unuiuviin > mim

u. številka, mit - Beilagen
Ifp7 -
. s Li > /i »
4 30 f4fi
List ljudstvu v pouk in zabavo.
md to v	«	na do« n exte ieto i K, H ^ 3 ^ ^ » tort i-»*- PteMMtei m N^wfye iS, m
S K. —	se pošilja na; Uprsvwfeirs »Stewentkcga Ctecpcdacj»'* v AteAm - L«£ **
— ftossmezal IM sUaejo « »te. - UM^aäte»: Koiofia eseta ¡te». 5. -
toroČBino, imerate in rettaat*c$c, 24 vta., ali kar je isto, 1 kvadratni c*«H»eter prafort staae M «te. Za 24 vta.. Izjave ta Parimo 36 vta. — tesesjiii <w a
pctitvrsta

Ne obnpajmo!
A. Kosi. šolski ravnatelj in posestnik v Središču.
„Kmet se hudo toži, nem Ve biti v koži."
Tako se glasi začetek neke preproste narodne pesmi, ki opeva kmeta in njegove težave. Ta pesem gotovo ni zložena v vojskini dobi, ker je nadaljevanje bolj šaljive vsebine in se dotičnemu ljudskemu pesniku prav nič ne pozna, da bi mu prišla tožba od srca. Ko bi dotični pesnik živel danes, vzel bi celo stvar gotovo bolj resno in Če bi bil pravičen in ne-pristransk, bi rekel, da se ne toži samo kmet hudo, marveč tudi gospod, sploh vsakdo.
Res, hudih časov smo učakali — svetovne vojske. Povsod težave, povsod bridkosti, samo gorje ■a vseh koncih in krajih. Zlasti vprašanje: „Kaj bomo jedli, kako se preživeli?" dela vsem slojem naše domovine veliko skrbi. Poprej, v mirnih časih, so se le delavski krogi v velikih industrijalnih mestih bavili s tem vprašanjem, a dandanes je začel o tem resno razmišljati tudi oni stan, ki nas redi, ki nam prideluje naš vsakdanji kruh, namreč — kmetski stan. Da bi moral kmet — v mislih imam delavnega, marljivega kmeta — stradati kedaj kruha, kdo bi si bil to kedaj mislil. A vendar je prišlo tako!
„Saj bi se nam še ne godilo preslabo, ko bi se nam pri rekviriranju pustil vsaj najpotrebnejši živež za nas in za živino našo", tako se pritožujejo kmetje vsepovprek. So li te tožbe upravičene? Gotovo da sol Zakaj bridko je kmetu, po primeroma nizki ceni oddati svoj pridelek, a ne dobiti niti za drag denar zanj nadomestila. Poznam posestnike, ki so iz Ogrske za 20 do 24 K naročili meterski cent slame, dočim so jo morali doma po 8 K oddajati. Toda to so žrtve, ki jih zahteva svetovni ogenj, nesrečna vojska. Žrtvovati se moramo vsi: stari in mladi, veliki in majhni., kmetje in gospoda, reveži in bogatini, e-ni bolj, drugi manj, kakor je to že na svetu poraz-vrščeno, da nismo in ne bomo nikoli vsi enaki. Da se eni, zlasti takozvani „vojni liferantje", na stroš-
ke drugih, zlasti kmetskih slojev, čezmerno bogatijo, tudi to je resnica, a to je znamenje vojnega časa, ker je znano in zgodovinsko dokazano, da privede take pojave vsaka dolgotrajna vojska seboj.
Ce se kdo ob misli na to dejstvo razburja in govori o krivici, ta naj pomisli, da znanega in resničnega narodnega pregovora „Krivica se za mizo smeje, pravica pa za vrati joče" svetovna vojska ni spravila s sveta, pač pa mu je pomogla še do nekoliko večje veljave.
Bridko, rekel bi obupno, je življenje kmetovo v sedanji dobi in ni se čuditi, ako mu vse te žalostne izkušnje, ki se množijo vsak dan v njegovi notranjosti, jemljejo veselje do dela in do življenja sploh. Hvala Bogu, da se najde tudi med kmetskimi prebivalci mnogo takih ljudi, ki kljub vsem vojnim trdotam in grozotam, kljub vsemu pomanjkanju vendarle krepko vstrajajo, tolažeč se z dejstvom, da tudi naši voiaki kot branitelji naše domovine mnogo in še več trpe kakor mi v zaledju, da ranjenci bridko vzdihujejo po bolnišnicah in če jih kmet zapusti, to je, če kmet zemljo zapusti, da nam zmanjka živeža, tedaj je prikipela nesreča do vrhunca.
Kaj drži našega kmeta, kaj ga krepi, da v-straja in da bode vstrajal? Ljubezen je to do onih, ki žrtvujejo za domovino živ^sme in kri, ljubezen je to do domaČe grude, do žemljice, ki nam rodi naš vsakdanji kruh, saj so resnične besede^pesnikove, ki pravi:
Dokler kmetiS tebe žemljica, bo ljubil, vstrajnosti pri delu nikdar ne bo zgubil.
V neki vasi blizu Brež na Koroškem živita — tako je bilo te dni čita.i po časnik.h — zakonska Matija in Karolina Grabušnik. Deset otrok imata: omoženo hčer in devet čvrstih sinov, ki pa so vsi v vojaški službi, tako da oskrbujeta sedaj 631etni očfc in 671etna mati z eno deklo sama precej obširno posestvo. To je pač velika naloga za priletne, počitka potrebne starše! A kaj ju drži, da ne onemagata pod
težkim bremenom dela in skrbi? Ali ne ljubezen do _____________ ______i-tr*.____.

zemlje in do svojih otrok, ki jih upata skoraj dobiti domov ?
Ne zapustimo torej našega polja, ne zapustimo žemljice, ki nas redit obdelujmo jo in negujmo marljivo in skrbno z navdušenostjo vnetega ratarja, mislimo na one naše rojake, ki so se tako krčevito o-klepali svoje zemlje, da so jih še le ostre granate in šrapneli prepodili od pluga — mislimo na naše. begunce, ki bi radi obdelovali svoja polja, pa jih nimajo ter se morajo sedaj ubežni potikati po tujem.
„Vse na svetu mine", ta resnica nas naj tolaži, saj vemo, da bode tudi vojske nekoč konec. Kako že pravi pesnik Radinski (Jos. Freuenfeld)?
Utihnil bode bojni grom, prisvetil žar nad mili dom in vdihnil novo mu življenje. Dehtel bo hrib in dol in gaj, dehtel bo rodu novi maj, pozabljeno bo vse trpljenje . . . O ne obupaj, narod moj!
O svetinji vsakega Bar oda*
Iz pisem naših vojakov na bojiščih, katere dobivamo vsak dan, plamti tudi v sedanjih veleresnih časih živa in plamteča ljubezen do materinega jezika. Živo narodno čustvovanje in narodna zavest je našim braniteljem domovine bila tudi v najhujših časih v zaledju in na fronti neizčrpen vir vstrajanja in neštevilnih junaških činov. Gojimo upanje, da se bo velika večina naših vojnikov vrnila po sklenjenem miru navdušena za naše narodne cilje, polna ljubezni do slovenskega jezika in jaka za brambo naše narodne posesti na svoje domove.
Zal, da je v zaledju, med ljudmi, ki so ostali doma, opažati v narodnem oziru nekako mrtvilo, da ne nečemo narodne malodušnosti. Kolikokrat slišimo zavedne in celo izobražene ljudi jadikovati in tožiti, češ, slaba je z bodočnostjo slovenskega naroda. Mnogi mečejo že sedaj puške v koruzo in obešajo v-zvišene cilje za naš narodni obstanek na klin, To je delo slabičev, delo ljudi, ki nimajo moške volje. Sveta dolžnost vsakega Slovenca in sleherne Slovenke je, da tudi preko sedanjih časov ohrani sveti-
LISTEK.
ITojni spomini»
(Napisal Januš Goleč.)
(Dalje.)
Ponosno bahavo sem ostavil sobane baronov Mikeš. Vest mi tedaj ni prav nič nabijala in me ni grizla, ker sem stegnil roke po tuji, po božji postavi prepovedani lastnini.
Tovariši so mi zavidali ta lišp, se muzaii, a obmetavali me aiso z očitki, ker jim je zavirala jezik s tujim srebrom obtežena vest.
Rusi niso nikdar posetili Kikemoze, saj smo jih porinili in zapodili nazaj A jaz nisem vrnil v-kljub odbiti sovrdžoi sili hlač, ampak sem jih drgnil ob sedlo, dokler mi jih ni izbila iz rok zla u-soda.
Meseca decembra 14. leta smo bili udeleženi pri ofenzivi preko Karpatov do gališkega mesta Ja-slo. V t8h zimsko mokrih pohodih so mi služile moje hlače nad vse dobro. 'Nobeden madež ni bil poznati na njih. Kljub tankemu suknu so bile tople. Dasi mi je brila burja dež in sneg ob stegna pri ježi hlače so zapirale vlagi p<?t do ko?e Srna
tral sem jih že kot popolno last; vest mi je malo-kedaj pošepnila, da sem jih pofatil.
Ti neznatni in labko preba Ijivi notrajni očitki so me obletavali, kadar me je kak neznanec obču» dovalno povprašal, od katere tvrdfce s. m naročil te iine hteče, kakcršnih ne nosi nikdo pri celem tretjem koru.
Sam divizijonar me je nekoč mimogrede muzajoče se vprasnil s pripombo:
»Fiks elemeut — tiči pa ta kurat v nodernih hlačah!«
Otepal sem se teh sifeajo ih opazk s trenutno izmiš!jen;mi izgovori in se čutil prijetno boianega, da nosim nekaj izvanrednega, česar nima še vsak kaprol.
Tako nekak » marca meseca i 5 leta me je do-letel nenadoma po?iv pred divizijsko vojno sodišče. I Spomini na nepravilno prisvojene hlače so bili že ta-I ko zatoneli, da mi niti na misel ni prišlo: Kaj, če te poživljajo na obračun radi blač?
Pa to grozao vprašanje mi je še 18 batnilo v možgane, ko sem dvignil tri prste pred križem med dvema gorečima svečama v sodni sobi. Ponavljal sem pretrgano besede prisege za sodnikom in vest me je privij.la:
»Januš, sedaj se boš pa izoovedal zaradi — hlač!«
Prisegel m v ^'obohib oddihih tedaj prvič
pred vojaškim sodnikom, z zagotovilom, da bodem govoril po resnici in istini.
Potae srage so mi oblile čelo, ko sem sedel po končani prisegi na stolec in je sodnik razbrskava) po papirjih Peklensko mučni so bili ti trenutki, še danes ob spominu čutim Djih grozo.
Sodeč je izvlekel polo počrgctanega papirja, namršil obrvi in mi zalučal prvo bombo v težkih besedah:
»No vendar, sedaj jo imam, to zadevo v Kikemoze . . .«
Spreleteli so me po vsem životu mravljinci in zavohal sem zoprni vzduh zapora in sramote. Ce me je sodnik opazoval, oblitega s potnimi kapljami in v s silo pritajeno izpuščenih vz.ihih, moral je biti uverjen: ga že imam, krivca!
Izpraševal me je o bivanju v Kikemezo in o nočevanju v gradu.
Pritrdil sem mu s s težavo izpehanim:
»Da!«
Nato je začel naštevati cele Itanije: o pokraden h teletih, volih, ovcah, konjih in krmi.
Čakal seru kot v predpeklu, kedaj bo izustil že besedo: hlače. Dolga obtožna vrsta je bili pri kraju, sodnik je zaprl polo očitanj t rez pripombe o hlačah. Na vsako prošnjo v zatožnih litanijah sem lihko odgovoril z mirno vestjo:
•»Nič za nas!«

SLOTMNSKI GOSPODAH.
njo svojega naroda: jezik njegov in živo plamtečo ljubezen do njega, da bomo imeli v nJem oporo In pobudo, vir vere in krepke volje!
Glejmo, kako se navdušujejo naši bratje Hrvati k ljubezni do lastnega maternega jezika! List Primorske Novine", ki izhaja v Sušaku, piše:- „Narod, ki hode biti narod, mora najprej poznati samega sebe in svojo narodnost, ki se v prvi vrsti očituje v jeziku. Jezik je duh naroda. Dokler živi jezik, živi tudi narod sam. Neki znameniti junak je rekel: Samo jezik razsvetljuje enobarvno karto vesoljnosti, samo po njem zasevajo zvezde, nastajajo ozvezdja v brezkrajnem sosvetju! In slavni hrvatski pesnik Pre-radovič peva:
Po njem tebe svijet pozuaje živa Na njem ti se budučnost osniva . . .
Pospremimo malo življenje nas samih, življenje našega jezika, naše narodnosti!
