan Utroša je menil, da bi v Credesovo gradivo morali vključiti ugotovitve iz predhodnih raziskav o normativni ureditvi, ki so bile veliko bolj reprezentativne (ena od njih je zajela več kot 100 podjetij). V Sloveniji je uveljavljen paralelni sistem zastopanja delavcev: poleg zastopanosti prek sindikata volijo delavci tudi svete delavcev in člane nadzornih svetov. Za Slovenijo je ugotovljeno, da se zbori delavcev, ki naj bi bili po zakonu sklicani praviloma enkrat letno, sklicu- jejo le v manj kot polovici podjetij. V nadzorne svete pa je v naši državi izvoljenih 36 odstotkov predstavnikov zaposlenih, vsi drugi, torej kar 64 odstotkov, predstavljajo kapital. Kot nam je po konferenci povedala Metka Roksandič, je razprava pokazala, da so podatki v Credesovem gradivu premalo verodostojni. Zaradi tega so se udeleženci dogovorili, da jih bodo pomagali dopolniti. Cilj raziskave: ugotoviti razliko med normami (da so kar dobre, so pokazale prejšnje raziskave) in prakso, še ni bil dosežen. Je pa razprava na konferenci omogočila spoznavanje dejanskega stanja, ki se od norm precej razlikuje. Pri nas je praksa še kar dobra, drugje pa prakse skoraj še ni. Podjetja iz nekaterih držav so celo zavračala izpolnjevanje vprašalnika, češ da so podatki poslovna skrivnost. Razlike med ureditvijo in prakso v državah, v katerih je Credes zbiral vprašalnike, so precejšnje. V večini držav so zaposleni deležni soupravljanja le prek sindikata, Slovenija, Madžarska in Češka (v slednji so zakon sprejeli letos, omogoča pa le soupravljanje prek sveta delavcev ali prek sindikata, oboje v tej državi ni mogoče) pa dopuščajo delavcem tudi možnost izvolitve sveta delavcev in predstavnikov v nadzornih svetih. Boljše stanje je na področju varstva in zdravja pri delu, saj imajo vse države posebne odbore za to področje. Konferenca je po besedah Metke Roksandič pokazala, daje glede sodelovanja delavcev še največ narejenega na področju obveščanja, različne oblike so razvite v vseh državah (žal v nekaterih delavce obveščajo šele po uveljavitvi odločitve). Posvetovanja s predstavniki delavcev so uveljavljena povsod razen v Bolgariji in Litvi, vendar le o odločitvah za nekatera področja (zaposlovanje, kolektivni odpusti, strokovno izobraževanje, dopusti, varstvo pri delu a). Soodločanja je v večini držav zelo malo in je omejeno le na področje varstva in zdravja pri delu. Za plače pa povsod uporabljajo p° svetovanja in pogajanja. Credesovo gradivo bo treba za potrebe pA ropske komisije (ta je bila tudi njegov naročm temeljito dopolniti. Prve dopolnitve so med kon ferenco prispevali že udeleženci. Za druge P1* naj bi v mesecu dni poskrbeli še strokovnjak za področje soupravljanja in obveščanja delavce iz držav udeleženk. Tako naj bi ob zborniku 0 zastopanosti delavcev pri soupravljanju v c nicah EU in pri kandidatkah nastal še dodate o razlikah med normami in prakso. p K. Dvajsetletnica poljskega sindikata Solidarnost Po svečanem večernem sprejemu za si dikalne predstavnike mednarodnih sindika nih organizacij ter nacionalnih sindikatov 31 držav Evrope in Amerike (priredil ga J sedanji predsednik sindikata Solidarnost M rian Krzaklevvski) smo v ožjem krogu K mendrali proslavo ob dvajsetletnici sindik' Solidarnost. Na vprašanje Poljakinje Ann Oulatar, ki v okviru Mednarodne konte L racije svobodnih sindikatov pokriva sn edujc in vzhodnoevropske države, kakšne obcu ke imamo, je predsednik jugoslovanskem sindikata Nezavisnost Branislav Čanak o govoril: “To je začetek konca sindikata lidarnost”. Anna je kolegu, ki je kot no nar beograjskega radia leta 1980 neposre poročal o dogodkih iz ladjedelnice v O ^ sku in tudi kasneje spremljal razvoj dog V lo v njem le še okoli 800.000 članov? naj bi bil predvsem boj za oblast nekate' ist1,1 vodilnih aktivistov sindikata Solidarno- ;danj° izginula ločnica med sindikatom in sed- -poljsko oblastjo. Po mnenju nekaterih skih sindikalistov je bila osnovna napa storjena takrat, ko niso poslušali legen nega vodje Solidarnosti Lecha Walense-je pred leti dejal: “Pustimo Solidarnost^ odide v poljsko in evropsko zgodovino- V nedeljo, 3. septembra, je za-gorel Gorenjev obrat Galvana. Ga-Sl |'em je uspelo pred ognjenimi rublji obvarovati le druge obrate, ■nvana pa je pogorela do konca, b tem je v delniški družbi Go-!'en|e nastala velika škoda. Veli-a skoda ni le izguba premoženja, še večja bo, če drugi obrati Inv ° mo8*’ nadomestiti poliz-. nlkov tega obrata, kijih vgraju-^J° v končne izdelke. Ocene vod-s Va kažejo, da bosta proizvodnja 'n dohodek do konca leta manj-‘va ^ kakšnih 30 odstotkov. No-a Galvana bo lahko postavljena še>e v letu dni. Pn/a sporočila iz vodstva Go-^Cnja kažejo, da bo delniška druž-a sPosobna premostiti probleme, (asta.le zaradi požara. “Konkuren-naj se požara ne veselijo,” so ^Poročili, “Gorenje bo obstalo na plovnem trgu.” Za ta cilj bo po-re. no zelo veliko dela in tudi iz-I aJdljivosti. Pomagati bo mora-a [udi država in slovensko gospodarstvo. Nekaj obljub je vod-tV° Gorenja že dobilo. Spravljenost za izjemne napo-e seveda kažejo tudi zaposleni, koj^g^i tudi nekateri upo- Solidarnost z delavci in vod-r v°m Gorenja je med prvimi iz-Zl* Dušan Semolič, predsednik Solidarnost z delavci Gorenja ZSSS. Jožetu Staniču, predsedniku uprave Gorenja, je med drugim sporočil, da je organizacija solidarna z zaposlenimi v stebru slovenskega gospodarstva. ZSSS je Gorenju pripravljena tudi konkretno pomagati. Solidarnost z zaposlenimi je izrazil tudi v pismu Branku Amonu, predsedniku SKEI Gorenje d. d. Gorenje mora dobiti pomoč čim prej, sicer ne bo ogrožena le materialna varnost 300 delavcev Galvane, ampak celotnega sistema Gorenje. Kot nam je povedal Albert Vodovnik, predsednik SKEI, ga je novica, da Gorenje gori, zelo pretresla. Vodstvo tega sindikata se je zato takoj povezalo z vodstvom Gorenja in svojo organizacijo v tem podjetju. Tudi Vodovnik je predstavnikom Gorenja zagotovil pripravljenost pomagati pri odpravljanju posledic požara. Prepričanje, da delavci ne smejo predolgo čakati na delo, saj bodo sicer ogroženi. a K. Boj liderjev za oblast izničil močno sindikalno gibanje n tkalno in politično gibanje je opravila svoje : Itlernbno delo, mi pa ustanovimo nov, pravi ni l eoc*v*sn* sindikat!" V vodstvu sindikata I 6|*° veliko volje za to, saj so bili prezaposli' ? b°jem za oblast. Kljub opozorilom pr-nih voditeljev Solidarnosti, da si noben sin-j at ali politična stranka ne bi smela lastiti gib - ne Solidarnosti, pa je iz sindikalnega § anja nastalo kar nekaj strank, ki to počnejo. Sa.Več,tudi sindikat je stopil na politično pot, J Je pred nekaj leti pomagal ustanoviti se-vladajoči blok strank Volilna akcija So-nj arn°st, spisal pa naj bi tudi njihov politič-d. pr°grarn. V razmerah, ko na Poljskem in-naC|ja že presega 11 odstotkov, ko je povprečij pbiča 400 dolarjev, ko imajo tri milijone ujezPoselnih, ko cveti korupcija in ko je na r *Cah vse več beračev, vedno več delavcev t0vOčarano zapušča sindikat Solidarnost. Is-bji ct'j° ga z vlado (premier Jcrzy Buzek je |e nek°č eden od najtesnejših sodelavcev Wa-stySe’ Pa tudi nekateri ministri so bili v vodij s*ndikata), ki je po mnenju mnogih Po-Cj °v odgovorna za veliko poglabljanje so-nizlik ter za do kuj neuspele socialne seje sedanji predsednik sindikata So-arnost Marian Krzaklewski odločil, da bo kandidiral za predsednika države, je očitno, da slabe izkušnje vodstva niso spametovale. Nekateri njegovi sodelavci so besni nad njim, saj menijo, da bi moral tisti trenutek, ko je najavil kandidaturo, odstopiti kot predsednik sindikata. Ankete javnega mnenja mu trenutno dajejo samo štiri odstotke glasov. V brezobzirnem predvolilnem boju, ko seje svojih najnevarnejših tekmecev - sedanjega predsednika Kvvašnievskega in Walense - hotel rešiti z lustracijskim postopkom pred sodiščem, pa je naredil spet največ škode sindikatu Solidarnost, saj je velika večina Poljakov obsodila te postopke. Zato so pozivi predsednika vlade Jerzyja Buzka na svečani proslavi, da je treba storiti vse, da se na parlamentarnih volitvah prihodnje leto ne bi ponovilo leto 1993, ko so zmagali bivši komunisti, zveneli bolj v prazno: vsaka poteza, za katero mislijo, da jim bo prinesla prednost, jih oslabi, nasprotni tabor pa še bolj okrepi. Ankete javnega mnenja napovedujejo zmago sedanjemu predsedniku Kwašnievskemu, dobil naj bi kar 70 odstotkov glasov. Na prihodnjih parlamentarnih volitvah pa naj bi zmagala opozicijska Zveza demokratične levice. Poljski delavci pa vedno bolj zaupajo tudi drugi sindikalni konfederaciji OPZZ (ki naj bi po nekaterih podat- kih imela okoli štiri milijone članov), saj se ta ni politično angažirala in se ukvarja s pravimi sindikalnimi problemi. Svečana proslava dvajsetletnice Solidarnosti pa je sprožila različne komentarje tudi glede povezanosti sindikata Solidarnost s poljsko cerkvijo in Vatikanom. Nedvomno so Poljaki zelo veren narod in navezani na cerkev, vendar pa je pri nekaterih tujih gostih vzbudil pozornost scenarij proslave: na velikem odru športne dvorane v Gdansku je visela le