Cela stoletja smo se borili; vodili smo težke borbe, ali naše največje svetinje, ki nas veže s spominom naših dedov, ki ga bomo menda znali ceniti m spoštovati za vse veke, našega lepega jezika, tega nam ni mogel nikdo oteti. Kajti, kar odzvanja v uho v materinem jeziku, kar gre od srca k srcu, kar je utrjeno po zakonu narave: to»se najmočnejše prijemlje srca, to raste najhitreje, zadobiva najjačji koren in donaša najlepši sad.
In naš jezik je bogat m krasan, krepak in mi-lozvočen. V njem istotako lepo grmimo silne krvave bojne pesmi, slavimo junaštva naših prednikov, kakor pevamo tudi sladke narodne pesmi.
In da ni v tem našem jeziku napisanega nič drugega, nego tisto neštevilno naših narodnih pesmi in rekov, zaslužil bi, da se ponašamo ž njim, da ga ljubimo in čuvamo kot zenico v svojem očesu. Jezik je ogledalo našega naroda, je knjiga, iz katere čitar mo svojo prošlost. To je duh — nas samih! Naše aarodne pesmi in reki so polni zlata in dragega kamenja, ali vsem nam bo treba še dolgo kopati in se znojiti, da napravimo to kamenje v popolno našo i-movino. Basni, pripovedke, pesmi, pregovori je ustvaril narodni duh, vse to je živa slika našega naroda samega. Vsak teh izrekov je izraz globokih misli in jakih čustev. Večina njih krije v sebi cel svet misli.
In zato je imel popolnoma prav naš velikan bi-skup Strossmajer, ko je rekel: „O sladki moj materinski glas! Ti si mi tako lep, da je lepši od tebe samo Bog, ki te je ustvaril in krasneji samo narod, ki te je ohranil. Kolikor bolj so te došleci prezirali, toliko milejši si mi bil!"
Ali, priznati je treba, da smo mi v tem mnogo grešili in da grešimo Še danes, Bilo je Časov, ko naši otroci niti v šoli niso smeli govoriti v svojem materinem jeziku.
Nikdo ne more imeti nič proti temu, da naše otroke puščamo učiti se tudi tujih jezikov, Nasprotno: to tudi moramo, ker Človek velja tem več, kolikor več zna. Ali zakaj naj bi dajali tujemu jeziku prvenstvo? Materini jezik je najnedolžnejše mod-roslovje in najprikladneja vežba za otroka. Neki v-zgojitelj je rekel: „Kdor želi, da se mu otrok popre? nauči tujega jezika, nego pa materinega, la dela i-stotako kot tisti, ki hoče, da se mu otrok nauči poprej jahati, nego pa hoditi!"
Cuvajmo torej svoj jezik kot največjo svojo svetinjo! Ne dopuščajmo, da bi se nam otroci odnaro-dovali in odtujeval!! Jezik je duh človeka, a ta duh Moveka zadobiva svoj pravi značaj v šolah. N e d a-1 a j t e otrok v tuje Šole! „Ni pravega sinu v tistem, ki se na materin glas odztvlje s tujim gla-
som." Izročimo deci kot najlepši spomin in dedščino svoj materin, jezik. Učimo otroke, da je jezik svetinja naroda. Kajti: dokler živi jezik, bomo živeli tudi mi kot narod.
Naše Mm m donoviao.
Žalostno poročilo smo prejeli dne 25. februarja, da je za cesarja in domovino dal svoje življenje mladenič Franc Stebih, zvest ud Marijine družbe pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Rajni je svoj-čas opravljal službo cerkovnika. Bil je vzoren mladenič, star 20 let. Smrtno rano je dobil dne 6. oktobra, zadaj v glavo. Umrl je v bolnišnici Prosek pri Trstu dne 15, oktobra. Za njim se je posebno solzilo oko njegove matere. Drugi sin se nahaja na južno-zahodni fronti.
Dobili smo žalostno poročilo, da je padel, od sovražne granate zadet, Anton Kozole iz r a j h e n-b u r š k e župnije ob Savi. Bil je v najlepšem cvetu svoje mladosti, star še le 22 Let. Zapustil je svoje domače, očeta na bojnem polju, mater s sestro na svojem rojstnem domu in drugo sestro v samostanu na Dunaju. Blagor mu, ki se spočije, na vojni zemlji v Bogu spi; lepše solnce njemu sije, lepša zarja rumeni.
V	spomin domovinskim žrtvam iz Veržeja: Naš trg šteje dosedaj 12 padlih in 5 vjetih vojakov. Imena padlih so: Gajsar Alojz, Kotnik Frairc, Kol-nik Anton, Gaberc Mihael, SerŠen Anton, Sonaja A-lojz, Sonaja Franc, Cuk Franc, Zvare Franc Zvare Anton, Senčar Mihael, Košar Alojz.. V vjetništvu se nahajajo: Seršen Alojz, Osterc Franc, Sonaja Ant., Zelenko Ivan, Koroša Andrej. Pogreša se: Kupljen Alojz, Danes, ko Čitamo te vrste, lahko mirno trdimo, da se je število posameznih žrtev zvišalo, vendar so Še nam vse tačas Še neznane. Roka mi trepeta, oči se mi orose in zatemni se mi pred očmi ob uri, ko pišem te vrste mojim ljubim odživelim rojakom. Med njimi najdem toliko nekdanjih součencev in otroških soigralcev. Kdaj, kdaj bi si domneval ob onih krasnih mlajših dneh, ko smo se lovili, krogle odbijali in otroške vojske vodili po zelenih tratah na Glavnem trgu v Veržeju, da bom tako zgodaj ob Var ših grobovih imel beležiti te spominske vrstice? Veliko žrtev je dal primeroma majhen trg Veržej domovini, katero pač ljubi že s starodavnim in staro-slavnim domoljubjem. Že izza časa krutih Kruoev si je spletel nevenljiv venec junaštva in vrlin : kr! istočasnih veržeiskih junakov napaja dandanes njihov fržanski naraščaj, ki vije ob teh grozepolnih časih okoli stare, razstreljene zastave nekdanjih brambov-cev nove lovorje.
In zdi se mi,
Da stari se odpirajo grobovi,
Iz njih votlin
V	oklepih stari vstajajo rodovi,
Na vrhu njim
Junaka dva: Copora in Ropoša.
A ob pogledu teh brezkončnih bojev
Ter ob gomilah tol'kih mladih rojev
In ob razpokli zemlji, ki polne jo le solze
Nazaj v globine večnega miru se ufope
Padlim v večni mir in nevenljiv spomin, preostalim prizadetim pa v tolažilo zapisal Miaiko Vauda«.
Iz italijanskega bojišča Je prišlo ob Božiču žar lostno poročilo, da je našel r daljni tujini na sovra-
1«, «taroa ms.
žni zemlji severno od mesta Asiago smrt za domovino Janez Furbas, ugledni posestnik v MoBkanJ-o i h pri P t u J u. Bil je še le v 40. letu svoje starosti. Nekdaj je služil tri leta pri dragoncih, a adaj v svetovni vojski je kot stražmojster na konju preja-hal celo Galicijo; bil je prideljen tedaj neki trenski koloni. Ko se je začela vojska z verolomnim Lahom, moral je z nekim municijskim oddelkom na Italijansko bojišče in tam je našel prerano smrt najbrž pri neki razstrelbi. Človek ne ve, kje ga čaka bela žena s koso. Ko je bil zadnjikrat na dopustu, se je težko ločil od svojih dragih, kakor bi bil slutil, kaj ga čaka v tujini. Za njim žaluje neutolažljiva žena in S majhni otročiči. Rajni je bil od vseh v občini ljubljen in spoštovan; tudi požarna bramba je izgubila delavnega tovariša. Bil je tudi blag prijalelj svojim vojnim tovarišem. Kako lepo pišejo o njem domov njegovim znancem! Bil je skrben, marljiv gospodar in zaradi svojega ljubeznjivega obnašanja je užival pri vseh spoštovanje.
Pri Sv. Ruipertu v Slov. goricah smo dne 26. februarja imeli slovesno mrtvaško opravilo za mladeničem-vojakom Francem MuršecizNad-bišeca. Padel je na italijanskem bojišču od šrapnela zadet. Rajni je bil pravi vzor krščanskega mladeniča in priden ud pevskega zbora, kjer smo občudovali njegov srebrnočisti glas. Ah, zdaj pa nikdar več! Dve leti je zdržal na fronti vedno čil In zdrav, zadnji Čas je dobil v oskrbo častnika in v svoji prijetni šaljivosti je rad rekel: „Zdaj pa sem že avan-ziral do sluge." Njegov gospod, ki je junaško smrt oznanil domu, je zapisal prošnjo umirajočega Franca: „Prosim, gospod, izročite mojim domačim zadnje pozdrave!" Blagi, nepozabni France! Bog Ti večni pokoj daj, večna luč Ti sveti naj, v miru adaj počivaj, sveti raj uživaj!
Invalid Dominik Gornik nam piše: Iz ruskega vjetništva sem se po izmenjavi vrnil na svoj dom Spodnje Hlapje, župnija Sv. Jakob t BI, gor.). Vest mi ne da miru; da ne bi Izvršil naročila Petra Prebila, ki je bil z menoj v vjetništvu. Lani v juniju sem bil izmenjan kot invalid* Izročiti bi moral staršem Prebila razne pisarije, pa nisem mogel, ker so mi na meji vse odvzeli in pobrah, tudi naslove od tovarišev. Zato pa hočem v „Slovenskem Gospodarju", ki je znan in razširjen po vsej veliki Sloveniji, nekatere reči opisati: Peter Prebil Je bil dve leti v Ameriki, Leta 1914, meseca maja, Je dobil od doma veselo poročilo, da bo njegov brat imel slovesno novo sv. mašo. Peter se je vrnil iz Amerike, Takrat je pa izbruhnila svetovna vojska. Tudi on je šel k 17. pešpolku in se Je vojskoval na ruskem bojišču, kjer je bil zadet od granate. Nezavestnega so vjeli ruski vojaki. Jaz sem se pripeljal od turške meje kot vjetnik v Omsk v Sibiriji, kjer sva se s Petrom našla in postala najboljša prijatelja. E-no leto sva bila skupaj v bolnišnici. Začetkom leta 1918 se mu je rana zacelila, a nato so ga operirali na vratu. Tudi to se je posrečilo. Božjast ga Je pa fako nadlegovala, da ga je na teden po tri- do štiri krat vrglo. Kolikokrat sem ga rešil, da ni obležal. Revež je imel hudo trpljenje; klical me Je po noči. ko ga je bolezen napadla. Kmalu neto ml Je povedal, da bo tudi smel iti domov. Naročil mi je, naj to povem njegovim staršem. Nato se je preselil v drugo bolnišnico. Nekaj časa sem Se dobival poročila od njega. Kar naenkrat pa mi je povedal neki Nemec, da je Peter Prebil umrl. Pravi: „Klical Te je Še po imenu, potem je pa izdihnil." Vsepovsod smo ga radi imeli, a tudi Bog ga ja ljubfil is i>oklical v bolj§o domovino.
Sodnik mi je nedolžnost iisto verjel, ko sem m« pobulil pod nos dobro shranjeno pobotnico o potrjeno plačanem vinu in jedilih. Bil sem prost pred sodnim stolcem, a ne po vesti, ki me je odslej priklepala z očitki nekaj tednov na zatožno klop. Pa — aazibal in uspaval sem jo z izgovorom»: V vojnem času pač ni nikdo dolžan; da bi ovajal samega sebe — radi hlač! Ta poziv pred meč pravice Je bil prvi krepelec. ki me je lopnil po srcu in vesti radi krivično prisvojenega blaga.
Meseca junija 15, leta smo se po predoru ruske bojne črte pri Kolomeji odpeljali na tovornih avtomobilih na pomoč desnemu krilu severno od Cer-novic. IzložiE so nas v bukovinski vasi Pohorlovc, kjer so nas čakala nadaljna povelja.
Drugo noč po prihodu so nam zaukazali plaziti se do Dnjestra v vas Mitkea in od tamkaj prepoditi kozake, ki so noč in dan vznemirjali našo bojno črto.
V trdi noči smo se smukali iz Pohorlovc» po cesti skozi vas Okno do Dnjestra. Seve, plazili smo se ob cestnih jarkih, da bi nas sovražnik ne zapa-ail in požegnal z artilerijo.
Preko naših glav so neprestano brenčale puŠ-Wne krogle kot roji sršenov in jaz sem takoj pogodil: to niso kozaki, ampak nekaj polkov ruske pehote Naše postojanke so bile ob cesti pred vasjo Mit-ken in zasedene od huzarjev.
Ob kakih dveh ponoči sta skušala dva bataljo-aa naSega polka prodreti v omenjeno vas, a Je nesreča hotela, da so trčili med potjo z Rusi, ki so biili namenjeni napasti naSe postojanke. Bataljona
sta se vsled sovražne premoči umaknila v huzarske strelne jarke.
Jaz sem si poiskal ob cesti pripravni kotiček, kamor sem se stisnil kot polh in dremal. Tokrat ni bila naša črta prav nič zavarovana z žičnimi o vi nami, bila je popolnoma prosta in pred njo J« valovilo nepregledno rženo polje.
Pošteno se je že danila, ko me je podrezal pionirski narednik in menil:
„Jezus, Marija! Vzdramite se! Kot Ustja in trave je Rusov po žitu, na kakih 15 korakov blizu so že!"
To sporočilo se mi je zdelo neverjetno, žal sem nevoljno nad narednikom in podremaval dalje. Junijsko jutranje solnce je že žgalo.
Ko se zbudim, zapazim, da sem si raztrgal hlačni žep od znotraj. Obrnil sem ga narobe in razmo-trival o pomisleka vredni vrzeli. Pri tej komisiji o žepni luknji sem prviS zapazil, da ima žep od znotraj prišito belo krpico z modrimi, vtkanimi črkami: Baron Mikeš Ferenz!
Skoraj leto dni sem že drgnil te občudovane hlače in nisem znal za to krpico s podpisom pravo-močnega lastnika. Spomini na pri sodniji prestani strah so se mi vzbudili, pa bi jih bij rad popodil.
Izvlekel sem nož in skušal odparatl krpico r. imenom, ki me je ščipalo v vesti. Prerezoval in pulil sem niti. ki so držale zaplato In bil ves zatopljen v to dušo hladilno delo. Nisem ga še utegnil dogoto-viti, že mi ie zacromel za hrbtom hripavo-burni:
„Ura, ura!"
Vsi svetniki! Predno sem se ozrl, mi Je priletelo kopito ruske puške r>o glavi In onesvesti sem se. Se le po nreteku dobrega dne se mi Te zasukni-lo v možganih zonet na pravo plat in prebudil sem se aa slamnatem ležIBČa. Otipaval saa glavo, M me
je mučno bolela. Bila ja Se cela, a oteklo velika kot svinjski pisker. Zbral sem vso preostalo pamet, ter dognal, da nisem v vjetništvu, ampak prav med našimi v kmetski bajti.
Tovariši so mi dopovedavali, da sem jo tedaj Szkupil samo jaz, ker je poskakalo le par Rusov s sovražnimi nameni v cestni jarek, med tem ko so se drugi po žitu razkropljeni podali.
Zdravnik mi je še omenil, da sem v omotici vedno tirlantal o hlačah in Miksš Ferencu. Se v omed-levici so me podile nesrečne hlače, gotovo, ker sem jim hotel izpuliti zadnji spomin baronskega lastnika. Parajkel usode me je tokrat pošteno oSvrknil po glavi, kier se mi je rodil prvift pohlep po prilastitvi tujega blaga. Nekaj gališke vode mi J« izpuhtelo na butici, predno je usahnila v prvotno, naravno velikost. Izlizal sem se sčasoma s pomočjo vodnega ozdravila, brez bolnice. Poboljšanje radi preskoka 7. božje zapovedi sem odlagal od dne do dne. Od hlač se pač nisem mogel ločiti, ker so še bile tako lepe, in so še imele vedno ona zapeljivo-prikupljive knofke ob kolenih.
Kmalu zatem, ko sem si uravnal glavo v človeško velikost, je bil odposlan eden naših bataljonov daleč iz Bukovine v Galicijo ob Dnjester. Moštvo Je oddrčalo v tovornih avtomobilih na odkazano mesto; jaz pa sem moral za niimi smukati po cesti na vo-zeh živež in prtljago. Presneto nevarna je bila ta-le vožnja, ker so Rusi obstreljevali na mestih cesto in te sem se moral držati radi deževja. Dolga je bila ta vožnja in skrbno sem pazil, da sem se izmuzal brez izgub in poškodb Oeli dan in v no5 do 11. ure smo ilrčali v kratkih odmorih.
Dospeli a»o do malega va&kega pokopališča v, Serafinaah.
PM« p«ft.d*r».)
V	diviziiski bolnišnici nekje na tirolteki frorti je umrl po enem letu svoje vojaške službe v najlor>-Si moški dobi na svoji bolezni dne 17. decembra 1. 1916 Matija Zidarič, rojen v dobri, ugledni liiši i i daričevi na Humu pri Ormožu, sedaj vzoren gos dar v 'Središču. Mir jo ljubil, to je bbo v i je govem prikupljivem značaju; v večni mir, upamo, je Bog vzel iz te dežele nemira njegovo blago du Spavaj mirno v tuji zemlji, daleč tam v severni I; liji, iu čakaj, da zapo*e angelska trobenta!
V	ruskem vjetništvu je dne 8. aprila 1916 umi-pošten 331etni mladenič Peter Stuber, doma iz Ko-š a k o v pri M a r i b o r u. Slučaj je nanesel, da sta bila z mlajšim bratom Francetom skupaj v vjet ništvu. Vjet je bil dne 25. maix;a 1915. V zadnjem j i smu je še prosil domače, naj molijo pri Materi }. -losti, da bi izprosila skorajšnji mir in srečno vrnitev nesrečnih vjetnikov.
Iz bo.išča nam pišejo: Žalostno vest Vam poročam, da je Vaš zvest naročnik Feliks Rauto dne 17. februarja bil zadet od sovražne krogle v srce in Je takoj izdihnil. Vsi smo ga imeli radi, ker je bil vri slovenski mož. Pozdrav vsem naročnikom od I-vana Sever.
Nedavno je na tirolski fronti laška krogla uničila mlado življenje črnovojniku Ivanu Slakan, doma od S v. Jurija j:>od Taborom. Rajni, ki jo bil star komaj 21 let, je bil odlikovan s srebrno kolajno II. vrste. Bil je krasen in postaven Jani; di-čiie so ga tudi mnoge duševne vrline. Dne 25. februarja se je patrulja 5 mož plazila proti sovražni postojanki. Trdila je ob sovražno patruljo smukačev, ki Jo Štela 30 mož. Naši so se krepko branili in s pomočjo bližnjih prednjih straž sovražnika razkropili. Pri tem je zadela sovražna krogla; Slakan a tako nesrečno, da je bil v nekaj trenutkih mrtev. Vsi tovariši obžalujemo njegovo smrt in upamo, da je njegova duša splavala v lepše, boljše življenje. V imenu njegovih tovarišev pošilja prisrčne pozdrave Ivan Zajšek.
S f r o č j a vas pri Ljutomer u. Žalostna novica nas je vse vaščane in domače globoko potrla in ranila srca, ko smo dobili žalostno poročilo, da je dne 14. septembra 1916 dal življenje za dom in cesarja Četovodja Tomaž Košar na južnem bojišču pri Soči/ Zadet je bil od sovražne italij!anske granate. Rajni junak je bil star 39 let ter skrben in varčen gospodar. Kot izurjen kolarski mojster je bil daleč okoli na dobrem glasu ter priljubljen od vseh sosedov in znancev. Res hud udarec je za plakajočo ženo in dva nepreskrbljena otročiča., ki globoko žalujeta za svojim dragim in skrbnim očetom.
Dobili smo žalostno poročilo, da je dne 18. februarja padel pri Gorici junaške smrti 191etni Gregor Podvršnik, zadet v glavo od sovražne mine. Bil je edini sin in tolažba matere, doma iz K o p i v n i-k a pri F r a m u.
Vsem padlim slovenskim junakom naj bo lahka zemlja!
Haj ho z mirom?
Vojna besnost se je razpalila na vseh frontah. Povsod se govori o bodočih ofenzivah, A dasiravno so Vse armade pripravljene na odločilne bitke, vendar se opaža skoro vsepovsod, da se je že cel s\ei naveličal sedanje voiske,
V	Rusiji ljudstvo burno zahteva kruha ir miru. Zadnje dni preteklega tedna so nastali v Pit rogradu silni nemiri radi pomanjkanja živil* Samo nedeljo, dne 11. t. m., je bilo pri nemirih v Poti o gradu ubitih 300 do 400 ljudi. Mirovna struja pridobiva na Ruskem vedno več pristašev, V dumi (državni zbornici) so stranke, ki so za mir, dobile tako moč, da je vlada zbornično zasedanje dne 11. t. m. nenadoma ukinila. Poslanec Puriškijevič je rekrl dne 10. t. m. med arugim, da postaja stranka, ki je za posebej mir z Avstrijo in Nemčijo, vsak dan
■ večja.
V	Italiji ljudstvo vedno glasneje zahteva mir. V Florenci in Genovi so imeli socialisti v družbi z drugimi prijatelji miru v nedeljo, dne 11. marca, zborovanja, na katerih so nameravali govoriti o potrebi miru. Vlada je dala shode razgnati. Angleški list „Times" poroča, da nameravajo v italijanski zbornici pristaši bivsšega ministra GioHttija, katoliški poslanci in socialisti spraviti v razpravo pre ilo naj Italija svojo politiko tako uravna, da se bo čimprej sklenil mir. Mirovna struja baje šteje blizu 100 poslancev. Poslanec Ferri je dne 6. t. m. v ziornici glasno zaklical, da je Italija storila največjo neumnost, ko se je pridružila četverosporazumovi pogodbi, da ne sme skleniti posebej miru.
V	Franciji in Angliji je še razpoloženje za mir zelo v ozadju. Zadnji čas se vsaj ni opazilo kakega večjega dogodka v prilog miru. Nn na riškem vseučilišču je bilo dne 7. t. m. veliko zborovanje, na katerem ie minister Viviani izjavil, da Francija z Nemčijo ne sklepa prej miru, dokler ne bo Nemčija tepena in dokler se ne vrne Franciji Al-zaško-Lotarinško, dokler se ne da Belgiji, Srbiji, Cr-nigori in Rumuniji popolne neodvisnosti. Gotovo tlači vlada v teh deželah ljudstvo tako, da ne sme govoriti o miru.
Severna Amerika, ki je po svojem predsedniku Wilsonu dosedaj igrala vlogo mešetarja
za mir, je, kar so tiče ljudskega razj>oloženlas zelo močno razdvojena. A soditi j>0 najnovejših dogodkih, je večina ameriškega ljudstva za vojsko, vendar tudi struja za mir j« močna. Dne 18. marca, ko je s-kliean kongres, se bo menda odločilo, ali bo Amerika za nadaljevanje In razširjenje vojske, ali pa bo pospešila mirovno gibanje.
Iz nepristranskih držav so glasovi ( gibanju, ki bi naj vplivalo na skorajšnji konec vojske, zelo redki.
Kdaj nastopi Amerika?
Do danes so Severoamerištoe zvezne države le samo z Nemčijo pretrgale diplomatične zveze, z Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo še ne. Nemčiji še vojske tudi niso napovedale, iToda po splošnem mnenju se to ne zgodi le zaradi tega ne, ker še Amerika ni dovolj pripravljena. Kakor hitro bo pripravljena, bode pretrgala z vsemi zveze ter vsem napovedala vojsko. Tako stojimo pred žalostnim dejstvom, da se vojska še vedno bolj širi, namesto da bi se zoževala in pojemala.
Dokazano je, da se .je Nemčija res trudila, in se še trudi, da bi dobila Mehiko na svojo stran proti Severni Ameriki. Kakor smo že zadnjič poročali, je pa prišla poslanica Nemčije Mehiki v roke Wilsonu. Dognalo se tudi je, da je zgradila Nemčija v Mehiki in Severni Ameriki več močnih brezžičnih brzojavnih postaj, ki obveščajo nemške P-čolne, kedaij odpluje kaka četverosporazumova ali ameriška ladja v Evropo. Položaj med Mehiko in Severno Ameriko jo precej napet.
Severnoameriške države se zelo trudijo, da bi tudi južnoameriške države pridobile za boj proti našim osrednjim državam. V poštev pridejo pred vsem Argentinija, Brazilija in Chile. Ker so vse v prostozidarskih krempljih, ni izključeno, da bodo potegnile s prostozidarji, četudi na škodo svojih ljudstev.
Tudi Kitajska se giba proti nam. Po državi je veliko hujskanje, da se postavi Kitajska ob stran Četverosporazuma. Hujskači so seveda plačani. Kitajska, sicer ne bo zabelila četverosporazumovega zelja, toda Rusija bi dobivala preko Kitajske lahko vojno gradivo, ker je po morju dobivanje vsled podmorskih čolnov zelo nevarno. Tako celi svet postaja Šo vedno bolj nor, namesto da bi se trudil za mir med dosedanjimi nasprotniki.
Turška bojišča.