slika papeža, ob njej pa velik črn križ. Proslavo je začel pomorjanski škof, s pozdravom in blagoslovitvijo navzočih, nato je prebral papeževo pozdravno pismo. Skoraj 300 delegatov, med katerimi je bila več kot četrtina cerkvenih predstavnikov iz posameznih regij, je z burnimi ovacijami sprejelo posebno pismo papežu, v katerem se mu zahvaljujejo za vso pomoč, ki jo je nudil sindikatu. Poleg pomor-janskega škofa so bili edini govorniki na proslavi Walensa, premier Buzek in predsednik Solidarnosti Krzaklevvski, ki je proslavo temeljito izrabil za predvolilno kampanjo. Najvišja predstavnika Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov ter Evropske konfederacije sindikatov, generalna sekretarja Bill Jordan in Emilio Gabaglio, pa sploh nista dobila priložnosti, da bi v imenu teh organizacij, katerih polnopravna članica je Solidarnost, pozdravila udeležence svečane proslave. Nanjo niso bili povabljeni mnogi intelektualci, povezani z gibanjem Solidarnost, Walensa pa si je sedež na njej izboril šele na velik pritisk mednarodne javnosti. PaWe Vrhovec ■ SINDIKAT knq SI_OVENUy Modernizirajmo plačni sistem Soniboj Knežak je profesionalni predsednik sindikata Steklarne Hrastnik, v katerega je včlanjenih kar 96 odstotkov vseh zaposlenih, že drugi mandat, ki se bo iztekel letos jeseni. Sindikat je v tem obdobju po splošni oceni deloval dobro in navezal korektne odnose z vodstvom podjetja, ki se mu, zanimivo, tudi izteka drugo štiriletno obdobje. Kako bo v prihodnje z upravo, ki ji je v preteklih letih uspelo Steklarno Hrastnik preporoditi, bodo odločali delničarji. Soniboj Knežak pa se je že skorajda odločil. Po izteku mandata v sindikatu novembra letos bo najverjetneje nadaljeval kot profesionalni predsednik sveta delavcev. To funkcijo je neprofesionalno prevzel letos spomladi, ko se je svet delavcev preoblikoval ustrezno novi organizacijski shemi steklarne. V svetu delavcev je treba postoriti toliko stvari, da je to pravi izziv za človeka njegovega kova, meni Knežak. “Konec je poletnih počitnic in za sindikat se začenja najtežji mesec, september,” nam je uvodoma razložil gnečo v svoji pisarni Soniboj Knežak, ko smo ga pred nekaj dnevi obiskali. “Začela se je šola in z njo so prišli stroški. Zato zaposleni z nizkimi plačami prihajajo nad sindikat, naj kaj ukrene na področju plač. Pri nas, ki smo delovno intenzivno podjetje, je veliko ljudi v prvih treh tarifnih razredih. Kljub temu vlada pri plačah kar precejšnja uravnilovka. Povprečna plača je okoli 84 tisoč tolarjev. Imamo tudi neustrezen sistem stimuliranja. In tu bo treba nekaj ukreniti. Za zdaj v sindikatu sicer čakamo na dogovor med socialnimi partnerji. Če ga ne bo do konca leta, bomo morali v podjetju sami najti rešitev v dogovoru z upravo. Pri nas je v navadi, da decembra podpišemo z upravo socialni sporazum za naslednje leto. V njem opredelimo vse dodatke, kijih bo podjetje v prihodnjem letu izplačevalo. Nekatere pravice imamo dogovorjene celo v višjem znesku, kot jih določa kolektivna pogodba panoge: nadurno delo je plačano 10 odstotkov več, delo ob praznikih (imamo tudi šti-ri-izmensko delo) je plačano 250-odstotno namesto 150-odstotno, poleg beneficiranega delovne staža dobijo nekateri delavci tudi dodatek zaradi dela na vročini, dodatke za delo na višini (za vzdrževalce) itd. Toda s plačnim sistemom nismo zadovoljni.” “Kaj je narobe s plačnim sistemom v Steklarni?" “Mislim, da ne gre samo za Steklarno Hrastnik, daje plačna politika problem Slovenije. V sindikatu menimo, da bi moral plačni sistem omogočiti večjo, bolj opazno razliko med najenostavnejšimi Pogovarjali smo se s Sonibojem Knežakom, predsednikom sindikata v Steklarni Hrastnik deli in tistimi, ki terjajo določena znanja. Zdaj se plače v prvih treh tarifnih razredih komajda kaj razlikujejo. Vendar naj najnižje plače zagotovijo solidno preživetje. Menimo tudi, daje pri pogajanjih z delodajalci treba počasi preiti od pogajanj o izhodiščnih osnovah k pogajanjem o konkretnih plačah, h katerim bodo lahko dogovorjeni le minimalni dodatki. Ti pa bi morali biti dogovorjeni v zneskih, ne v odstotkih od plače posameznega delavca, kar povzroča velike razlike denimo pri dodatkih za nočno delo med navadnimi delavkami in vodji izmene. V sindikatu tudi menimo, daje treba odstotek stimulacije znižati ter povečati osnovne plače. Stimulacije v steklarni dobe namreč samo ročni in strojni steklarji, ostali zaposleni pa ne. Seveda to ni tako lahko izvesti, kajti podjetje še poplačuje stare dolgove, čaka pa ga tudi modernizacija proizvodnje.” “Vodenje sindikata ste prevzeli v kriznem obdobju Steklarne ...” “Takrat je bilo podjetje v krizi, ker je 65 odstotkov proizvodnje prodalo na trgu bivše Jugoslavije, in kmalu potem smo imeli v podjetju eno za drugo dve stavki. Potem je prišla nova vodstvena garnitura, s katero smo začeli urejati odnose: podpisali smo kolektivno pogodbo, socialni sporazum. Dve leti in pol smo dobivali del plače v bonih, s katerimi smo sicer lahko kupovali po večini trgovin v Hrastniku, za ta del plače pa je podjetje plačalo tudi prispevke. Boni so bili uvedeni predvsem zaradi težav z likvidnostjo in zaradi kompenzacij terjatev z nekaterimi podjetji. Firma odtlej izplačuje zaposlenim vse obveznosti, kijih mora. Re- gres smo letos dobili izplačan v enem znesku in v denaiju, plače so malce nad kolektivno pogodbo. Je pa plačni sistem zastarel in treba ga bo spremeniti. Seveda bo to pomenilo za podjetje velik strošek. Upravo s tega vidika sicer razumem, vendar je treba najti ravnovesje med življenjskimi stroški in plačami. Čeprav je življenje tu cenejše kot v Ljubljani, je fiksnih stroškov za povprečno družino, se pravi položnic, kar za okoli 45.000 tolarjev.” “In ljudje pritiskajo na sindikat, naj kaj ukrene...” “Veš, da. Delavka, ki ima 30 let delovne dobe in 20-odstotni dodatek na stalnost, dobi okoli 70 tisočakov, začetnica pa je celo upravičena do draginjskega dodatka. Tega je ob zadnji plači dobilo 41 delavk ...” “V težavah so družine z eno plačo ...” “V najslabšem položaju so samohranilke, ki so v večini zaposlene pri najslabše vrednotenih delih. Njihove težave pomaga sindikat prebroditi na razne načine, vendar je to le gašenje problema. Kdo ima bolj prav -Vodovnik ali Tasič "Delam na podlagi opozoril iz podružnic in območnih organizacij SKEl," je predsednik SKE1 Albert Vodovnik izjavil za objavo v 29. številki Nove Delavske enotnosti. Res me zanima, iz koliko in katerih podružnic prejema opozorila. Moti me tudi njegova trditev, da je bila seja koordinacije SKEl SŽ sklicana na Tasičevo zahtevo in da me je poklical z dopusta. V resnici so se dogodki namreč odvijali takole: Na rednem dopustu sem bil od 10. doli. julija. S sodelavcem iz moje podružnice SKEl sem bil ves čas povezan prek mobilnega telefona in tako obveščen o dogajanjih v sindikatu in družbi. V sindikalni pisarni sem se zglasil 18. julija zjutraj zaradi priprave gradiva za sejo izvršnega odbora podružnice SKEl Acroni Jesenice. Ko sem ob sedmi uri poslušal poročila Radia Slovenije, sem bil resnično šokiran nad obtožbami Alberta Vodovnika na račun uprave in nadzornega sveta SŽ. Šokiran nisem bil le zaradi vsebine, ampak tudi zara- Podjetje pravi, da ni socialna ustanova, kar drži. Toda konec avgusta vsako leto izbruhne pr°b' lem dodatnih stroškov ...” “Kako lahko sindikat pomagaj enkratnimi pomočmi ali kako. Soniboj Knežak: Sindikati prizadevamo za modere plačni sistem, ki bo pre9** den, pravičen in ki bo oi*° gočal dostojno preživeti tudi najslabše plačanim 0 lavcem. di tega, ker SKEl na lokaciji ŽeleZfy ne Jesenice in koordinacija . o Vodovnikovih prizadevanjih bila obveščena. Iz tega sklepam, ‘‘ podružnice ne vedo, kaj dela Pre sednik SKEl. . . Ker sem želel zvedeti, kakšnoje nično stanje v SŽ, sem naslednjJ dne spet prišel v sindikalno pisar’ i Napisal in razposlal sem vabila sestanek, na katerem naj bi sod vali predstavniki sindikata vseh kacij, predstavniki uprave innadJ nega sveta. Poklical sem Tasiča Svetlika in z njima uskladil termin sestanek 24. julija. „a Tudi meni je žal, da se Vodovnik S. sestanka ni mogel udeležiti in seJl' opravičil. Ker mi je dovoljeno sum ti, pa sumim, da so se na Vodovm vo pobudo opravičili tudi sekretarji močnih organizacij SKEl za LlfL. no, Gorenjsko in Koroško (podpj sednik SKEl se ni niti opravičil)■ . Informacije o poslovanju, sam't in prodaji posameznih družb SAP dobivam na upravi, pri nadzof svetu in po potrebi tudi na stvu za gospodarske dejavnosti . dobil sem tudi mnenje revizork ^ 1999. Nič pa ne zvem od vod dobivam na upravi, pri nadzor svetu in po potrebi tudi na mm stvu za gospodarske dejavnosti, v dobil sem tudi mnenje revizorski še KPMG o poslovanju SZ v 1999. Nič pa ne zvem od vod SKEl, razen včasih iz medijev. Moj predlog, da bi problema SKEl SŽ obravnavali na seji rep .j liškega odbora SKEl, dvakrat sprejet. Ponovno predlagam, da ij. sebojne odnose in legitimnost ko‘ Večinoma dajemo enkratne po-m^'i. običajno premostitvena po-z odlogom obročnega odpla-Clja- Imamo tudi solidarnostni sklad, Vendarje ta prvenstveno namenjen enkratnim pomočem ob kaki nesre->. ki prizadene zaposlenega.” Kako je Steklarna poslovno uspešna?” Likvidnostne razmere so ugod-ae- Delaje veliko, naročil skoraj-? Preveč. Smo pa pred generalom remontom peči, ki gaje tre-, aoPrayiti približno na vsakih šest .