Že zadnjič smo poročali, da so Angleži zasedli v Mezopotamiji mesto Kut-el-Amaro ob reki Tigrisu, in da z veliko silo prodirajo v smeri proti Bagdadu. Po vročih bojih južno od Bagdada se je Angležem posrečilo dne 11,. marca vkorakati v staroslavno mesto Bagdad. Od severa pa prodirajo Rusi tudi proti Bagdadu. Tudi Rusom se je posrečilo zavzeti razen mesta Hamadan, o čemur smo že zadnjič poročali, še štiri druga važna mesta v severozahodnem delu Perzije. — Na ostalih turških bojiščih nobenih važnejših vojnih dogodkov,
Angleži zasedli Bagdad
Iz Londona se uradno poroča, da so Angleži dne 11. marca zasedli mesto Bagdad. Bagdad je staroslavno mesto v Mezopotamiji ob reki Tigris in šteje 220.000 prebivalcev, je torej eno največjih mest v turškem cesarstvu. Bagdad je bil v 10. in U, veku po Kr. r. sedež turških sultanov in je štel 2,000.000 prebivalcev. Mesto obdaja staro, visoko, sedaj večinoma razpadlo zidovje, ki priča o nekdanji slavni preteklosti tega mesta. Bagdad leži v rodovitni dolini rek Eufrat in Tigris, približno 70 km severno od mesta Hilleh, kjer se nahajajo razvaline nekdanjega staroslavnega mesta Babilon. Bagdad Je važno križišče cest in v trgovinskem oziru eno najvažnejših mest v Turčiji. Več;i del železnice, ki bi naj vezala Malo Azijo—Bagdad s Perzijskim zalivom, je že dograjen. V Bagdadu ie 100 turških molilnic, 15 katoliških cerkva in sedež katoliškega nadškofa.
Rusi zasedli pet perzijskih mest.
Iz Teherana, glavnega mesta Perzije, se poroča: Ruski poslanik je naznanil perzijskemu ministrskemu predsedniku, da so ruske Čete zasedle pet severozahodnih perzijskih mest, med temi važna mesta Hamadan, Bidjar in Kengavar.
Na drugih bojiščih.
Italijansko bojišče.
Na Krasu in v Vipavski dolini so se razvili že zadnje dni preteklega tedna prav živahni artilerijski boji in napadi z minami. Dne 12. marca so naši pri Kostanjevici na Krasu odbili napad močnih italijanskih čet na naše postojanke. Na tirolski fronti se vrstijo posamezni spopadi prednjih čet. Naši so ra gori Cima di Boche južno od doline San Pelegrn o dne 9. marca vdrli skozi predore, napravljene skozi
sneg, v sovražno jjostojanke iu vjeli 31 mož. — Pri Gorici je naiša artilerija dne 9. t. m. sestrelila velik italijanski zrakoplov. Laški letaki so dne 10. marcar motali bombe na Trst in druga primorska mesta.
Kusko bojišče.
Rusi so zelo trudijo, da bi na črti od Tatarskega. prelazu v Gal.ciji do moldavskega mesta Ocna orebili našo ironto in udrli na Ogrsko. V ta namen so zbrali v ozadju omenjene črte velike množine vojaštva. Sedaj še ba,,e s:uno čakajo na ugoden trjno-tek, da udarijo. Naši iim močno mešajo štrene. Tako smo jim dne 8.. t. m. z naskokom odvzeli važno obmejno višino Magyaroš, ki leži vzhodno od sed-mograškega mesta Cik-Sereda.. Tudi na ostali fronti, n. pr. ob železnici Zločov—Tarnopol smo dosegli lepe vspelie in smo dno 12. marca vjeli nad 300 Rusov.
Rumunsko bojišče.
Pri moldavskem mestu Ocna smo dne 9. t. m. odvzeli Rumunom tri višinske postojanke. Ob Seretu večinoma mir. Ob Donavi se ponavlja obojestranski artilerijski ogenj. Rusi so spravili v izliv Donave 2 P-čolna, ki sta potopila nekaj prevoznih parnikow
¡Praoieosko bojišče.
Vsled ugodnejšega vremena živahni boji v Flandri i, v Sampanji ter ob obeli brego\ ih reke Može. Angleško časopisje piše, da se vrše na francoskem bo šču velikanske priprave, Id so že dokončane, pariški listi pa pišejo, da se nahajamo na francoskem bo.išču pred velikimi in odločilnimi dogodki.
Macedonsko bojišče.
Na macedonskem bojišču so na ozkem ozemlju med jezeroma 'Ohrida in Prespa napadli močni francoski oddelki naše postojanke, toda brezvspešno. Na ostalem delu fronte običajni topovski ogenj.
Albansko bojišde.
Na albanskem bojišču je napadel oddelek naših letal italijanske vojaške naprave v Valoni z vidnim vspehom ter povzročil vel.ke požare.
Razne politične vesti,
Na Dunaju je imelo dne 7. marca predsedstvo Hrvatsko-slovenskega kluba skupno sejo s Češko z-vezo, v kateri so združeni vsi Cehi. Dognalo se je, da vlada v vseh sedaj perečih političnih vprašanjih med Cehi, Hrvati in Slovenci popolno sporazumlje-nje. Hrvatsko-slovenski klub je nato objavil to-le izjavo: Predsedstvo kluba je prepričano, da bi rešitev notranje-političnih vprašanj brez sodelovanja narodov, kojih življenjski interesi zahtevajo močno stališče monarhije med državami srednje Evrope in notranjo ojačenje celokupne monarhije, na obe strani imela kot nasledek naravnost nasprotni učinek. Zar radi tega je nujno potrebno, da se skliče državni zbor ter da se vspešno rešijo narodnopolitič-na, kakor tudi vprašanja, ki omogočujejo ;vstrajanje narodov, n. pr. prehranjevalno vprašanje in skrbstvena vprašanja, ki jih razmotriva vlada, ob enem z vprašanjem o povračilu za vojne poškodbe in oskrbi za begunce. Tudi glede na priprave prehoda v mirovno gospodarstvo je neobhodno potrebno sklicanje državnega zbora. Dne 9. t. m. je bilo klubovo predsedstvo sprejeto od ministrskega predsednika grofa Klam-Martinica, kateremu je raz-tolmačilo želje Hrvatov in Slovencev. Mi si ne belimo sedaj, kakor nemške stranke, novih narodnopoli-tičnih bojev, ampak da pošteno preživimo svoje vojaštvo in sebe in da po zmagonosni vojski pridemo kmalu do rednih mirnih razmer.
Znano je, da P o 1 j a k i v srcu nočejo ločitve Galicije od ostale Avstrije, posebno sedaj ne, ko. bo treba celo Galicijo vsled vojnih poškodb nanovo popraviti in zgraditi. Sedaj so izdelali in objavili na-črt za ločitev Galicije od ostale Avstrije, kakor si jo oni mislijo. Vse hočejo imeti samostojno: šolsjtvo, sodstvo, politično upravo, le 'finance še hočejo imeti z nami skupno. Nemške stranke, ki vedno govorijo Poliakom zaradi ločitve na srce, so osupnile, ko so videle ta program.
Nemški krščanski socialci so odpovedali pokorščino nacionalverbandu, s katerim so dosedaj skupno zahtevali, da se sme državni zbor sklicati le, če se prej zakonito določi nadvlada Nemcev v Avstriji nad drugimi narodi. Dne 7. t. m. je imel krščansko-socialni klub sejo na Dunaju, v kateri niso bili samo gospodje navzoči, ampak tudi kmetje, ki so povedali, da imajo nemški kmetje zdaj vse druge skrbi. no<io !l ičit: druge narode ob steno. — Klub se je izrekel brezpogojno za sklicanje parlamenta.
Bivši deželni glavar kranjski Oton pl. Det e-1 a je dne 13. marca, na svojem gradu pri Skofjlloki umrl. Pripad; 1 :e !: ¡=t ri Slovenski Ljudski] Stranki, kateri jo f«li č/-s «vijega političnega delovanja zvesto in nesebično služI.
V Zagrebu o dne 10. marca umrl predsednik starčevičanske rtrp'ike nravr. dr. Mile S tarč e-v i č, odvetnik in narod:1.i zastopnik v hrvatskem sa-
boru. Star je bil komaj 55 let. Dr. Mile Starčevičje bil rojen v Liki in je izhajal iz znane narodno odlične rodbine Starčevičev. Njegov stric dr, Ante Starčevih je bil ustanovitelj radikalne hrvatske stranko prava. Ko je stric umrl, je prevzel nečak dr. Mile vodstvo pravaške stranke. Polagoma so nastale različne struje v stranki in sicer milinovci (zvesti pristaši dr. Mile Starčeviča), frankovci (pristaši dr. Franka, sedaj dr. Horvata) in krščanski socialci (pod vodstvom dr. Pazmana). Leta 1912 So se na zborovanju v Ljubljani vse struje med seboj združile in obenem z našo Vseslovensko Ljudsko Stranko. Dr. Mile Starčevič je bil izvoljen za predsednika o-srednjega odbora te velike lirvatsko-slovenske prava-ške stranke. Stal je neomajeno na stališču,- da se morajo Hrvati in Slovenci v okviru habsburške monarhije združiti, ker le tako združen katoliški narod je močen dovolj, ustavljati se in zmagovito nastopati proti pravoslavnemu srbstvu na Balkanu. Z dr. Mile Starčevičem smo torej tudi Slovenci izgubili ne le svojega prijatelja, ampak tudi svojega političnega voditelja. Zadnja leta je dr. Mile vedno bolehal in ni mogel več javno nastopati. Umrl je ubog, ker je bd kot politik nesebičen in je delal le za svoj ljubljeni hrvatsko-slovenski narod.
V Ljubljani so si ustanovili nekateri upravni svetniki Ilirske banke Zadružno cenllral n . ki bo njih banko nasičevala z zadružnim kmetskim. denarjem. Centrala je omejena le na Kranjsko in je torej v tem oziru zapustila stari vseslovenski program, ki je združeval celi hrvatsko-slovenski jug po litično, prosvetno in gospodarsko okoli slovenske središča Ljubljane. Vse za ljubi denar, a na škodo našemu kmetu in narodu!
Tedenske novice.
Prošnja za živila. Ubožce boste vedno imeli, je rekel naš Zveličar. V sedanjih časih jih imamo posebno veliko, ne samo takih, ki si zavoljo bolezni ali starosti ne morejo pripraviti vsakdanjega kruha, ampak tudi takih, ki veliko, težko in radi delajo, a niti za težko prislužen denar ne dobijo potrebnega živeža. Krščanska usmiljenost mora pomagati, kjer le more. Najprej je seveda naša dolžnost, da pomagamo najbližnjemu. Prepričani smo, da plemenite duše med Slovenci ne bodo pustile glada in lakote trpeti pred vsem svojih najbližjih jim vaščanov in žu-pljanov. Toda ako smo doma storili svojo dolžnosti, ter nam Še preostaje kaj svetnih dobrin, sezimo tudi preko mej naših župnij in pomagajmo posebno še o-nim, ki v zaledju ob nezadostni hrani težko delajo za branitelje naših front. Naš prevzv. g. knezoškof, ti dobro poznajo dobrodelne roke svojih škofij anov napram ubožcem doma, se obračajo v posebnem pismu, ki se bo v nedeljo, dne 18. t. m., prečitalo raz prižnice, na svoje Škofijane za pomoč ravno onim, ki opravljajo za naše vojaštvo težka dela v obrtnih tovarnah in rudokopih in pogrešajo potrebnega, krepkega živeža. Seveda naj da vsak, ako more in kolikor more, Zbirca živil v namen, ki ga naznanjajo g. knezoškof, se naj v r š i o d 18, do 2 S. marca. Darila se oddajejo v župnišče. Ker se je vršila v dnevih od 4. do 11. marca nova zasega nekaterih živil, za to naj bo pobiranje v škofove na-mene omejeno samo le na mast, maslo, loj, jajca, po-vojeno meso, klobase, sir, zelje, repo, sveže in posušeno sadje, fižol, lečo, grah in zimsko zelenjavo. Krompir, žito in moka se naj ne pobirajo! Vi§ja oblast je zagotovila, da zavoljo takšnega darovanja potrebnega živeža (n. pr. fižola) nihče ne bo nadlegovan ali kaznovan. Darovi se bodo natančno zabeležili in naznanili v Lavantinskem cerkvenem zaukazniku, Vse natančneje se bo naznanilo s prižnic. Bog obilo blagoslovi plemeniti namen tega nabiranja m nakloni trpečim in stradajočim sobra-tom mnogo darežljivih src!
Živila ubožcem. V škofiji nabrana živila za u-božee se bodo za Veliko noč razdelila med pomanjkanje trpeče delavce v tovarnah in rudokopih ter za ubožce brez vsega imetja v večjih mestih in krajih. Dušni pastirji in drugi zaupni možje lahko takoj naznanijo imena takih ubožcev v naši škofiji izvrše-valnemu odboru v Mariboru, ki se je pod Škofovim predsedstvom sestavil iz kanonikov in enega političnega uradnika.