^'.To je naložba , ki stane okoli i ?! milij°ne mark. Remont bo tra-n v ■ Pet tednov» je pa finančno Pokrit z rezervami, ki smo jih ob-' ovali iz dobička. Zadolženost iz p e,cklih let se lepo zmanjšuje. . leti smo se pogovarjali o za-Pdju avtomatske proizvodnje in i Pnstitvi okoli 450 delavcev. Zdaj j.,ta proizvodnja glavni vir prihod-.Podjetja. Januarja smo ustano-1 novo firmo Opal, kjer izdelke c-e aJ° ročno. Gre za reorganiza-'jo Steklarne, kjer sta zdaj poleg e niške družbe dve hčerinski pod-J’- Opal z 230 zaposlenimi, kjer “e'aJ° svetila ter firma, ki se uk-jfpa s frženjem stekla. Poleg teh 12(1SC ‘nval'dsko podjetje, kjer je zaposlenih. Dekorirnica seje n ”la v nove, večje prostore v ncT an^em podjetju Strojne tovarni tnovlje. Orodjarna pa seje osa-°svojila in se bo preselila v no- vozgrajene prostore. Vseh skupaj nas je v Steklarni zaposlenih preko 800 ljudi.” “V starih časih so v podjetjih zelo skrbeli za tako imenovani družbeni standard, poceni počitnikovanje v lastnih počitniških zmogljivostih, za preventivno zdravstvo, za a Mnoga podjetja pa so v preteklih kriznih letih najprej prodala te zmogljivosti." ‘Tudi v Steklarni seje tako zgodilo. Podjetje je v kriznem obdobju pred leti prodalo vse počitniške zmogljivosti. Sindikat ima le še šest počitniških prikolic, v katerih se potem po posebnem ključu razvrščajo zaposleni. Vendar pa smo pred leti obnovili preventivne zdravstvene preglede. Z vodstvom smo se dogovorili za skupno pokrivanje stroškov preventivnih zdravstvenih pregledov za 40 ljudi vsako leto. Tak pregled, vzeli smo menedžerski paket, stane okoli 50 tisoč tolarjev. V zadnjih letih smo omogočili preglede okoli 450 zaposlenim. Ljudem, ki dobijo zdravniško priporočilo za zdravilišče, pomagamo v sindikatu z delnim pokritjem stroškov. Podjetje organizira praznovanje dneva žena, organiziramo tudi novoletna praznovanja, obdaritve zaposlenih in otrok za novo leto, kjer sodeluje tudi podjetje. Imamo tudi pevsko društvo Steklar in Steklarsko godbo Hrastnik, oboje je ustanovil sindikat, prvega pred 90, drago pa pred 70 leti.” “Na pleča ste si naložili kar precej obveznosti: profesionalno vodite sindikat, sprejeli ste vodenje sveta delavcev, poleg tega ste član nadzornega sveta ...” “Ja, letos sem prevzel tudi funkcijo predsednika sveta delavcev. Sindikat je spomladi, po ustanovitvi Opala kot hčerinskega podjetja, dal pobudo za predčasne volitve v svet delavcev. Ustanovili smo svet delavcev tudi v tej hčerinski firmi, ker sodimo, daje tako več zaposlenih angažiranih v soupravljanju kot če bi imeli enoten svet delavcev: v Opalu je 9-članski svet delavcev, v Steklarni pa 11-članski. Če pa bi imeli svet delavcev kapitalsko povezanih dražb steklarne, bi bil ta 13-članski. Sem pa privolil, da bom opravljal obe funkciji samo do konca letošnjega oktobra. V novembru imamo namreč v sindikatu volitve in do takrat se bom odločil, katero funkcijo bom profesionalno prevzel. Priznam pa, da se bolj nagibam k svetu delavcev, kajti v njem vidim večji izziv. Prav bi tudi bilo, če bi sindikat vodil nekdo s svežimi idejami.” “Ali imate delavskega direktorja?” “Nimamo, ker menimo, daje v zakonu o soupravljanju njegova vloga premalo jasna. Poleg tega za «ti/e SKEI SŽ obravnavamo na °n (>d organov SKEI Slovenije. Janez Vilman, SKEI Aaroni Jesenice J&*afa sta nas e»lerjeva in Resm V, oQ c Med dolgotrajno kriz Ust)*.*]0- Seznanili smo j jfa v letošnjim poslovanj< ^ jih bo še treba res Poštar Aaron,ja g. Pre: nju jjjeje govoril tudi o la \iQH -.hjanju mrtvih podjet caLU, invalidskih podjetij, c (ejuroleki Gorenjske bank inVe r°'n mio se dotaknili, f/“cij’ izobraževanja, el Vpr S sta imela oba gos v j)e, ani> je bilo očitno, dc 'a dnkarstvu ‘n našem kia ek. • Zlasti Beblerieva p oni)nala za problem i J‘n‘tev bivše Železarni boy. 0 gosta sta obljubili tiQonP° sv°jih močeh še i jr “■ Zaželela sta tudi, HoSt b,‘! 'l,',no' *e b°lj$ s°Pis n'“ PRAVNI ^VETOVALEC Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Upokojite se lahko prihodnje leto Delavec, ki je bil zaposlen na beneficiranem delovnem mestu (benefikacija 12/15), je v letu 2000 dopolnil polno pokojninsko dobo. Star pa je šele 50 let. Ali se lahko upokoji že v letu 2000? Ne, ker ne dosega minimalne upokojitvene starosti 50 let in 6 mesecev, ki je za delovna mesta z bcnefikacijo 12/15 določena v 402. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/1999 in 72/2000), ki velja od 1. januarja letos. Že po 1. januarju prihodnjega leta pa zanj ta omejitev ne bo več veljala in upokojil se bo lahko, čeprav še ne bo star 50 let in 6 mesecev! Novi zakon namreč med drugim v 430. členu določa, kateri delavci in delavke na beneficiranih delovnih mestih se tudi po 1. januarju 2000 lahko upokoju- jejo po predpisih, ki so veljali do konca 1999. leta. Mednje sodi tudi delavec, na katerega se nanaša vprašanje. Toda 449. člen določa, da 430. člen velja šele od 1. januarja 2001 dalje (takrat se bo namreč za mlajše delavce beneficirana delovna doba nadomestila z obveznim dodatnim pokojninskim zavarovanjem). S tem ne bi bilo nič narobe, če zakonodajalec ne bi v 449. členu pozabil omeniti tudi 402. člena. Zato je 402. člen pač začel veljati že 1. januarja letos! Ta pa za vse stopnje benefikacije vsebuje razpredelnico z najnižjimi možnimi upokojitvenimi starostmi v pre- zdaj ne sindikat ne svet delavcev v Steklarni nimata težav s pridobivanjem podatkov. Sem tudi član nadzornega sveta, kjer nam kot zunanji zastopnik zaposlenih odlično pomaga zaradi strokovnosti tudi pri dragih članih nadzornega sveta cenjeni Brane Mišič. Zal je pri nas kadrovsko področje kadrovsko osiromašeno, tako da ne opravlja svojih nalog. Po tej plati bi nam pa delavski direktor prav prišel a Sindikat je upravo opozoril na to, daje kadrovska služba zreducirana na raven nadzora nad prisotnostjo na delu. Kje je skrb za izobraževanje, spremljanje sociale zaposlenih itd. Ne morem si predstavljati, da bi kdo v podjetju menil, da na področju dela z ljudmi ne potrebujemo ustreznih kadrov.” “Zakaj je delo v svetu delavcev zate takšen izziv?" “Svet delavcev ni zaživel kot bi moral, čeprav ga uprava prav v ničemer ne ovira pri delu, nasprotno. Uprava mu ne gleda pod prste, kako izkorišča delovni čas za izobraževanje članov. Člani sveta dobijo desetodstotni dodatek k plači. Vendar lani na primer svet delavcev ni potrošil niti tolarja za izobraževanje članov, čeprav bi imel pravico do izkoristka petih milijonov tolarjev v ta namen. Zato je za spodbuditev sveta delavcev treba še veliko postoriti, in to je zame izziv.” „ R hodnem obdobju 2000-2010. Če bi namreč 430. in 402. člen začela veljati na isti dan, ta razpredelnica ne bi veljala za delavce in delavke, zaposlene na beneficiranih delovnih mestih, ki jim do upokojitve manjka manj kot 15 let zavarovalne dobe. Tako pa zgolj v letu 2000 tudi za te delavce velja razpredelnica iz 402. člena. Že s 1. januarjem 2001 pa zanje ne bo več veljala. Daje do zapleta v letu 2000 prišlo nehote, dokazuje tolmačenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki predlaga, da se delavci na beneficiranih delovnih mestih tudi v letu 2000 upokojujejo ne glede na omejitev iz 402. člena. Žal tega tolmačenja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ne more upoštevati zaradi načela, da zakoni veljajo tako, kot so napisani. Žnanoje, da so se omenjeni členi zakona s poslanskimi amandmaji spreminjali še v zadnji, tretji obravnavi zakonodajalnega postopka na seji državnega zbora, kjer morejo sodelovati zgolj poslanci, strokovna služba državnega zbora in vladni predstavniki. Možno je, daje do opisanega neskladja nehote prišlo prav takrat. Pogovor s predsednikom Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije v podjetju DHL Igorjem Rauterjem “Podružnica Sindikata delavcev prometa in zvez v našem podjetju je še mlada, saj smo jo ustanovili šele na začetku letošnjega leta, vendar pa smo kljub temu že marsikaj postorili za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev,” pravi Igor Rauter, predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez v podjetju DHL, kije mednarodni ekspresni letalski prevoznik paketov in dokumentov - nekakšna hitra pošta torej. “Sindikat v podjetju si prizadeva, da bi v doglednem času pripravili, uskladili in sprejeli tudi podjetniško kolektivno pogodbo, v kateri bi bile natančno dogovorjene pravice delavcev, da bi jih poznali vsi zaposleni.” V podjetju DHL, ki ima sedež V ospredju sindikalnega d skrb za gmotni položaj delavcev v Trzinu, je ta čas okoli 130 zaposlenih. Podjetje ima svoj izvoz-no-uvozni center na Brniku, poleg tega pa ima še pet poslovnih enot, in sicer v Novi Gorici, Kopru, Mariboru, Novem mestu in Celju. Delavci imajo različno izobrazbo oziroma različne