Šestnajsta vojna pobožnost v Mariboru. Vse kaže, da se bližajo odločilni boji v strašni svetovni vo'ski. Naši hrabri vo;ščaki potrebujejo posebne pomoči bož'e, da bodo ostali stanovitni do končne zmage, pa tudi nam doma je treba milosti m tolažbe iz nebes v teh težavnih časih. Da bi si izprosili vse to od Gospoda, voinih čet, v ta namen se bo vršila na praznik sv. Jožefa, v ponedeljek, dne 19. marca 1917, v mariborski stolnici lfi. volna pobožnost. Od 5. do 6. ure popoldne bo Najsvetejše izpostavl;eno k molitvi, po molitveni uri pa bo pridiga našega prevzv. Nadpastiria. Bog spre'mi in usliši nrlostno naše molitve in prošnie za cesaría in domovino!
Rajni gospod Jožef Kralj,* kn.-šk. duh. svetovalec, dekan in župnik v Zavrču, je Ml, kakor smo izvedeli, predlagam presvetlemu cesarju v imenova-n'e za Častnega kanonika kn.-šk. Lavantinskega stol-neoa kapiteVs. Žal. da blagi gospod ni dočakal zasluženega odlikovanja, ki bi mu bilo gotovo v veliko veselje!
Duhovniške vesti. Cesar je vlČ. g. Jakoba Hri-bernik, dekana v Braslovčah. imenoval za častnega kanonika lavantinskega stolnega kapitelja, - Žup-nijo St. Ilj pri Velenju je dobil č. g. Franc Schrei-ner, kaplan v Žalcu.
Radodarnost našega cesarja. ¡Nedavno se je vozil naš cesar Karel v avtomobilu iz Dunajske No-vevasi proti Dunaju. Med vožnjo se vlije ploha in cesar je bil prisiljen ustaviti avtomobil in stopiti pod streho. Ker je bilo ravno opoldne, je cesar porabil to priliko, da povžije svojo malo južino, katero je i mel pri sebi Kmalu se je zbralo okrog njega vov o trok in tudi nekaj odraslih oseb* Naš cesar ni s prav ničesar povžil, marveč je vsa jedila razdelil med otroke, pijačo pa med odrasle osebe. Vse je o-supnila cesarjeva velika radodarnost.
Nova označba na vojaških čepicah. Na vojaških čepicah in gumbih bo odslej namesto črk F J I označena Črka K kot začetna črka. imena sedanjega cesarja Karla,
Grof Cepelin umrl. V Berolinu je dne 8, marca umrl v visokistarosti 79 let izumitelj znanih, po njem imenovanih zrakoplovov, grof Cepelin. S svojim izumom je dal grof Cepelin, ki je bil vpokojeni nemški general, svoji domovini Nemčiji v roke oi žje, ki igra v sedanji svetovni vojski poleg Prčolnov velevažno vlogo.
V pro5iuvo odlikovanih. Vojaška poveljstva so po okraja h glavarstvih poslala na občine sezname oliikovanih vojakov Dolžnost občine je, da se ti s zn&mi skrbno shranijo ali pa zapišejo v kak po seben občinski zapisnik. Naj še poznejši rodovi vedo, kdo se je v tes krvavi vojski posetno hrabro boril za d mnvinn
Glasovi iz vjetništva. Iz Rusije smo dobili te dni od našega nekdanjega zvestega sotrudnika Mat. Deželaka iz laške okolice sledečo dopisnico: „Rusija, dne 25. decembra 1916. Vsem prijateljem širše in ožje domovine prijateljske pozdrave! Vaš nekdar nji sotruduik Matevž Deželak, sedaj vojni vjetnik v Rusiji, gubernija Saratov, ujezd Atkarsk,. pošta Ko-bno-Miincli." — Naša naročnica Barbara Faleš v Račah je dobila od svojega moža Franca Faleš za-četkom meseca marca sledečo dopisnico: „Ilecky v Rusiji, dne 24. septembra 1916. Preljuba mi Barb-ča! Z velikim veseljem sem sprejel TVojo karto.. Sedaj sem že na drugem mestu, v tovarni za sol. Dam Ti tudi na znanje, da smo vsi, kateri se tukaj nar hajamo, dobili iz Avstrije celo novo vojaško obleko in tudi perilo, plašč, obutje in sploh vse, kar vojak potrebuje. Goreče se zahvaljujem naši Še zmiraj dobri Avstriji in sploh vsem tistim, ki so se za nas tu potrudili. Živijo Avstrija! Z Bogom! Zdrava ostani! Franc Faleš, četovodja, Ilecky, Rusija.
Mrtvi se oglašajo. Iz ruskega vjetništva, in sicer iz mesta Petrograd, se je oglasil Ivan Doki p. d. LubeČov od Negove. Že celih 26 mesecev ni bilo glasu od njega. Dne 2. marca pa je dobila žena veselo poročilo, da še mož živi. Zadnjokrat. je pisal dopisnico dne 26, januarja 1915.
Preklic obrekovanja. Graška „.Tagespošta" objavlja: V izdaji našega lista od dne 6. septembra 1. 1914 smo pod napisom: „Zapiranje srbskih prijateL jev" objavili dopis iz Celovca, v katerem smo g. dr. Janeza Brejc, odvetnika v Celovcu, imenovali prijatelja Srbov in mu očitali, da je slaboznan razširje-valec in eden izmed najhujših in najdelavne|ših voditeljev panslavistične ideje in p an stoMst ičn e g a gibanja na Koroškem in da že dolgo Časa spada v zapor, a da se mu je žal pustilo dovolj časa, da je za-žgal spise, ki bi mu morda škodovali. Na podlagi poizvedb, ki so se izvršile v teku tožbe g. dr. J. Brejca zaradi razžaljenja časti proti našemu odgovornemu uredniku, se ne obotavljamo s tem i z-j a vi t i, da brezpogojno p r e kiliiče m o gornje proti dr. Brejcu storjene očitke in trditve kot popolnoma n e ons n o van e, in da obžalujemo, da smo g. dr. Janezu Brejcu storili k r i (v i c o, ker smo objavili dopis. »Uredništvo. — O tej zadevi še piše „Grazer Volksblatt": Včeraj, dne 12. t. m., bi se morala končati pravda odvetnika dr. Brejca radi razžaljenja Časti proti odgovornemu uredniku „Tagespošte" g. Oastollizu . . . K današnji obravnavi je prišel tožitelj s svojim zastopnikom dr. Eisleriem, g, Castelliz z zastopnikom dr sehlosserjem, Prišlo je do poravnave, vsled kar tere mora „Tagesposta" storjene trd:tve preklicati, obžalovati in izjaviti, da se je dr. Brejcu storila krivica. Ta izjava se bo v „Tagesnosti" objavila. Razen tega se ie „Tagespostin" zastopnik zavezal, da se bo v zaklad za moštvo 3. vojnega kora v podporo vdov in sirot vplačal določen znesek. Na podlagi te poravnave je dr. Brejc umaknil tožbo. Stroške plača „Tagespost."
Pomoč za brežiški okraj. Že p novno smo onozorili, da ori potresi ni troelo s?mo me^to Brežice, smisk tudi oVohšk* občine, n pr. Z<ko* več nego Brežice samo. Za to zadeva krščanska dolžnost, da se vsem pomaga Nemško časopisje in nemška javnost o tem očvdno ni«o noučpni, ker se pobira sk^ro izVjn^n^ onT-> n
Kdo hoče kmetskemo ljudstvu podnore trgati?
, S „Štajercem" se sicer n« bodemo pričVal', Toda resnica mora na dan; zato navedemo doslovno sklep s osrednjega odbora c. kr. Kmetijske družbe, za ka-
, terega je glasoval, kakor vsi odborniki, tudi. sloven-! ski odbornik dr. Verstovšek. Predlog se je glasil: „Centralni odbor se obrni na e. kr. namesfrtištvo, katero naj izda naredbo, vsled katerih se odtegnejo ali zmanjšajo podpore onim d n i: n a. r i e a in, ki so prej hodile na delo, seduj pa vsled dovoljenih podpor nočejo delati." Ta sklep ie v prid vsem kmetskim posestnikom, malim in velikim in se ne obrača proti pridnim dninarica-m, ampak samo proti onim maloštevilnim izjemam, ki se vsled podpore izogibajo delu. Primerjajmo pa ta sklop s predlogi in vlogo ptujskega okrajnega zastopa, ki se glasi v prevodu: „Na prehranjevalni urad na Dunaju in v Gradcu! Zakon z dne 26, decembra 1912, drž. zak. št. 237, s katerim so bile urejene pravice do državnih prispevov, je povzročil, kakor učijo skušnje, ravno nasprotni vspeh svojega namena, ker se s tem uničuje vsako spodbujanje k poljedelskemu delu. Mali posestnik, ki je bil poprej primoran pridelovati, zamore sedaj živeti od državne podpore in seje navadno le toliko, kolikor potrebuje za svojo lastno potrebo; radi tega je deloma vedno manjše veselje do dela^ deloma pa ostanejo često velike jiovršine rodovitne zemlje neobdelane." Koncem vloge so med drugim označene zahteve: „Da bi se vsem tem slabim razmeram pomagalo, si dovoljuje podpisani okrajni odbor podati te _ le nasvete: Pod 2, Vlada naj tolmači zakon o pravicah do državnih prispevkov za tiste, ki imajo stalne plače, ugodnejše, za posestnike pa neugodnejše, in naj izvede to načelo potom odredbe. Okrajni odbor Ptuj, dne 6. februarja 1917, Za načelnika: Max Straschiil." — Nadaljnih pojasnil ni potreba; vsajc Čitatelj si zamore napraviti lastno sodno. Vzdržujemo se pa vseh nizkotnih napadov na osebe, ker nočemo slediti sloviti pisavi „Štajerca."
Ljudske šole nameravajo podržaviti. Dunajski list „Zeit" poroča, da se finančno ministrstvo bavi z načrtom, da bi se ljudske in druge nižje šole podr-žavile, t. j., da bi odslej namesto občin in dežel država skrbela za zgradbo in vzdrževanje ljudskošols-kih poslopij in bi tudi učiteljstvo jilačevala iz svojega. Načrt baje pride v razpravo že v prvem zasedanju državnega zbora
Kmetski tisočaki in bogati prekupci. Iz Po-savja nam piše zaveden slovenski kmet: V 3, štev. „Slovenskega Gospodarja" čitamo, kako nek dopisnik graškega lista „Montagszeitung" hujska čez slovenskega kmeta. Tisočaki baje kar frčijo na posamezna kmetska dvorišča in Črnovojniki s kmetov baje hodijo z debelonapolnjenimi denarnicami okrog. Dalje trdi tudi omenjeni list, da imajo ljudje še na kmetih skrite velike zaloge masti in čakajo s proda^ jo, da bodo cene še bolj poskočile. To so pač govorice takih ljudi, ki razumejo o kmetskem stanu toliko kot zajec na boben,. Kako si pač more kmet zrediti debele svinje, da bi imej potem dov$.'i masti za se in za družino in poleg tega še skrite zaloge za prodajo, ko je oblast vse žito odmerila za vsako osebo na grame. Vsak človek pa lahko ve, če ima količkaj zdrave pameti, da se svinje z žitom in moko najbolje in najhitreje odebelijo, s korenjem in repo krm-ljene svinje pa nimajo masti. — Nič boljše pač ni pri živini Za ,vsako vrsto živine so določene najvišje cene in nakupovalcu so vsaki voli presuhi za v prvo vrsto. Kmet dobi nizko svoto za vole, nakupovale« pa dobro plačilo. Brez volov si kmet ne more polja obdelovati. Ce si z veliko težavo kje kupi vole, jih mora pa zopet drago plačati. Taki so torej sedai kmetski dobički! — Ravno ista je z žitom. Oblast re kvirira vse odvišno žito, žitni komisijonarji iščejo v vseh loncih in pod vsakim ostreškom žita. Kar ga je več, hitro ž njim v kak večji mlin. Kmet dobi zopet rekvirirano žito po primeroma nizki ceni plr>č-no, a bogati gospodje in družbe (vojno-žitno-promet-ni zavod) imajo velike dobičke pri dragih otrobih in moki. Kdor je primoran otrobe kupovati, je Jasna priča, koliko dražji so otrobi od najfinejše bele moke. — Se eno, kar najbolj muči v sedanjem času našega kmeta, pač ne smemo zamolčati. Kmet vsega dela ne more opraviti pri dnevu. Marsikaj ga čaka še za v noči. Da, dostikrat mora čuti in trdo delati celo do polnoči. In sedaj ne dobi nikjer potrebnega petroleja, še za drag denar ne, V nekaterih krajih na Štajerskem ob Savi imajo trgovci baje še dovolj petroleja, a dobi ga le tisti, ki prinese takozvano ..mito." V blagor vsakemu kmetu in v korist državi bi b'io, Če bi oblast tudi prodajo petroleja dajala pod ostro kontrolo. Našega kmeta bi se naj oskrbelo s potrebnim petrole:em, da bi si ljudje mogli opraviti kaj dela po noči, ko je sedanje pomanjkanje delavcev tako izredno veliko
Kako se naj zavarujemo zoper tatove? Iz rogaškega okraja nas vprašajo: Znano Vam je, da pri nas v rogaškem okraju tatovi opravljajo zelo pogosto svoj zločin. Kako jih naj odženemo? Mi nimamo nobenega streliva ne za samokrese, ne za puške. Kam se naj obrnemo, da bi se nam preskrbelo streliva in krogel za samokrese? — Odgovor: C. kr. okrajno glavarstvo je dolžno skrbeti za varnost pre-i bivalcev pred tatovi in roparji. Ker žandarji ne mo-reio preprečiti obiskov tatinskih druhali, naj občina takoj prosi za zanesljive može na okrajnem glavarstvu, da se jim preskrbi strelivo, da se boste mogli sami braniti pred nel:ubimi obiski. Občina naj odločno zahteva od politične oblasti potrebnega streliva, Dobro je. da si preskrbite orožne liste. Ako pa
«
15, marca 1917.
pri okrajnem glavarstvu nič ne opravite, pa se obrnite ekspresno na cesarsko namestnijo v Gradcu. O vspehu nam poročajte!
Cenjeni naročniki, pozor! Vsi naročniki, ki nam Se dolgujejo kaj naročnine za nazaj ali še niso obnovili iste za naprej, imajo danes in prihodnjič na Dvitku modri križ, da jih s tem opozorimo na plačilo. Prosimo iih, da takoj pošljejo denar, ker se njim bo drugače list koncem tega meseca ustavil. Kdor nam pošlje naročnino, na] napiše na vrh položnice ali pa na robu denarne nakaznice, če je star ali nov n a r o Č n i k. Stari naročniki naj pristavijo tudi tisto številko, ki jo najdejo na o-vitku. Ako je pri katerem naročniku kaka pomota, n. pr. da lista ne dobiva ali ima slab naslov itd., naj nam takoj to naznani, da se pomota odpravi. — „Slovenski Gospodar" stane: za celo leto 6 K, za pol leta 3 K, za četrt leta 1.50 K. Za vojake pa stane: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K.
Gospodarske novice.
____sam ta® msmngi.
IJalnovajSa poročila,
Najnovejšo avstrijsko nradno porodilo.
Dunaj, 14* marca Vzhodno bojišče.
Včeraj jv uradnem poročilu) omenjena podvzet-ja napadalnih čet v prostoru pri Brzezanyju so imela popolni vspeh. Po temeljitem razrušenju sovražnih postojank smo vjeli 2 ruska častnika^ 256 mož in vplenili več strojnih pušk in metalcev min» Naši letalci so metali na kolodvor Radzivilov bombe in s< pri tem odbijali napade sovražnih letalcev.
Italijansko bojišče.
Siran .V
Nesrečna buča. V teh kočljivih časih si zna marsikatera meščanka pomagati na ta način, da se pelje ven na deželo in nakupi pri kmetijah, kar pač more. Tako delajo tudi Dunajčanke. Toda na raznih kolodvorih pazijo na take ženske hrčke orožni-i. in treba je nekaj zvijače, da se jim izmuznejo. Neka Dunajčanka je bila posebno pretkana. Dobila je veliko bučo, ká jo je prerezala in izvotlila, nato jo pa napolnila z nakuplienimi dragocenostmi: jajci, surovim maslom, slanino itd. Nato je obe polovici zopet skrbno staknila skupaj, nekoliko prevezala, kakor bi bila buča cela in se s svojim skritim zakladom odpravila na. postajo. Smelo je šla mimo strogega in ostrovidnega stražmojstra — saj bučo ji bo pač privoščil.. Vse bi bilo dobro izteklo, toda ko hoče žena stopiti na vlak, ji pade buča na tla in se razpolovi! Zakladi pa po tiru! Očividci so rekli, da Trojanci niso bili bolj presenečeni in niso huje kričali, ko so iz trebuha lesenega konja prišli na dan grški junaki, nego ta žena, ko je videla, da je ob vse Zive-žne zaklade. Kajti seveda je bil stražmojster takoj na mestu in ji zaplenil sadove njenega truda in zvijače. Razen tega je zamudila vlak in vrhu tega bo imela prijazen pomenek z oblastjo. O ta strašanska vojska!
Umrljivost ljudi. Največ ljudi umrje do 5. leta. Od 10.000 jih umrje 2914. Število smrti pada do 15. leta. Do 10. leta jih podleže 190, do 15, leta 100, Od sedaj se smrtni slučaji vedno bolj množe, kot v prvi mladosti. Do 20. leta jih izgubimo zopet 140, V času od 20 do 50. leta jih podleže raznim boleznim 1521. Od sedaj pa mrjo ljudje Se bolj pogosto; do 60. leta 980, do 70. leta 1550. do 80» leta 1750, do 90. leta 790. do 95. leta 58, do 99. leta 8, do 100, leta 1. Zelo redko je število onih, ki dosežejo viisoko starost nad 100 let. Večina ljudi umre v prvih letih, deloma vsled nepazljivosti staršev, deloma pa podleže mlado življenje raznim boleznim, ki kaj hitro nežno telesce ugonobe. Seveda pa ne veljajo te številke v vojski, ko toliko ljudi v najlepših letih mora pustiti mlado živijerfje.
Dopisi.
Maribor. Dobili smo sledeče vprašlanje: Dne 7. t. m. je prišel nek posestnik iz emureškega okraja s svojo ženo v neko mariborsko trgovino in je hotel kupiti 6 prtov. Pogodil se je za ceno meter po 9 K 50 v. Trgovec pa je zahteval, da mora kmet kupiti, ako hoče dobiti omenjeno množino platna, tudi vezenin, čipk in drugega enakega finega blaga za 70 K, drugače se mu platna ne more prodati. Kmet je izjavil, da take line robe nikakor ne potrebuje in je prosil, naj mu vendar prodajo omenjeno platno. A ker to nič ni pomagalo, je kmet bil pripravljen vzeti finega in zanj neporabhega blaga za 20 K, samo da bi dobil kaj platna. A trgovec je vstrajal pri svoji zahtevi. Kmet je moral oditi brez platna, ker ni hotel zavreči 70 K za nepotrebni, lišp. Ali je tako postopanje mestnega trgovca pravilno? — Odgovor: Vprašali smo na merodajnem mestu in se nam je reklo, da je trgovčevo postopanje nepravilno in celo kaznjivo. Trgovec takih nečuvenih pogojev ne sme staviti. Zadevo je treba naznaniti c, kr. državnemu pravdništvu v Mariboru, katero bo dotičnega trgovca zasledovalo radi draženja in tudi radi tega, ker se je branil prodati blago.
Maribor. Mestni magistrat naznanja, da so sladkorne karte, ki se bodo dne 17. marca razdeljevale, veljavne samo za mesec april, ne pa tudi za mesec marc. Hišne sezname za petrolej je treba takoj zamenjati za bele hišne sezname. Kdor bi do sobote, dne 17. marca, ne mogel oddati belega hišnega seznama, bi ne dobil nobenih krušnih kart. V soboto, dne 17. marca, je izmenjava hišnih seznamov za petrolej nemogoča.
Maribor. V baziliki Matere Milosti so se te dni vršile duhovne vaje za tretjerednike. Slovenske pridige — vsak dan dve — je imel o. Salvator Zobec iz Ljubljane.
Sv. Peter niže Maribora. Dne 3. marca je v Nehovi umri 591etni posestnik Jožef Neawirt. Pogreb se je vršii dne 5 t. m. ob obilni udeležbi. Rajni je b i vrl slovenski oče in mož. Vseh pet sinov opravlja vo'3*ko službo N. p v m.!
Ljutomer. Tukaj je umrl dne 3. t. m. gospod Matija Zemljič, bivši veleposestnik in veletržec, v 86. letu svo e starosti. Pokojnik je bil rojen v Murš-čaku pri Kapeli. Bil je ustanovnik naše Posojilnice, v konjerejskega društva in drugih koristnih naprav. Naj v miru počival
Gotovlje. Dne 8. sušca je umrla gospodinja v župnišču Ivana Teran. Priporoča se vsem znancem in prijateljem v molitev!
Galicija pri Celju. Dne 26. februarja smo z žalostnim srcem spremili k večnemu počitku vrlega župana Janeza Doler, posestnika in mlinarja na Pi-rešici. Mož je padel kot žrtev svoie županske službe v krepkih možkih letih; podlegel je operaciji v celjski bolnišnici. Ne le cela gališka župnija, ampak cela pireška občina je prihitela k njegovemu prerane-mu grobu; domači župnik mu je tam spregovoril pogrebno slovo, pevski zbor je zapel ganljivo žalostin-ko, prejšnji župan Davorin Kranjc ga Je v svojem govoru orisal kot moža dela in požrtvovalnosti. Pretresljivo so jokali ob grobu žena-vdova in sami ne-doraščeni otroci za blaeim očetom. N. r». v m.!
Škoda po divjačini. Vprašajo nas: Meni in mnogim mojim sosedom so zajci zelo poškodovali tr-sje in sadno drevje. Celo odjedli so ga. In kaj so pa napravili z mladimi drevesci? Vse je objedenoi, tako, da ne bo več za rast. Zaman je ves naš trud z mazanjem in obdelovanjem. Prosim, kaj naj naredimo, da se nam škoda povrne in da pridemo do pra^ vice? — Odgovor: Škodo naznanite na okrajno glavarstvo ter zahtevajte odškodnino. Ob enem naznanite svoj naslov in naslov imejitelja lova. Tudi velikost odškodnine že lahko ter j alte. Toda pomni® je treba: Skoda za poškodovano trsje se bo Vam vrnila na vsak način, škoda za drevesca pa samo tedaj, ako ste jih imeli do visočine 120 cm obvezane, ali pa obstavljene s koli, oziroma žico.
Zamenjava zemljišč. Posestnik iz slovenjebis-triškega okraja nas vpraša: S svojim bratom sem se dogovoril, da bova menjala dve parceli zemljišča. Ker dam bratu manjši kos zemlje, mu moram dodati v denarju 600 K. Ali naj skleneva menjalno ali kupno pogodbo? Ali se mora vrednost parcel tudi naznaniti? Ala velja samo to, kar sem mu v denarju dal? Ali morava imeti od sodnije dovoljenje za zamenjavo, ker itak nobeden nič ne bo na premoženju pridobil, ampak bova posestvi le bolj združila? —• Odgovor: Napraviti morata menjalno pogodbo. Vrednost parcel določita sama. Koliko ste bratu dali na roko, je postranska stvar. Za zamenjavo ni treba nobenega dovoljenja od sodnije. Ako je kak vešč človek v bližini, lahko napravite menjalno pogodbo sami. Navesti morate število parcele, kata-stralno občino, vrednost obeh parcel in ob koncu dasta drug drugemu pravico, da se prepišeta na posestvo. Za vsakega posestnika se mora napraviti posebna pogodba: za Vas ena in za brata ena. Ko ste pogodbi sestavili, pojdite na zemljiško-iknjlžni u-rad okraja, kjer ležita parceli, in prosite, da Vam dajo nadaljnih navodil glede kolekov, podpisov, pravilnega vpisa na sodniji itd.
Kje tičijo mlinske karte? Vprašanje: Že pred dobrimi tremi tedni sem poslal po naši občini mlinsko karto na okrajno glavarstvo, a je še do danes (dne 3. marca) nisem dobil. Enako se godi tudi mojim soobčanom. Gospod urednik, ali Vi veste, kje tičijo mlinske karte? — Odgovor: Zahtevajte od okrajnega glavarstva, da naj prošnje hitreje rešuje. !Ako pa to nič ne izda, poročajte o tem slučaju ces. namesto!ji.
Kako je z ozlmino? Pšenica In rž sta na soln-
čnih legah dobro prezimili, pozni ječmen pa srednje dobro. V senčnih legah in v ravnini pa se je bati, da bo več pšeničnih in rženih setev zelo poškodovanih, ječmen pa bo celo zelo slab. Ledena skorja v hribih in voda v nižavah grozi uničiti posebno pozne ozimine. Jarega semenskega žita pa kljub prošnjam in obljubam ni nikjer dobiti. — Zadnji dež je na razvoj ozimin zelo ugodno vplival in je odstranil plesnjive mreže,
Sejte pomladansko repo! Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Ker je zlasti letos nastala velika potreba, da se pridela že koj v spomladi kolikor mogoče veliko živil, se prebivalstvu ne more dosti priporočati, da seje letos kolikor le mogoče zelo veliko pomladanske repe. Za potrebno seme bode , vojno-žitno-prometni zavod skrbel, kolikor mu bo le mogoče. Tudi bodo pravočasno določene najvišje cene za pomladansko repo.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu tudi v pretekli dobi ni bilo opaziti posebnega gibanja. Zastopnik neke hmeljske veletrgovine je pokupil 100 bal Štajerskega hmelja po 90—110 K za 50 kg. Razpoloženje na hmeljskem trgu mirno.