poklice, vse pa odlikuje vestnost, natančnost, hitrost in zanesljivost pri delu, saj je opravljanje dejavnosti hitrega prenosa dokumentov in paketov izjemno odgovorno. Kako pa so delavci plačani za svoje odgovorno delo? “Plače prejemamo po kolektivni pogodbi,” pravi Rauter. “Tudi vse druge pravice imamo urejene po kolektivni pogodbi. Seveda pa se mora o načinu uresničevanja posameznih pravic - denimo o izplačilu regre- sa za letni dopust - sindikat tudi pogajati in dogovoriti z vodstvom podjetja.” Podjetje spoštuje kolektivno pogodbo Katerim vprašanjem posveča sindikat v podjetju največ pozornosti? “Naša prva naloga je spremljanje uresničevanja kolektivne pogodbe. Če se pri uresničevanju pravic, kijih delavcem zagotavljajo zakoni in kolektivna pogodba, kaj zatakne, se o tem pogovorimo z vodstvom podjetja in najdemo rešitev. Delavci pa so zaskrbljeni tudi zaradi tega, ker v podjetju še ni ustrezno urejeno področje delovnih razmerij. Tako podjetje nima ustrezne sistematizacije delovnih mest ter Po čem smo (pre)živeli? JULIJ 2000 Skupina dobrin iz košarice 1. Hrana 2. Pijača 3. Kajenje 4. Oblačila 5. Obutev 6. Stanovanje 7. Ogrevanje, razsvetljava 8. Gospodinjska oprema 9. Higiena, zdravstvena nega 10. Izobr., kultura, razvedrilo 11. Prometna sr. in storitve_ 12. Razni predmeti in storitve 13. Drugi izdatki SKUPAJ (v SIT) Tričlanska delavska družina povprečna košarica 64.248,23 9.019,93 7.585,00 32~263,89 9.238,46 27.772,52 30.445,27 15.493,96 20.066,03 45.500,91 52.211,17 5.142,08 51.087,82 371.075,26 minimalna košarica 49.141,53 3.432,32 4.100,00 19.989,69 7.117,72 19.921,90 21.292,63 8.181,84 17.781,92 16.419,74 17.411,14 3.000.04 12.962,54 200.753,00 mini. mes. košarica 49.141,53 3.432,32 4.100,00 1.065,29 0,00 16.210,96 18.761,93 0,00 11.107,33 7.950,92 7.947,51 0,00 11.599,37 131.317,16 Štiričlanska delavska družina povprečna košarica 79.230,58 9.063,02 7.585,00 39.225,53 10.983,62 33.917,14 37.631,96 18.604,43 23.351,60 51.442,96 64.598,15 6.411,08 54.593,13 436.638,20 minimalna košarica 59.994,69 3.450,79 4.100,00 24.307,20 7.861,27 23.992,16 25.429,98 9.565,23 19.476,31 18.631,88 22.952,16 3.331,79 13.352,02 236.445,49 tovilnika o gibljivem delu plač. Za- 0 na Področju delovnih razmerij in a Področju nagrajevanja ni prave dnsParentnosti, za katero se zavzelo v sindikatu.” Kako pa v podjetju deluje sin- 1 at- Ali ima dobre pogoje za , 7e delovanje? “Ko smo delavci navijali sindikat v podjetju, so °lh nekateri vodilni delavci do te-=a zadržani. Zdaj, ko so spozna-ako sindikat, v katerega seje ju. an'lo 73 od 130 delavcev, de-Je. pa so ga začeli sprejemati kot 0rmalnega socialnega partnerja,” pjasnjuje Rauter. “Sicer pa me-da naša sindikalna podruž-n ca dobro deluje, saj je v ospredju l i?PJ?a delovanja zavzemanje za „ gmotni položaj zaposlenih. ,9°dkainleoodru±niaco S' g^o^Prizidev^iosrdf bi bili novilipredkrttkim, je sojjj no^'"'plučani P« delovni uspeš-alni dialog v podjetju že sl* 1 ier da bi glede na uspesnost ' - Poslovanja podjetja dobili tudi , st' P|nčo. Naša želja je, da bi te Podr' P°dr°bneje opredelili v Ocenjeni življenjski stroški tri- in štiričlanske družine ne odnose.” Koristno sin3wf.ab,/anye 1‘Od,kalnih upnikov stisk' s*ndikat svojim članom v nj. ■' Polaga tudi s solidarnost-„mi sredstvi? “Odkrito povedale t tln<^at v našem podjetju je i2 f. ° ’rr|lad, da se v naši blagajni _ , anarine še ni zbralo dovolj _ s*:ev’ da bi lahko z njimi po- kel. mini. mes. košarica 59.994,69 3.450,79 4.100,00 1.174,96 0,00 19.499,97 22.386,69 0,00 12.780,59 8.185,57 8.893.97 0,00 11.599,37 152.066,59 Indeks cen življenjskih potrebščin VII.00/IV.00 99,6 100,7 100,0 100,8 j 01,4 102,2 105,2 101,3 101.9 101,9 104,8 101,9 101,9 Indeks cen življenjskih potrebščin VII.00/VI.00 100,4 100,9 100,0 100,1 100,0 J00,7 104,2 100,4 100,8 100,7 101,0 100,9 100,9 S!«feS ,sS Tko3 Stopnja rasti košaric Vil. 00/IV. 00 1,97 1,72 1,58 1,99 1,74 1,56 Stopnja rasti košaric Vil. 00/VI.00 0,91 0,93 1,10 0,92 0,93 1,11 Stopnja rasti košaric Vil. 00/VII. 99 9,05 9,16 9,97 9,16 19,16 10,01 imeli dovolj sredstev. Zato pa sindikat v podjetju DHL posveča veliko pozornosti usposabljanju sindikalnih zaupnikov. Pri usposabljanju in drugih aktivnostih nam veliko pomagajo na območnem in republiškem odboru SDPZ. Pred časom smo imeli sindikalni zaupniki našega sindikata iz vse Slovenije seminar v Pomurju, kjer smo govorili o plačni politiki in o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Seminarje bil zelo zanimiv in za sindikalne zaupnike v podjetjih tudi nadvse koristen, saj se bomo oboroženi z znanjem in najnovejšimi informacijami lažje pogajali z delodajalci,” poudarja Rauter. Katera pa so tista širša družbena vprašanja in reforme, za katere se delavci v podjetju najbolj zanimajo? “Naš kolektiv je mlad, saj je večina zaposlenih stara okoli 30 let. Zato veliko večino naših članov zanimajo zlasti vprašanja, ki so povezana z njihovim gmotnim položajem in možnostjo napredovanja pri delu, medtem ko v službi nimajo veliko časa za pogovore o širših družbenih reformah. Tako o pokojninski reformi, o novem zakonu o delovnih razmerjih in drugih sistemskih spremembah v sindikatu v podjetju ne govorimo veliko, zato pa toliko več o problemih, ki so povezani z našim delom.” Socialni dialog je nujen za uspešen razvoj Kakor koli že, čeprav je sindikalna podružnica v podjetju DHL še mlada, je že veliko storila za uresničevanje pravic delavcev in za to, da je v podjetju stekel socialni dialog, ki je tudi sodeč po izkušnjah iz razvitih držav nujen za uspešno delo in stabilen razvoj podjetja. T. K. 1. Hrana 17,31 24,48 37,42 18,15 25,37 39,45 2. Pijača 2,43 1,71 2,61 2,08 1,46 2,27 3. Kajenje 2,04 2,04 3,12 1,74 1,73 2,70 4. Oblačila 8,69 9,96 0,81 8,98 10,28 0,77 5. Obutev 2,49 3,55 0,00 2,52 3,32 0,00 6. Stanovanje 7,48 9,92 12,34 7,77 10,15 12,82 7. Ogrevanje, razsvetljava 8,20 10,61 14,29 8,62 10,76 14,72 8. Gospodinjska oprema 4,18 4,08 0,00 4,26 4,05 0,00 9. Higiena, zdravstvena nega 5,68 8,86 8,46 5,35 8,24 8,40 10. Izobr., kultura, razvedrilo 12,26 8,18 6,05 11,78 7,88 5,38 11. Prometna sr. in storitve 14,07 8,67 6,05 14,79 9,71 5,85 12. Razni predmeti in storitve 1,39 1,49 0,00 1,47 1,41 0,00 13. Drugi izdatki 13,77 6,46 8,83 12,50 5,65 7,63 SKUPAJ: 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 KOMENTAR: V juliju je inflacija znašal8 0,9 %, oziroma 8,8 % na letni ravni. Od decembra 1999 so se cene povišale 1 5,2 %. Šest košaric . .-j, življenjskih potrebščin, ko , spremljamo v Novi DelavS enotnosti, se je julija ^ podražilo za 0,91 do 1,1 * Julija so se najbolj povišaj® i cene energije za stanovanj (za 2,5 %), zdravstvenih in g zobozdravstvenih storitev ----nost°m° dodeljevali tudi solidar- ne Pomoči, ko bomo za to PRAVNA mnenja in naSveti Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur. n Dopust delavke na bolniški Delavka dela polovični delovni čas, 4 ure pa je v bolniškem staležu. Pripada ji 28 dni letnega dopusta. Ali ji pripada 56 dni po 4 ure dopusta? Zakon o delovnih razmerjih v svojem 56. členu določa, da ima delavec pravico do letnega (4,5 %) ter cene mlečnih izdelkov (za 2,8 %) in m1 e$a (za 2,7 %). Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Predsedstva ZSSS Strokovna 0* • «11 VlVlCl pulili UVlUV 111 v CIO CII 1 IMUJOl ULIL Deni' j yst se vedno šteje in izrabi po dnevih in ne po urah. To polni n’*t.,a <"c, 'ma delavec pravico do 28 dni letnega dopusta, lahko 28 orna, ne glede na to, ali bi tiste dni moral delati 4 ali 8 ur. ^"iosmnedc Sindikalna lista September 2000 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) Javni sektor" (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.012,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.005,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.397,00 2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje) 49,83 49,83 (od 22. 8. 2000 dalje) 47,91 47,91 (od 5. 9. 2000 dalje) 48,81 48,81 3. Ločeno življenje" 74.427,00 58.562,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 582,00 582,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 57.912,00 49.232,00 - za 20 let 86.868,00 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 372.134,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 563.451,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 111.640,00 98.464,00 - ob smrti v ožji družini 55.820,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000) 80.783,00 80.783,00 5. Zajamčena plača 42.456,00 42.456,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 107.712,00 - ali največ 131.472,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Werner Neugebauer gost SKEI Nemški sindikati sejnižujejo, da bi ohranili moč in bili blis članstvu |Ky| gr m HHH BtJ Vodstvo SKEI je sredi avgusta organiziralo pogovor s predsednikom IG Metali za Bavarsko Vtfernerjem Neugebauerjem. Gost je skupaj s kolegom Horstom Lischko predstavili izkušnje nemških sindikatov glede njihovega združevanja. Precej besed je namenil tudi povezovanju sindikatov s političnimi strankami in nastopanju sindikalnih voditeljev na volitvah. Čeprav je SKEI povabil predstavnike vseh sindikatov dejavnosti iz ZSSS, so se odzvali le predstavniki Stupisa, SKVNS, SDTS in Rajko Lesjak. Predsednik SKEI je mogoče prav zaradi tega kritično ocenil vlogo ZSSS, ki da podpira druge sindikalne kvazi-konfederacije. Neugebauer je uvodoma obrazložil politične on gospodarske razmere v Nemčiji. Nemški sindikati so pred zadnjimi volitvami zahtevali spremembe politike. Zahtevali so ugodnejše možnosti za delo in večjo socialno pravičnost. Kohl je padel zaradi napačne politike, vse to je namreč zanemarjal, in po 16 letih so v Nemčiji dobili novo vlado. Za nemške sindikate je najpomembnejše, da so neodvisni od vlade in vplivov politike. Le s takšnim zadržanjem lahko na volitvah dosežejo spremembe. Če sindikat, ker je na oblasti njemu bližnja stranka, pozabi na neodvisnost, postane le rezervno kolo, nekakšen pomožni instrument politične stranke. Takšnega sindikata nikjer ne jemljejo resno in tudi spoštujejo ga ne. Mnenje nekaterih, naj se sindikati v politiko ne vmešavajo in naj skrbijo le za svoje naloge, je po Neugebauerjevih besedah napačno. Dokaz tega so uspešna pogajanja, na katerih sindikat doseže precejšnje povečanje plač. Vlada, na katero sindikati nimajo vpliva, pa povečane plače obremeni z bistveno večjimi davki in socialnimi dajatvami. Delavci torej nimajo v žepu nič več kot pred pogajanji. Število nezaposlenih v Nemčiji se zmanjšuje, kar pa ne velja za bivšo vzhodno Nemčijo, kjer je brezposelnost 25-odstotna. Izvoz iz Nemčije se povečuje. Visok tečaj dolarja pomaga nemški kovinski industriji. Rast gos-podarstvaje dokaj dobra, tudi vse drugo je večinoma v redu. Sindikati se z nemško vlado ne strinjajo zlasti o pokojninski reformi. Prejšnja vlada je predlagala znižanje pokojnin v primerjavi s plačami z 68 na 64 odstotkov. Sindikati so skupaj s takratno opozicijsko stranko SPD to ostro kritizirali. Takrat je bila reforma umaknjena, zdaj pa nova vlada predlaga še večje zmanjšanje pokojnin kot prejšnja. Čeprav vlada vodi v zvezi s predlagano reformo posebno kampanjo, bodo sindikati zoper njo po vsej Nemčiji organizirali proteste. Sindikat mora protestirati, saj bo reforma prizadela delavce, ki so ustvarili nemški gospodarski razcvet. Ta politika vlade je zato za sindikat napačna. 40 odstotkov jih je bilo sindika no organiziranih, članov je torej bilo skoraj 400.000. Sedaj dela tekstilni industriji le še 170.0D delavcev in čeprav jih je pol°vlj ca v sindikatu, ta ni imel več m 100.000 članov. Tako majhna organizacija se ni bila več sposo na razvijati in ni mogla imdt'vP' sarn v vseh regijskih središči ■ Prav regijske organizacije pa s odgovorne za storitve članstva- ?a s° P° drugi vojni ustanovili enotno sindi-aliio zvezo, znotraj nje pa dopustili različna mnenja. Sindikat, ki dopusti, da mu vodstvo v.ran^e določi, kaj naj dela, ni več neod->sen. Čeprav ni strankarsko orientiran, Pa je po Neugebauerjevih besedah sindi-Iat ^edno tudi politična organizacija. Sam 1.let v socialnodemokratski stranki, 0ier. skuša krepiti sindikalno opcijo. Ne-„,..Vl?n?st °d strank za sindikaliste ne po- uu »11 Č11IIV IjU »1UU11V<1I1»IC 1IC JJtr v eni’ da so politični evnuhi. V Nemčiji je IGM pa ima*21 "regionalnih orga- ^voljena cela vrsta sindikal- nizacjj, v vsakijezaposlenihn^l; JSSSESKS** PJ *•"* kandidirajo, mora idMtf trebujejo pomoč, krajšo pot strokovnjakov in funkcionarjev. Vsako šesto delovno mesto industriji je odvisno od avtomo bilske industrije, ki narekuje te .............. voj a. V av- sindikalna organizacija sama. Pri tem je treba imeti pred očmi tudi to, koliko časa bo sindikalni voditelj, če bo izvoljen, porabil za poslansko funkcijo, koliko pa mu ga bo ostalo za sindikat. Upoštevati je treba tudi to, koliko bo kot poslanec lahko zastopal sindikalne interese. “Če bi delavce vprašali, ali so za le en močan sindikat, bi se verjetno strinjala velika večina. Ker pa ni bilo dovolj stolčkov za vse, seje slovensko sindikalno gibanje začelo drobiti. Ker se predstavniki večine sindikatov vabilu SKEI niso odzvali, kaže, da z združevanjem niso posebej navdušeni. Kako prepričati peteline, da bi s svojega kupa gnoja šli na večje dvorišče,” je vprašal Franci Žaberl, sekretar SKEI za Gorenjsko. Neugebauer je najprej v prispodobi povedal, da tudi vsaka kura misli, da so njena jajca najboljša. Strahovi pred združevanjem pa so tudi dejanski, tudi do odporov prihaja. Pred združitvijo s testilci je IGM obljubil, da bo prevzel vse funkcionarje in za starejše pripravil programe predčasne upokojitve. To kar se je glede združevanja sindikatov že zgodilo v Nemčiji, se bo slej ko prej zgodilo tudi v drugih državah, tudi v Sloveniji. Na vprašanje Jožeta Tiirkla (Stupis), kaj je še vplivalo na odločitev o pridružitvi tekstilcev IGM, je Neugebauer povedal, daje pomembna tudi identiteta članstva s sindikatom. Do odločitve za združitev pa je prišlo zlasti zaradi širše mreže regijskih organizacij. Albert Vodovnik je pred zaključkom pogovora opozoril na temeljni problem sindikalnega gibanja v naši državi. Po njegovem mnenju se sindikati v ZSSS ne morejo razbremeniti prejšnje sindikalne ureditve-enotne organizacije. Ko se sindikati dejavnosti postavljajo na noge in iščejo svojo novo identiteto, skušajo določiti tudi novo vlogo zveze. V Nemčiji DGB ne organizira nobene stavke, v Sloveniji pa ZSSS skupaj z drugimi centralami kar naprej organizira proteste in tako daje podporo kvazikonfederacijam, ne svojim sindikatom. Po Vodovnikovih besedah je članstvo prešteto le v Svobodnih sindikatih, drugi pa uporabljajo kar hišne številke. Povečevanje minimalnih plač ruši možnosti za pogajanja o plačah v dejavnostih. Franček Kavčič Sindikat kovinske in e«ektroindustrije Slovenije rnmnhMcvfinllnttriifsn (udi di"Uge I' **odiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroin- - t?m°bllSlU md_Ui^, sto- ?_U«rUo (Ur. /. RS. št. 37/96). Aneks št. 2 (Ur. Z. RS št.50/99), Aneks št. 3 Vodovnik med pogovorom Sindikati so lahko neodvisni, le če so močni (to je odvisno zlasti od številčnosti članstva in denarja). Spočetka so delavci ustanavljali sindikati kot skupino, prek katere so pomagali drug drugemu. Takrat so sindikate vsi jemali resno, čeprav niso imeli profesionalnega aparata. Danes se dogaja, da podjetja, ki se združujejo zaradi povečanja konkurenčnosti na svetovnem trgu, protestirajo zoper sindikate. Delavci pa v sindikatih počnejo le isto kot podjetja - se združujejo, da bi bili skupaj močnejši. Nemški sindikati so se prav zaradi pritiskov nasprotne strani odločili za združevanje. S tem ko zmanjšujejo število sindikatov, so združeni sindikati na terenu bolj prepoznavni in opaznejši. V nasprotju z Nemčijo pa se v mnogih državah razvija le sindikalno vrtičkarstvo. Siemens se samostojnega sindikata, ki se ustanovi v nekem obratu s 1000 zaposlenimi, nima kaj bati, boji pa se pritiska sindikata, kot je IG Metali, v katerem se združujejo delavci tega velikega koncerna. Kolegi iz sindikata tekstilne industrije, lesarstva in industrije plastičnih mas so se zaradi tega, da bi sindikat ostal močan, odločili za združitev s sindikatom kovinarjev (IGM). Tekstilci so se odločili za združitev, čeprav je bil njihov sindikat najstarejši (120 let) in so se od samostojnega sindikata poslovili s solzami v očeh. Odločitev so sprejeli s 95-od-stotno večino. Pred desetletji je bilo v tekstilni industriji zaposlenih 850.000 delavcev, dejavnosti, naprimer finančne s ritve, vendar le en sindikat. Ra meji te v dela s krovno organiz cijo (Zvezo sindikatov NemciJ - DGB) mora biti jasna. Neracionalno bi bilo, da bi 10 sindi tov delalo isto, kar počne kro na organizacija, ki naprimer skr za socialno politiko. Sindika denarje treba uporabljati racionalno. Horst Lischkaje k temu dodal, da mora M dikat vedno imeti o sebi vizijo za 10 let naPr^j Če namesto da bi gledal naprej, opazuje le d ge, se njegova sposobnost zmanjšuje. V Nemčiji je bilo pred osmimi leti še 17 s« dikatov, sedaj jih je 11, čez nekaj let jih v jetno ne bo več kot šest do sedem. Na janjih so lahko uspešni le močni sindikati, ganizirani v vseh regijah. Če sindikat m ^ ganiziran povsod, ostane brez temeljev m lahko hitro zruši. -v. Delavci iz tekstilne industrije, ki so se p'1 ljučili IGM, so se tako odločili, ker so sp nali, da bo ta sindikat lahko učinkoviteje stopal njihove interese. V IGM se pocU J.. „ J (Ur. I. RS. št. 37/96), Aneks št. 2 (Ur. I. RS št.50/99), Aneks št. 3 *a AVGUST 2000 v SIT Zahtevnostna skupina L i razred Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača Eskalacij Enostavna dela 1,00 Manj zahtevna dela 1,12 Srednje zahtevna dela 1,25 Zahtevna dela 1,45 Bolj zahtevna dela 1,60 Zelo zahtevna dela 1,90 Visoko zahtevna dela 2,25 Najbolj zaht. dela 2,60 Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 62.985 70.543 78.731 91.328 100.776 119.671 141.716 163.761 195.253 ■-M.ai.ija (Ur. I. RS št. 3/2000) eskalacija (Ur. /. RS št. 62/2000 + Aneks št. 3) 3,7% + 2,15 % 5,85 % (julij 2000) Zukon o °'klobJu 1999-2001 (Ur. I. RS. št. 39/99 z dne 25. 