Cene za les. Dunajska zveza avstrijskih lesnih) veletrgovin plačuje do preklica za kubični meter hlodov (jelov, smrekov ali borov les) po 50 do 60 K, hlode ("hrastov, bukov les> 100-116 K, debele deske (hrastov ali bukov les) 200—248 K, za ostale vrste lesa so ostale lesne cene nespremenjene, ker ni bilo nobenega blaga. Popraševanje po deskah in po hrastovem lesu je izvauredno živahno.
R«zi»e novice.
Največje žitno polje na sveta je v bližini mesta Cincinati v Severni Ameriki in obsege 6000 njiv, na katerih se pridela po 22,000 hektolitrov žita v vrednosti poldrugega milijona kron.
Bojno delovanje je bilo včeraj splošno slabej-še. Na Goriškem so metali naši letalci na sovražno taborišče pri kraju Luccenico bombe.
Jnžnovzhodno bojišče.
V vzhodnoalbauskem jezerskem ozemlju se boji nadaljujejo. Francozi so med jezeri Ohrida in Pres-pa opetovano in brezvspešno napadli naše tamošn;o postojanke/
JTajnovejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 14. marca.
Franeosko bojišče.
Severno od kraja Armentieres so bili angleški oddelki z ognjem pregnani, V ozemlju reke Ancre so napadali Angleži popoldne brez artilerijske priprave med krajema Achit le petit in Grevillers, ponoči pa po močnem artilerijskem ognju na obeh straneh kraja Bouquoy. Bili so pod velikimi izgubami odbiti in so pustih 50 vjetnikov v naših rokah. V Šampanji so se boji iužno od Riponta nadaljevali z menjajočim vspehom. Na vzhodnem bregu reke Moze so se ponesrečili sunki Francozov pri Saint Mihielu. Neka naša straža ob reki je bila potisnjena nazaj.
Vzhodno bojišče.
Živahno delovanje na prednjih bojiščih na več mestih med Vzhodnim jezerom in Dnjestrom. Ob Nar rajovki so naše napadalne čete naskočile dele ruskih postojank, so razrušile obširne naprave min in so se vrnile z 2 vjetima Častnikoma in z 256 možmi ter z mnogimi strojnimi puškami in metači min. Na kolodvor Radzivilov severnovzhodno od mesta Brodi smo vspešno in izdatno metali bombe.
Na fronti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa in generala-feldmaršala pj. Mackensena nepomembnega.
Makedonsko bojišče-
Več francoskih sunkov med jezeroma Ohrida in Prespa je bilo brezvspešnih. Tudi močni sovražni napadi severno-zahodno in severno od Bitolja so bili izjalovljeni* Na obeh mestih je imel sovražnik precejšnje izgube.
Mehika se pripravlja?
Iz Novega Jorka se poroča, da je ameriški konzul v Mehiki poslal severoameriški vladi nujno poročilo, katero pravi, da je mehikanski predsednik Karanca odredil mobilizacijo in nova prebiranja. Mehika se pripravlja, da nastopi proti Severni A-merild, ako se ta zaplete z Evropo v vojsko. Nizozemski listi poročajo, da se ob severoameriškU meji zbirajo velike konjeniške čete.
Karanea zopet izvoljen za predsednika mehikannke ljndo l*d<\
Iz Berolina poročajo, da se je dne 12, marefi vršila v Mehiki volitev predsednika ljudovlade. Dosedanji predsednik Karanca je bil zopet izvoljen.
Tudi Kitaj proti Nemčiji?
Iz Pekinga se poroča, da je kitajska državna zbornica z večino 300 glasov odobrila politiko predsednika Kitajska ter da Kitaj ukine diplomatične zaveze z Nemčijo.
Ptrae 6.
SLOVSMSia GOSPOftAH.
15. marca IftlT.
Ustnica uradiditvi»
Selnica ob Dravi: Radi Vaše zadeve glede krninih kart smo se informirali na merodajnem mesta in smo izvedeli, da so trgovci, ki prodajajo m »ko, dobili pred kakimi 4 tedni od okrajnega glavarstva navodil», da morajo na eno karto, ki se glasi na 2 kg 80 dkg, dajati samo 2 kg moke. Karta pa se mora cela oddati. To pa zategadelj, ker so se zalege moke zelo skrčile. Glede petroleja pa prosit« župana, da Vam da 2 ali 8 karte po V, litra petroleja. Pojasniti mu morate, da ho i mož daleč na delo in morate zjutraj že pred 4. nro vrtati in zvečer čez 9. uro delati. Ako ste prikrajšani in se Vaši prošnji nt ugodi, imate pravico, se pritožiti na prehranjevalni urad okraj, glavarstva v Mariboru, Edmund Šmidova ulica, II. nadstropje. — 8 v. Rok ob Sotli: Prehranjevalni uradi okrajnih glavarstev imajo nalogo, da preskrbijo posamezne kraje z moko in dragimi živili. Naj se Vaša občina obrne s posebno vlogo na okrajno glavarstvo in zahteva več moke in drugih živil. Moko mora trgovka pravično razdeljevati med vse občane. — Sevnica ob Savi: Shranite odrezke, ker bodo trgovci dobili še več sladkorja. Cele karte pa Vam t-govec za 1 kg sladkorja ne sme vzeti. — Ako je moka nesžitna, se pritožite na o-krajno glavarstvo in zahtevajte zdravo, vžitno moko. — Desetnik IIIiš: Smo že poročali. Pozdrave! — Jož Majhen: Tudi letos se bodo dovoljevali dopasti za spomladansko delo na polju in v vinogradih. Naj Vaši domači takoj vložijo prošnjo in jo Vam pošljejo. Predložite jo pri raportu. — Mislinje: Vložite šp enkrat prošnjo. Pri občini imajo posebne tiskovine za take prošnje. Zupan mora vzeti Vašo prošnjo na znanje in jo odposlati okrajnemu glavarstvu. — Mali trgovec v Savinjski dolini: V mariborskem okraju je prehranjevalni urad hvalevredno razdelil sladkor na vse občine in med vse trgovce na deželi. Svetujte, naj tudi celjsko okrajno glavarstvo tako stori in če se Vam ne ugodi, se obrnite na c. kr. namestništvo v Gradcu. Pozdrt vljeni I — Gabiijel Škvorc: Obrnite se za dotični naslov na Rdeč križ, Dunaj. — Četovodja K, Dunaj: Ne smemo priobčiti. Pišite raje kaj druzega. Pozdrave! — Raznim dopisnikom: Pred sklepom uredništva smo dobili večje število dopisov, poročil o padlih slovenskih junakih i. t. d. Ker pa nam je prostor skromno odmerjen, smo več tfga gradiva odstopili „Straži", da ne zastari. — Tudi inseratov se nam je toliko nakupičilo, da pri najboljši volji nismo mogli vseh spraviti v list.
Loterijske Številke.
Gradec, dne 28. febr. 1917 : 72 20 <8	f2	86
Lioc, dne 3. marca 1917: 13 66 50	36	3
Trst, dne 7. marca 1917: 88 10 13	21	17
Dunaj, dne 10. marca 1917: 80 13 79	87	19
4
5
(SI
Kuoiti žel m hišo z malim zemljiščem, Vrednost 10.000 do 20'00 K za goto' o plačilo. Ponudb* bla-govol'jo se posl 'i: L. Šijanec trgovec, Križe»ci, Štajersko. 225
Priporoča se kot kuhari a ozir. gospodi "ja, star-jia o-ieba z lepimi spričevali k samostojnem g. na deželi z malim posestvom. Naslov pove upr»v. SI. Gospodarja pod „Kuharica 221".
™	-	skiin ijudstvom
dni°d bij«" službo s pačo,
provizijo in dijetami. Dopisi na generalno zastopstvo družbe „Kos-mos", Gradec, Jakomini tr,{ št. 11.
Išče se pridno deVle k rodbini brez otrok na deželo. Starejša in taka, ki zna kuhati ima prednost. Ponudbe na upravništvo Slov. Gospodarja pod „št. 190".
Tellco, 4 mesece brejo kakor tudi druge stvari: Alfo, omare, Btole, velike zaboje za shrambo ima na prodaj Amalija Lorber, Sv. Peter pri Mariboru.	225
Kdo kaj Ye?
Jakob Zorko se pogreša že od 16. julija 1915. Bil je v Galiciji. Služil je pri c. kr. pešpolku št. 15 8 stotniji, 2 voj. vojna pošta št. 80. Odgovor prosi Antonija Zorko, Sv. Barbara pri Mariboru, Spod. Korena h. št. 2.
Redka prilika!
Radi preselitve ! 250 komadov lepih razglednic, namesto K — sedaj samo K 10"— franko pošilja, dokler kaj zaloge: H. Sapira, eks-portna hiša Galanta št. 110, O irsko.	191
Želim kupiti (ago na vodo, v dobrem stanju, celo opravo, to je: s stavbo in streho ali brez nje. Ponudbe na naslov: Karel Viden-šek, mlin., Globoče p. Vojnik. 196
Učenec, star 16 do 17 let. se takoj sprejme pri Antonu Marčič, usnjarski mojster v Slov. Bistrici. Tri letna učna doba. Dobi tudi hrauo in obleko.	156
Pobegnil je deček star 12 let (25. januarja) doma iz Vrh'oga Zove se Albert Kraj ne. če kdo kaj ve o njem, naj naznani občini Vrh-loga pri Slov. Bistrici.	187
Želim prodati posestvo, kojo cb-stoji iz velike zidane hiše, hleva in nad tri orale zemljišča, hosto, koja meri nad dva orala. Hiša stoji poleg okrajne ceste, blizu kolo-ttrpra in 5 minit od farne cerkve Sv. Marjete. Ker je hiša za vsako obrt pripravna, se tudi na žoljo sama proda. Cena po dogovoiu ali pa pismeno. Jožef Lokovšek, posestnik na Ogeč&h. pošta Rimske Toplice.	220
Z|.it n»očnik (cviker) zgubljen na marinorskem kolodvoru. Blagohotno izročiti upr«vništvu. 207
Zane I j i v kočij až, (je lahko tudi čez 50 let star) se sprejme na dobrem zasebnem in stalnem mestu. Plača K 160.— s prostim stanovanjem Ponudbe pod „kočijaž št. 206" na-uprafništvo Slov. Gosp. v Maribom.
Maj r z 2 ali 8 delavskimi močmi se sprejme. Vpraša se v Mariboru, Garteugass» 12.
PlaOnVl1 ^i je še dobro ohran-Uiaooill, jen želim kupiti. Kdor ya i m» na prodaj, naj mi naznani. Ro-man Auton, organist, Št. Ilj v Slov goricah.	219
Iščem konjskega hlapca. Oglasi se naj pri g sp. županu v Fratnu. 215
Nova hiša s prostornim vrtom se v Studencih pri Mariboru ceno proda. Janez Veršič, Deubler-jeva ulica 13.	216
Za majerja. Iščem službe s tremi delavskimi močmi. Naslov v uprav-ništvu pod „Majer št. 217".
Mlada žena s 3 letnim sinčkom, katere mož se nahaja na bojišču, išče službe za gospodinjo ali mle-karico na gradu ali večjem posestvu. Če je potrebno ima tudi dve delavski moči. Naslov: Veronika
Bračko, grad Spielfeld. 212 — -* •* "»••■—— - • —------- -
Safar z dvema osebama išče službe; ima lepa spričevala. Naslov pove iz prijaznosti Krajnc Franc. Tržaška cesta št. 74, Maribor. " 3
Posojilnica v HI a k o lah
vabi svoje zadružnike na
redni obrni zbor,
ki se bode vršil v lastnem domu, Makole St. 11. v Četrtek dne 21. marca 1917 ob 1I%2 popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Poročilo računak. pregledovalca.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1916.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Volitev načelstva in rač. pregledovalcev.
7.	Nasveti in predlogi
Na prodaj srednje posestvo, obstoječ- v, travnikov, gozda in lepega sado-nosnika. Zidana hiša in hlevi ob okrajni cesti; vse v najboljšem stanju. 5 minut od cerk?e. Kdor želi kopiti, naj vpraša g. Luršak, restavracij» Soršak ob železnici, Slovenska Bistrica.	214
Mesarskega učenca sprejme takoj pod ugodnimi pogoji mesarsk > mojster, Franc Selak v Celju. 189
Z» ibivaSii«
Pri sestmkn v restavraciji Narodu oga doma v Mariboru o/D. se je nabralo dne 10. grudna 1916 K 200.— za najubožnojše slovenske begunce, ki bivajo v c. kr. taborišču v Vjuni pri Lipnici. Nadalje so darovali slavna Posojilnica v Mariboru o/D. K 200.—, dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru K 50.— in dr. Anton Medved c. kr. gimnazijski profesor v Mariboru K 10.—. Skupen znesek K 460.— je bii vposlan po gospodu c. kr. poštnem kontrolorju Vekoslav Bahovcu v Maribora. C kr. upraviteljstvo za begunce si usoja izrekati vsem p. n. darovalcem, ki bo prispevali v ta blag namen, svojo najiskrenejšo zahvalo. Vodstvo c. kr. taborišča za begunoe v Vagni pri Lipnici. 175
Makole, dne 9. marca 1917.