5. hi!?rtS za *etn' dopust za leto 2000 (v skladu z ZMPUPR, Ur. I. RS, št. '3, Aneks 51/2000) - najmanj 107.712 SIT j - največ (70 % pov. plače v RS) 131.472 SIT Povračila stroškov v zvezi z delom ~ ^gres za prehrano AVGUST 2000 18.604 SIT ~ dnevnice - cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT ,. -znižana 1.218 SIT 4 _ Kll°mctrina (od 5. 9. 2000) 48,81 SIT K?teri drugi prejemki pQ 'ejne nagrade: cu za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajal-’ aneks št. 2 (Ur. 1. RS, št. 50/99) 2,40 % (januar 2000) minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v 1999) aiujjai iijmvw mivivov. v ivim jp- Jj močnejše, ta sindikat je prodornejši i'1. uglednejši. Na zadnja pogajanja o tarifni P litiki seje sindikat zelo dobro pripravil mu segel 3,9-odstotno povečanje plač. To jc lo za IGM dobra reklama. . v. Na ugotovitev Valterja Bense iz Iskre ^ toelektrike Nova Gorica, da so sindika Nemčiji starejši od strank in tudi njih°v, metek, je Neugebauer odgovoril, da to <* Povedal je tudi, da so bili sindikati nekaj ^ sa na isti liniji kot socialni demokrati. nemških sindikatov seje leta 1918 direK ^ naslonila na SPD. Druge nemške sjran\^je zaradi tega v dvajsetih letih ustanavljale s ^ sindikate. Po prihodu Hitlerja na oblast sc ^ sindikalisti vseh barv srečali v taboriščih-. izkušnja je nemškim sindikatom omog' -očil* - za 10 let - za 20 let Odn ~ za 30 let Sol?aaVnina °b upokojitvi: _ 1 arn<>stnc pomoči: smrt delavca ' °stalo 'Ja|jša bolezen a ornestilo za ločeno življenje 62.985 SIT 94.478 SIT 125.970 SIT 462.597 SIT ali* 308.398 SIT ali* 154.199 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 61.680 SIT ali* 5. Drugo - minimalna plača (Ur. I. RS, št.69/2000) 80.783 SIT - zajamčena plača od 1.7. 2000 (Ur. I. RS, št.62/2000) 42.456 SIT - povprečna mesečna bruto plača za JUNIJ 2000 na zaposlenega v RS 187.817 SIT - povprečna mesečna bruto plača za APRIL-JUNIJ 2000 na zaposlenega v RS 186.067 SIT - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. RS, št.62/2000) - bruto 154.199 SIT - neto 98.464 SIT - povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih JUNIJ 2000 - DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 159.828 SIT - D K/29 Proizvodnja strojev in naprav 153.242 SIT - DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme 160.474 SIT - DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 170.300 SIT Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: Aneks št. 2 h KPD (Ur. I. RS št. 50/1999 z dne 28. 6. 99), količnik povišanja plač (Ur. 1. RS. št.3/2000, 62/2000), Aneks št. 3 h KPD Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. I. RS, št. 37/1996), Aneks št. 2, Aneks št. 3: Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: Vir: Zakon o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. 1. RS, št. 39/99), Aneks (Ur. I. RS, št.51/2000). 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS v preteklih treh mesecih; - DNEVNICE: določene z uredbo; - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.). Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 72/93, 43/ 94, 62/94, 7/95, 5/98), KPD. 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99/, - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI*: osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca; - SOLIDARNOSTNE POMOČI": najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca; - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE*: najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca; Vir: KPD. SKP. Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje višine prejemkov pod 2, 3 oz. 4. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. 1. RS, št. 62/2000. Oskar Komac, sekretar za ekonomske in finančne zadeve / / ■ “Končno je dopust mimo” je prvi dan po kolektivnem dopustu pri malici v naši tovarniški menzi vzdihnil rezkar Vili. “Če hi imeli še kakšen teden kolektivnega dopusta, ko se človek ne more vrniti na delo, tudi če bi hotel, bi znorel! ” “Zakaj pa ti je bilo na dopustu tako hudo?" je zvedavo povprašal skladiščnik Rudi. “O tem raje ne bi govoril,” je nejevoljno odgovoril Vili. “Če se samo spomnim na to, me začne boleti glava. Samo to lahko rečem, da še nikoli v življenju nisem tako garal kot letos v času dopusta.” “Vili, ne bodi no tako skrivnosten in za hudiča povej že enkrat, kaj si počel med dopustom,” je postal nejevoljen Rudi. “Ali si našel kakšno mlado deklino, ki te je do konca uničila ali kaj?” “Uničila me ni nobena mlada deklina, temveč kar moja žena," je vzdihnil Vili. “Toliko časa mi je žrla živce, da sem se moral lotiti prenove hiše. Tako sem ves dopust preživel ‘v Švici’ in ‘na malti’. Popravil sem rušt, Iz dnevnika delavca Jožeta Dopusti so na srečo mimo obnovil fasado ter prepleskal vse sobe, okna in vrata, da o zamenjavi žlebov in pospravljanju kleti niti ne govorim. Mesec dni sem delal ‘kot ™l—™ll—llieillllie— zamorc’, zraven pa sem si pel tisto ‘pa po lojtrci gor, pa po loj trči dol’!" “Ti pa si zares smešen človek," se je vključil v pogovor mizar Tone. “Zakaj pa nisi najel mojstrov, da bi ti popravili hišo?” “Dragi Tone, če bi hotel za obnovo svoje stare hiše najeti mojstre, bi morali letos v našem podjetju dobiti najmanj deset regresov za letni dopust in ne samo polovico enega, kolikor nam je direktor doslej izplačal,” je nejevoljno dejal Vili. “Ob plači po naši panožni kolektivni pogodbi pa mi ne preostane drugega, kakor da sem pri obnovi hiše sam mojster za vse, tudi za tisto, česar ne znam in ne zmorem sam. Sicer bi prej bankrotiral kot obnovil hišo! ” “Jaz pa sem letos na dopustu bankrotiral, čeprav nisem obnavljal hiše,” je dejal strugar Lojze. “Z ženo sva bila na dopustu na morju, kjer je bilo vse tako drago, da sva se morala predčasno vrniti, saj sva popolnoma izpraznila žiro račun." “In kako si preživel preostanek dopusta?” je zanimalo Rudija. “Kako? Kako?” je nejevoljno odvrnil Lojze. “Ves ljubi dan sem doma postopal po bloku in komaj čakal, da mine kolektivni dopust. Tukaj moram res delati, vendar pa sem zato v dobri družbi. Doma pa mi je bilo tako dolgčas, da sem se še televizijo naveličal gledati. Če ima človek prazno denarnico, ne more dandanes nikamor iti, pa tudi ničesar pametnega se ne more lotiti. Česarkoli se lotiš - obnove stanovanja, popravila avtomobila ali urejanja okolja - vse stane. Še če greš na sprehod, lahko naletiš na kakšnega prijatelja ali znanca, ki te povabi na pivo in potem si v zadregi, ker nimaš za ‘svojo’ rundo.” “Zaradi tega je moja družina dopust preživela pri bratu na kmetih,” je dejal Tone. “Kaj bi doma posedali brez denarja. Tako pa smo bratu pomagali pri spravilu letine, pri siliranju koruze in pri drugih nujnih opravilih, za nameček pa smo si prislužili še bogato ozimnico. Fantje, povem vam, da smo v naši tovarni delavci še gospodi. Moj brat in njegova žena in otroci morajo delati na kmetiji vsak dan najmanj 12 ur." “Jaz sem naredil bolj pametno," se je pohvalil kurir Peter. “Jaz nisem šel pomagat svojim sorodnikom na kmete, temveč sem v ča- su dopusta na črno pomagal kmetom v sosednji Avstriji. Na dan setn zaslužil 400 šilingov. Zdaj pa izračunajte, koliko sem zaslužil med dopustom. Če ne bi vsako leto mesec dni delal v Avstriji, si z ženo ob sedanjih plačah ne bi mogla več privoščiti solidnega avtomobila, pač pa bi si verjetno moral ponovno kupiti kakšnega starega ‘jugota’.” “Midva z ženo pa sva letos dopust preživela v hribih," je dejal Miro iz lakirnice. “Bilo je čudovito. Nimate pojma, kako čist zrak je v gorah in ne takšen kot v naši lakirnici, kjer še vedno nimamo ustrezne čistilne naprave.” “V hribih je sicer lepo, vendar malce samotno in dolgočasno, ali ne? "je pribil Tone. "Ti, Miro, povej no, kaj pa sta z Ženo tam cele dneve počela. Pa ja ne kaj takšnega, kar bi ti bilo nerodno povedati.” “Kje pa!" je vzkliknil Miro. “Ob jutrih sva nabirala gobe, čez dan pa črnice in maline. V desetih dneh sva nabrala 12 kilogramov jurčkov, sedem kilogramov sivk m dve vedri črnic ter malin. Tako sva družino v času dopusta oskrbela z odlično ozimnico, saj sva na kmečkem turizmu, kjer sva prebivala, vse nabrano lepo vložila.” “Jaz pa sem v času dopusta vlagala kumarice z domačega vrta, papriko za vlaganje pa sem kupila," se je v pogovor vključila tudi Sonja iz računovodstva. “Iz sadja z domačega vrta pa sem naredila mešan kompot in ga vložila v kozarce. S kompoti in kislimi kumaricami smo preskrbljeni za vso zimo.” “Še sreča, da je kolektivni dopust mimo, drugače bi tako in tako od izčrpanosti vsi spustili dušo," je dejala kuharica Špela in postavila na mizo še eno veliko skledo ričeta. “Zadnji čas je, da ste spet začeli hoditi na delo, da boste delali vsak svoje delo, da boste imeli svoj red in seveda redno prehrano. Ta teden vam bom zelo dobro kuhala, da si boste hitro opomogli!" “Špela, še sreča, da si se ti vrnila z dopusta tako spočita, da nam lahko dobro kuhaš,” je dejal Rudi. “Špela, kje pa si ti preživela počitnice, da si se vrnila z dopusta tako čila in polna energije." “Le kje bi bila. Na morju sem bila. Tako kot vsako leto sem tam od jutra do večera honorarno kuhala v mladinski koloniji.” “Ali si potem tudi ti, tako kot mi vsi, srečna, da je kolektivni dopust mimo?” “Seveda!" je dejala Špela. “Saj so bili otročki v koloniji zlatu vendar pa sem jim morala vsak dan pripraviti pet obrokov. Zato boste morali biti vi ves naslednji teden zadovoljni z ričetom, da se malce spočijem.” “Nič se ne veselite, da je kolektivni dopust mimo," je dejal Rudu “Zakaj ne?” smo presenečeno povprašali vsi v en glas. “Kmalu bo novo leto in z njim boste vsi dobili nov dopust za let° 2001. In nov dopust bo treba, dragi moji, zopet izkoristiti! Ker se plačna politika očitno ne bo nič spremenila, si lahko že danes predstavljate, kako ga boste preživeli! Po vsej verjetnosti zopet vsi v Švici’," se je zarežal Rudi. “Joj, ne straši nas. Morda pa bo Gospodarski zbornici skupaj 2 Združenjem delodajalcev do naslednjega leta že uspelo ukiniti dopuste za delavce, ki jih že zdaj želijo skrajšati. Potem nam vsaj m’ bo treba razmišljati, kako bi preživeli dopust brez Špeline malice in ficka v žepu,” je dejal Vili in odkorakal nazaj za svoj rezkalni stroj■ Moški ves dan hodi po bencinski črpalki in nervozno sega z rokami v Žep. “Oprostite, kaj pa vi počnete tukaj?” “Nič, nič, samo poskušam se odvaditi kajenja! Upam, da mi bo uspelo! ” Zdravnikovo navodilo “Nehaj spraševati vedno eno in isto. Ali si pozabil, da ti je zdravnik strogo prepovedal, da bi se razburjal! ” Sreča “Žena mi je vse pobrala in odšla Z drugim! ” “Oh, srečnež! Meni pa je žena vse pobrala in - ostala!" ta?’ “Draga, ali si mi bila vedno z.ves- Težka smrt “Včeraj je izdihnil Peter!” “Je na koncu zelo trpel!" “Zelo! Žena je bila ob njem do zadnjega trenutka!” Vse po navodilih “Zakaj piješ mize?" “Zdravnik mi je strogo prepovedal, da bi še kdaj pogledal v kozarec! " Nezaželena resnica “Gospod odvetnik, kako kaj kaže v mojem primeru?" "Upam, da se ho na sodišču izkazala resnica!" ijbdi “Joj, ne! Ravno tega me je »d strah! ” Dober opazovalec “Si ti zares rekel mojemu šefic sem jaz bedak! ” “Kje pa, to je kar sam opažu Previdnost velja "Ljubica, ali doma mami Pfifi kaj počneva, kadar sva sama "Kaj si nor! Veš da bi vse tala mojemu možu!" /eh 'hlebi' Srečanje ZSSS v Negovi Gledalci so spremljali zanimivo igro in lep nogomet. 1 Jfe IPt V nogometu sta se pomerili kombinirana ekipa območnih organizacij (v rdečih majicah) in ekipa predsedstva ZSSS (sive majice). Prijetno, družabno, malce pa tudi delavno t Območna organizacija ZSSS za Pomurje je v i v °S v času mednarodnega kmetijsko-ži-1 *ega sejma v Gornji Radgoni v Negovi pri-l uvala srečanje funkcionarjev in delavcev vV?e svobodnih sindikatov Slovenije. Ker t ,ako leto kot zakleto začne deževati ravno raf- ko so v Negovi zberejo člani svobod-sindikatov, so zaradi hude suše domači-et°šnje sindikalno srečanje že težko pri-ovali. Tudi tokrat niso bili razočarani, saj P0 več kot mesecu dni suše že navsezgo-aJ po vsej Sloveniji lilo kot iz škafa, j reme pa seje že v dopoldanskih urah raz-I n'*°’ tako daje srečanje v Negovi potekali^ ePem 'n sončnem dnevu. Zbralo seje ve-o udeležencev, največ iz Po-^avja, Pomurja, Koroške in celj-li^ ^Sije, pa seveda tudi iz repub-n • odborov sindikatov dejav-t ,stl 'n ZSSS. Srečanje, ki so ga : rat kolegi in kolegice iz Pomur-Pod vodstvom sekretarja ob-la xcne organizacije ZSSS Dani-, tpoša še prav posebej dobro Ve'Pravili, se je začelo tako kot te n° 7 s prisrčnim pozdravom r odličnim bogračem in pravo ^kuiursko gibanico. Največ zanimanja je bilo za no-n0rnet.no tekmo med kombinira--P° območnih organizacij ^ in ekipo predsedstva ZSSS. Ekipo območnih organizacij ZSSS, največ je bilo domačinov iz Pomurja, je sestavil Pavle Vrhovnik, ekipo predsedstva ZSSS pa je vodil kar Dušan Semolič. Tekma na nekoliko večjem travnatem igrišču je bila za igralce zelo naporna. Temu primemo so bili tudi utrujeni, z utrujenostjo pa je naraščala tudi nervoza. Tako so bili gledalci priča celo manjšim incidentom, ki jim ni botrovala nešportna igra, ampak izčrpanost. Z 8 : 5 pa je zmagala kombinirana ekipa območnih organizacij ZSSS, v kateri so bili Pavle Vrhovnik, Milan Vajs, Andrej Novak, Franc Boriš, Janez Kovač, Jože Tiirkl, Andrej Tancoš in Lojze Raško. Na zelenem igrišču so se izkazali tudi Srečko Lorenčak, Da- Najboljši sindikalni inovatorji (z leve) Jože Murko, Darinka Avguštiner in Marjan Bari. nilo Vedlin, Tone Rozman in drugi igralci ekipe predsedstva, po splošni oceni pa sta bila najboljša oba vratarja: Pavle Vrhovnik in Marjan Bari. Brez njiju bi bil rezultat še bolj rokometen. Izkazal pa seje tudi sodnik Jože Gaube -Pepo, kije sicer po igrišču tekal bos, kljub temu pa je sodil z veliko avtoriteto. Po nogometni tekmi so se udeleženci pomerili še v pikadu in v “dajanju sindikalnih inovacij”. Teje ocenila strokovna žirija na čelu z Zdenko Bobovec. Sledilo je še izbiranje mistra in mis srečanja. Ker je bilo veliko kandidatov in kandidatk, žirija ni imela lahkega dela, vendar pa je med številnimi simpatičnimi udeleženkami in postavnimi udeleženci izbrala Pavleta Vrhovnika iz Gornje Radgone in Miro Videčnik in Velenja. T. K. ječanju je bilo toliko simpatičnih udeleženk, da žiri-9 'zbiro mis ni imela lahkega dela. Zmagovalki med sindikalnimi inovatorji Darinki Avguštiner je predal nagrado sekretar območne organizacije ZSSS v Pomurju Danilo Sipoš. Rezultati: Nogomet: Kombinirana ekipa območnih organizacij ZSSS: Ekipa predsedstva ZSSS 8 : 5; Pikado ženske: 1. Marjanca Ro-žej, Ljubljana 2. Frida Dolinar, Velenje 3. Milena Vrunč, Celje. Pikado moški: 1. Karel Sot-rell, Podravje, 2.Tone Rozman, Stupis, 3. Danilo Vedlin, Sinles; Ekipni pikado: Karl Sot-rell, Jovo Labanac in Jože Kopinja. Posebna nagrada za odličen nastop v ekipi Bernarda Mateič. Nagrade za inovativne predloge: 1. Darinka Avguštiner, Maribor 2. Jože Murko, Maribor 3. Marjan Bari, KNG. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar Naučimo se pogajati fr Cilj: pridobitev znanja in veščin, ki so temeljna za uspešno pogajanje z nasprotno stranjo. Program priporočamo: funkcionarjem sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS, predsednikom sindikatov podjetij in zavodov ter vodjem in članom sindikalnih pogajalskih skupin ter članom svetov delavcev. Seminar bo v četrtek, 28. septembra 2000, v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16/1. V ..............- ■■■ ...-....—J VSEBINA Kaj je bistvo pogajanj Kdaj so pogajanja primerna oblika razreševanja konfliktov. Pogajanja kot proces in pogajalski kontinuum. Stopnje v pogajalskem procesu. Pogajalski proces Ključni pomen priprav za uspešna pogajanja. Določitev cilja oziroma ciljev pogajanj. Vrste, prednosti in pomanjkljivosti pogajalskih strategij. Pomen informacij za pripravo na pogajanja. Vloge v pogajalski skupini. Začetek in trajanje pogajanj. Lokacija pogajanj. Pristojnosti pogajalcev. Začetek pogajanj Pomen prvega vtisa ob začetku pogajanj. Obvezne vsebine začetka pogajanj. Iskanje sporazuma Dokazovanje utemeljenosti svoje pozicije, nakazovanje novih možnosti. Predlaganje novih rešitev. Kako prepričati nasprotnika, da imamo prav. Koncesije - obseg in način dajanja. Etika pogajanj. Slepa ulica v pogajanjih - vzroki in način preseganja. PRIJAVNICA za izobraževalni seminar NAUČIMO SE POGAJATI 28. septembra 2000 v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1 Ime in priimek:................................................... Datum rojstva:................................ Izobrazba, stopnja izobrazbe:..................................... Zaposlitev: - naziv in naslov družbe:......................................... - delovno mesto:............... Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:...................... Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste: Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:...................................... Predsednik sindikata podjetja: DA NE Drugo (navedite):.............................................................. Funkcije na drugih ravneh sindikalne organiziranosti: - V sindikatu dejavnosti (navedite):......................................... - V območni organizaciji ZSSS (navedite):.................................... Žig in podpis odgovorne osebe: Sklenitev sporazuma in zaključek pogajanj Kdaj je pravi čas za zaključevanje sporazuma. Tehnike zaključevanja. Oblikovanje sporazuma. Obvezne sestavine sporazuma. Zaključek pogajanj. Pogajalci kot osebnosti Katere so zaželene lastnosti dobrih pogajalcev. Katere so škodljiv6 lastnosti. Pogajalski stili in njihovi učinki. Osnove teorije potreb in njihovo delovanje na obnašanje v pogajanjih. Metode: predavanja, razprave, testi, igranje vlog. Strokovni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, avtor knjig: Kako se uspešno pogajati (1992) ter Spretnost pogajanja (1996) in številnih strokovnih člankov o pogajanjih. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zvez6 svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasnej do 22. septembra 2000. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Čer bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Cena seminarja znaša 12.000 SIT za posameznega udeleženca ( ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnic za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na žiro račun Zveze svobodnih sindikatov Slo venije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila phP1' šite “Seminar, sklic na številko 26”. ■ Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite P Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238 in pri Jožici Anžel, tel. 01/43 41 239. faks: 01/13 34 279 ali 317-298. Vanda Rešeta vodja izobraževanja pri ZSS Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo var6 po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za raz mevanje. Maribor z Europarkom pridobil 700 novih delovnih mest jbolj V Mariboru so konec avgusta slovesno odprli največje in naj sodobno nakupovalno središče v državi Europark, v katerem je P° leg hipermarketa Interspara še 62 trgovin, butikov in gostinskih kalov. Kakor je pred otvoritvijo na tiskovni konferenci povedal ge neralni direktor Špara Slovenije Igor Mervič znaša skupna površin novega nakupovalnega središča 95.000 kvadratnih metrov. Z novi nakupovalnim središčem, ki so ga gradila slovenska gradbena p°° jetja, je Maribor pridobil 700 novih delovnih mest. . Europark je že prvi dan obiskalo okoli 25.000 potrošnikov. SlC g pa v Šparu Slovenija pričakujejo, da bodo poleg prebivalcev s6veJ, Slovenije nov trgovski center obiskovali tudi številni potrošniki iz “ vaške, Avstrije in Madžarske. t.k- Kraj, , datum: Nadaljevanje tečajev tujih jezikov *SSS že od lanske jeseni izvaja tečaje angleščine in nemščine. Tečaji potekajo na cestnem območju Slovenije, kjer se zanje zanimajo. Skušnje udeležencev dosedanjih tečajev so pozitivne, saj so ti zadovoljni s pridobljenih znanjem. Zato smo se v ZSSS odločili tečaje tujih jezikov nadaljevati. Komu so tečaji namenjeni? 'ečaje priporočamo sindikalnim predstavnikom z vseh ravni organiziranosti: sindikalnim zaupnikom in članom sindikatov iz sindikatov Podjetij in zavodov, funkcionarjem in strokovnim delavcem sindikatov dejavnosti, Zveze in obločnih organizacij ZSSS. Katere vrste in stopnje tečajev čudimo? '-etos organiziramo redne tečaje angleščine, Pemščine in francoščine. Ti bodo enkrat tedensko po tri šolske ure, skupaj 75 šolskih Ur. 2 izvajalcem pa se lahko dogovorimo tudi Za: " dvotedenske intenzivne tečaje po 6 šolskih Ur dnevno, skupaj 60 šolskih ur. Izvajalec lahko Uvedbo intenzivnih tečajev zagotovi v 30 dneh Po obvestilu naročnika; ' individualne tečaje po posebnih dogovo-r'h. Tečaji v taki obliki trajajo najmanj 30 šolskih ur. točaji bodo treh zahtevnostnih stopenj: " začetni tečaji, " točaji srednje stopnje in " tečaji višje stopnje. Pogoj za vključitev v posamezne stopnje tečajev je uspešno opravljen uvrstitveni test. Tega ne opravljajo udeleženci začetnih tečajev in tisti, ki so v pretekli izobraževalni sezoni zaključili tečaj in želijo nadaljevati s tečajem na višji stopnji. KDO JE STROKOVNI IZVAJALEC? Za izpeljavo tečajev tujih jezikov se je ZSSS tudi tokrat dogovorila z družbo Veris d. o. o. iz Ljubljane, ki bo angažirala izkušene domače in tuje profesorje. KAKŠNA SO IZOBRAŽEVALNA GRADIVA? Za tečaje srednje in višje stopnje v vseh treh navedenih tujih jezikih so gradiva pripravili pri Evropski sindikalni akademiji (ETUCO), ki deluje v okviru EKS. Gre za posebna gradiva za učenje tujih jezikov, namenjena članom sindikatov. Učna tematika je povezana s sindikalnimi vprašanji, tako da udeleženci pri učenju osvojijo tudi sindikalno terminologijo. Navedeno ne velja za začetno stopnjo, kjer se uporabljajo učbeniki, ki vsebujejo splošno terminologijo. KJE SE BODO TEČAJI IZVAJALI? Kot doslej se bodo tečaji izvajali povsod po Sloveniji, kjer bo interes za tovrstno izobraževanje in usposabljanje. KDO SO NAROČNIKI TEČAJEV? Tečaje lahko naročijo sindikati dejavnosti, območne organizacije ZSSS ali sindikati podjetij in zavodov. Pogoj za udeležbo na teh tečajih je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, vključenih v ZSSS. Pogoj za izvedbo tečaja je prijava najmanj 6 in največ 10 udeležencev. Naročniki tečajev morajo zagotoviti ustrezen prostor (učilnica, sejna soba) in učno opremo (table, grafoskopi). KDAJ SE BODO TEČAJI IZVAJALI? Tečaji bodo od začetka oktobra do konca januarja in od začetka februarja do konca maja. Naročila za tečaje je službi za izobraževanje in usposabljanje pri ZSSS treba sporočiti najkasneje do 20. septembra. KJE DOBITE DODATNE INFORMACIJE O TEČAJIH? Vse dodatne informacije in pojasnila o načinu organiziranja, zbiranju prijav, cenah, načinu plačila itd. lahko dobite v službi za izobraževanje pri ZSSS, in sicer pri: Vandi Rešeta, tel. 01/4341-238 in Jožici Anžel, tel. 01/ 4341-239, e-pošta: jozica.anzel@siol.net. Informacije o tečajih tujih jezikov bodo predstavljene tudi na spletnih straneh ZSSS na naslovu: http://www.sindikat-zsss.si. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS NAJ SE VE... Strokovne podlage za izjavo o varnosti z °ceno tveganja smejo pripraviti zgolj delavci z visoko strokovno izobrazbo ustrezne tehnične smeri, najmanj tremi leti delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom s področja varnosti in zdravja pri delu. Predpisana pa je tudi stopnja strokovne ■zobrazbe za nekatere druge strokovne naloge: periodične preiskave kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju, periodični pregledi in preizkusi delovne opreme ter usposabljanje delavcev za V;>nio delo. Delavci smejo opravljati te dmge strokovne naloge varnosti in zdravja pri delu, Ce imajo vsaj VIŠJO strokovno izobrazbo Ustrezne tehnične smeri, tri leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit. Za izvajanje usposabljanja delavcev so potrebna še osnovna andragoška znanja. Te strokovne naloge se smejo izvajati le, če je na voljo predpisana tehnična oprema. .Za opravljanje vseh preostalih strokovnih nalog (svetovanje glede opreme, notranji nadzor, izdelovanje navodil za varno delo, analiza okvar zdravja in predlogi ukre-P°v) pa je potreben vsaj strokovni izpit s Področja varnosti in zdravja pri delu. Vir: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Urad- 'ist RS, št. 56/1999) ter Pravilnik o pogojih za pri-pbitev dovoljenja za delo za opravljanje strokov-2Q()(Ijal°g varnosti pri delu (Uradni list RS, št. 10/ Petnajsti triatlon jeklenih Športni utrinek iz Bohinja ali zgodbica o tem, kako so se nekateri mnogo manj in nekateri malo več kot štiri ure kalili v jeklo Bohinjsko jutro. Prekrasno, sončno, z utripom na stotine src, združenih v eno samo tam nekje visoko na nebu. Gladina jezera lesketajoča se v tisočih kristalih. In tam na začetku preko 120 veslačev in sedem veslačic v pisanih opravah. V trenutkih, preden se rezek pok pištole zareže v tišino sobotnega jutra, jev to pogled za bogove. Čarovnija potem izgine. Ostane samo še tekma, tekma s samim seboj, tekma s časom in vsemi tistimi, ki neutrudno zamahujejo okoli tebe. Čolni niso več v ravni vrsti. Najhitrejši se oddaljujejo neskončno hitro. Kažejo smer tistim zadnjim, kam je treba do oddaljene boje v Ukancu in nazaj. Priveslam med zadnjimi, pa vendarle ne čisto zadnja, vsaj še pet jih je za mano. To štejem za velik uspeh, saj sem se komaj v začetku avgusta začela učiti veslanja. Moja druga zmaga, prva j e bila odločitev, da se na to pot sploh podam. Trideset kilometrov na kolesu proti Gorjušam, Mrzlemu studencu in na cilj do vojašnice na Pokljuki prevozim brez posebnih težav, s solidnim časom. Celo nekaj omaganih kolesaijev prehitim. Čaka me še 10 kilometrov teka preko planine Konj-ščice, prelaza Studor do cilja na Vodnikovi koči. S pomočjo sivih celic in vseh, ki so me bodrili in spremljali na poti, mi uspe priti na cilj v še dovoljenem času (4,30 ure). Moja tretja zmaga! Prav vsi, ki smo prišli v tem času na cilj, smo dobili pokale, čeprav mislim, da so si jih zaslužili tudi Joži na cilju na Vodnikovi koči tisti, ki so prišli po tem času, mogoče še bolj, pa jih niso dobili. Kdo ve zakaj? Prihodnje leto pa ..., o tem bom razmišljala prihodnje leto! Ce se bom mazala z WD 40, kot mi je v šali rekel prijatelj, da zdaj, ko sem jeklena, ne zarjavim, bo mogoče cilj malo višji. In če koga potegnem za sabo, še toliko bolje. Jožica Anžel GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 30 (7. 9. 2000): 1:......................................... 2:......................................... Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, 'zre?!0ve-pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov h nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada ^ tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Up°^-gfl. bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 18. septembra * ^ Pravilna rešitev gesel iz 28. letošnje številke Nove Delavske enota 1. PARIZ, 2. REKA SENA, 3. AMSTERDAM, 4. FIRENCE. Nagrado ? tolarjev prejme Božica Dura, Jakopičeva 17, 1000 Ljubljana.