228
NaSelslvo.
AIILO ne
redni občni zbo
Hranilnice in posojilnice v BraslovČah,
reg. zad. z nem. zavezo.,
ki se vrši v četrtek, dne 22 marca 1917 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Sklepanje o razaelitvi čistega dobička.
5.	Nasveti glede spremembe pravil zadruge.
6.	Slučajnosti.
Braslovče, dne 10. marca 1917.	222
Za načelstvo: Jos. Pauer, Fr. Lorber.
Vabilo
na
redni letni občni zbor,
Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljubnem,
ki se vrši, dne 25. sušca 1.1. ob 12. uri opoldne v društ. pisarni
z običajnim dnevnim redom.
Ako bi se ob določenem času ne sešlo zadostno Število udov, vrši se isti eno uro pozneje ra-vnotam.
ODBOR.
Vabilo
na
deseti redili občni zbor
ljudske hranilnice in posojilnice v
Celiu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo dne 1. aprila 1917 ob 10. uri pred poldan v posojilniški posvetovalnici.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za leto 1916.
4.	Razdelitev čistega dobička za leto 1916.
5.	Slučajnosti.
V sluCaju, da bi ta obCni zbor ne bil sklepien, re vrši uro kasneje drug občni zbor, ki veljavno sklopa, ne oziraje se na število navzočih zadružnikov.
226	NAČELSTVO.
s t
Ap 1J1C6 za svinje.
Gena 1 steklenice ie K 1 20. O dobrem očinke«
teh kapljic imam mnogo priznainih in po-kalnih pisem. F, PfSilS» mostna lekarna s. kr. orla" Maribor, Glavni trg št. 15.
¡Zahvala.
Nisera »«rje!, da bi w kapljice kaj pomagal«. Sada} k» **»
da foi pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo tat <8 sdraTiio rsecs rrinjerejoa«. Prosto, pošljite ml »pat rHnj«Mu ksp* J'o t» rdeiico is ¡ficer hitre kakor mersi« 6 stekleni«, S [res Bksrjrao.
Sraduia »aa. dn* & s^aafc» 191*.
Velika izbera vseh
čevlfarsklli izdelkov
posebno lesenih čevljev. Zunanja naroČila se tak«»j izvedejo. Štefan Strašek. čevljarska delavnica in največja zaloga čevljev, Celje, Schmiedgasse 3.
Nobenega zobobola veŠJ :
Nobenih noči brez spanja. 8redetro „Fidn*" igj\.?f- Snje bol pri «etlih zobovih, kakor tudi pri miicij trd
4.«	->
W?V ** .f
iovraiueo, revmatičnem soboboiu, kjer M ir »m draga sredstva bila zaman. Ako n! uspeha, u po£l|« ftenar Baiaj. Cena B 1-50, 8 škatljice K 4"—. — Nobenega ks tise» a« aobovih več! Snežnobelo zobovje se doseže s sredstvom BXirisov* * t% zobe." Takojšni uspeh. Cent 2 K; 8 steklenice K 5. Kemeuj, Ksvvi* (Kaaohan), I. Postfach 12/Z »0, Ogrsko.	2 &

Hmelijskn zadruga v Račah
kupuje okrogel in tesa les.
Naročajte, priporočajte, pedpirajte v prvi vrsti svoj-list v Novem mestu
Dolenjske kovice
vsi dolenjski rojaki, ki živ te na zelenem Štajerskem. Naprej plačana let ca naročnina 3 krone.
t r«
MUZEJ

Slov. sgodovinsksga društva, Maribor, Koroška cesta 10 Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete2 osobito vojne &3»omM©.
sigi
oooooooooooooo
Cvetje
iz vrtov sv, Frančiška
(glasilo III reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K.
OOOOOOOOOOOOOO
Sijajna bodočnost
je zagotovljena novim srečkam avstr. Rdečega križa in turškim srečkam! Naknp teh izbornih srečk po-menja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju
veliko bogastvo!
Srečka . 'mtrajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti Sveta v-ukcle-nili glavnih dobitkov znaša čez
dva milijona kron!
Pogoji za a; kiiji r h *rečk so tako ugodni, da si jih zamore v akdo •/, lal ;oto nabaviti. — Zahtevajte bro.pl i no p jiisnilo!	192
5reckov \o z<»3i:>iJsNo 16, Ljubljana.
i "Vitr.'^T, t^H
Id.nMurea tötL
SLOTlNSia «OSPODAH.

I MALA NAZNAHILA. |
Sm besede stane 5 vinarjev, petitvrsta 18 nn. Mrtvaška oznanila ia tárale rsaka petitvrsta 24 t, Izjave in Poslano 86 vinarjev. Zaveč-k^tao objavo Laten popust. Inserati se sprejemajo le proti predpls-íUa. Zadnji čas za sprejemanje inserator torek opoldne.
Mizarskega pomočnika išče i™10 Ko ¡man miz. mojster Orehovavas, Slivnica pri Mariboru. ____^
Takoj se sprejme
mizarski pomočnik
ali nčenec, ki se je že nekaj «asa učil Naslov: Fr. Kolman, Orehova-vas, pošta Slivnica p. Mariberu.
Naprodaj je majhna h i $ a z vrtom v industrijskem kraju na Spodnjem Štajerskem. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Gospodarja."	lil
Krava se proda v Studencih, Ufer-strasse 47, Maribor.	182
Ključavničarji pozor! Fant, 15 let star, ima veselje do ključavnikar-skega nienja, želi pri kakem mojstru v mestu ali na deželi se učiti. Ljubše tam, kjer bi stanovanje in hrano imel doma. Vstop takoj. Erjavec Štefan, poŠta Podplat it. 16 pri Poljčanah.	193
Konj, 3 leten, krasen, se proda. H.
Drofenik, «. kr. davč. upravitelj,
Ptuj. _______________196
Kislo zelja in repo
kupuje M. Berdajs, Maribor, So-iijin trg.	197
Kislo zelje kupuje vsako množino
K. Boj, Maribor, Glavni trg, 3. 199
Prodajalka, boljša moč, sprejme se takoj v trgovino mešanega blaga
Lud. Knharič, Ormož.	198
Posestvo na prodaj tik glavne eeste v Močni, Sv. Marjeta ob Pes-suci, 4 orale rodovitne zemlje. Naslov : Črnko Julijan, Močna, Sv. Marjeta ob P.	200
Sprejme se takoj mizarski pomočnik, če tudi invalid, pri F. Kol-man, miaar v Orehovi vasi, pošta Slivnica pri Mariboru.	205
Učenca poštenih staršev, (ne pod 14 let starega), pridnega, ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj trgovec J. Tr&nn, Ptujska gora. Ponudbe se nai pošljejo v Celje, ■Gosposka ulica 82 Ivs n Trann. 204
iičem dekle k dvema otrokoma, »d 14 do 16 let staro, se takoj sprejme. — Naslov: Nikolaj Planinšič, Wunnat it 20, pošta Lače (Leut Mhaek).	202
Dobra kuhsrlea, izurjena v vsakem dela, želi nastopiti službo najraje v večjem župniiču, de ;. sli 15. aprila. Naslov: G. Levičnik, .Maribor, Gosposka nliea itev. 56, HI. nadstr.	208
vinarjev
stane pofctaa dopisni«», s katero lahko dobite na
»ahtevo moj gt*»-ni cnsik s novo slikannsii uradni tastuaj is poštnine prosto.
Prva tovarna ur Ivan Konrad,
c. i. k. dvorni dobavitelj v BriU» 961 na Če&em.
Nikebtasta anker ora K 6'SO, 6"80, 8-60, starf^r»br»»-tmBa-sta remont, uri S 8, s ¿risarskim kolesjem K 8"25, vojna spominska ura K 10, rmdium topna ara K 18, niklasts budilka K 7, stenska ura K 6-30. Za vsako uro tni stao pismeno jamstvo. Potica se proti povzetju. Noben rizike! Zamenjava dovoljena ali d«a«r nazaj. 1Da
Kmeti ko dekle, vsakega dela vajena, išče službe na deželi. Naslov pove iz prijaznosti Neža Va-cas, Maribor, Uferstr. 24. 209
6 let stare dek'e se da za svoje,
Naslov: Elizabeta Rožman, Koroška cesta št. 63. Maribor. 210
Delavci v zemlji, zidaiji, profesi-jonisti, se proti dobremu plačilu sprejmejo za dobro stanovanje in oskrbo je preskrbljeno. Naslov: Union Baugesellschaft, Ruše pri Mariboru.	211
,,Solzna Avstrija"
Dve novi pesmi v trajni spomin: 1. „Z Bogom zvonovi!" in 2. „Romarska Marijina" stane vsaka s poito vred 25 vin., torej obe 60 vin. Knjiga pod naslovom .Solzna Avstrija" s 25 bojnimi pesmimi je ie tudi za eno ¿ono in 40 vin. na razpolago. Kdor je še nima, nuj si jo takoj naroči. Znesek se lahke pošlje v neporabljenih poit-nih znamkah ali pa v denarju. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati. Naročaje se pri Matija Bele« pri 8v. Bolfanku v Slev. goricah via Ptuj Štajersko.
Malo posestvo
je na prodaj, meri itiri orale. */« orala vinograda, njive in sadonos-nik. Cena 9000 K. Posest. Barbara Lnbej, Počehova it 246, občina Leitersberg pri Maribora. 180
Domače milne (železne žrmlje), s katerimi lahko vsak otrok vsako vrsto žita melje, preskrbi Janez Ikgčman, posestnik v Selnici ob Muri, p. St. IJj v Slov. gor. 109
Konjak«
Pri slabostih vsled starosti in te-lavah v želodcu je konjak očiščen (destiliran) is starega vina ie več stoletij znan kot najboljše sredstvo ca dolgo življenje in ojačenje. Pošiljajo se steklenice, ki vsebujejo 4 pollitre 12 let starega konjaka franko za 40 kron. Sletnega konjaka, čudnodobro uspevajoče sredstvo za vdrg:jenje pri trganju v členkih 4 pol-iitrske steklenice 82 K Prodaj« se tudi vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgundee liter po 8 K 60 v. Benedikt Hertt, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko.	1 Kienr.
„Solzna Avstrija."
Knjigo pod naslovom „Solzna Avstrija8 s 26 krasnimi pesmimi, okra leno s slikami, pouje Matija Belec pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah, via Ptuj, Štajersko, vsakemu, ki mu pošlje znesek 1 krono 40 v. v denarju ali pa v novih neporabljenih poštnih znamkah. Ta spomin na Bvetomo vojno, naj ne manjka v nobeni hiši! — Nova krasna Romarska Marijina pesem ta 80 vinarjev. Na brozplačna sa-očila se pa nemormo ozirati I 68
Dvonadstropna
hiša
rraven ie drugo poslopje, nove ridana za pekarijo. Peč z paro m postavi z glavarstvenim dovoljen |em. Na prav dobrem prostora tndi na dan do 200 hlebov tnieg» kruha. Stanovalci plačajo na lete 1600 kron. Se pod lahkimi pogoj sa 60.000 kron proda. Vpraša * r MozartstraMC 69, Maribor. 86'
Kupim
dsm&čo slivevko • • ¿ibelni vosek • • . Tinski kamen* • •
tsako Množino po najvišji coni.
Ponudbe naj se pošljejo: ly. šerec, trg., Maribor, Tegett-kof-ova uL 67. 91
Očsnst se takoj sprejme. Pred nost ima tak, ki se je ie nekolike učil čevljarstva. Štefan Strmiš k, čevljarska delavnica Celje, .Kova čeva nliea it 8	88
Naznanile begunoem. Kot predsednik Gospodarske zadruge za Goriško okolieo in zaupnik Dunajskega odbora za begunce iz juga
naznanjam svoj sedajni naslov: Ivan
-v.	.
190
Mermolja, Gačnik 72, paita niea pri Maribora, Staj.
Dva čevljarska pemečnfka se takoj sprejmeta za lepo in priprosto delo. Stalni zaslužek. Sprejme se tudi čevljarski pomočnik-invalid. Štefan Strašek, Celje, Sthmiedgas. S. 188
Dobri čevlji po eenl«
Pošiljam vsepovsod proti povzetju sledeče obuvalo in sicer tako dolgo, dokler bo kaj zaloge po najnižjih fabriških cenah: Otroške čevlje s klobučevino in podplati iz ltnoleja št 19 do 26 4 K. Otročji čevlji, prima kakovosti z močnimi prob-kovinastimi podplati it 31—96 6 K. Dobri čevlji za ženske iz klobučerine z debelimi skozi zašitimi klobačevina8timi podplati št 87-42 11 K. (Droje čevljev). Močni moški usnjati čevlji s pribitimi lesenimi podplati it. 42—46 21 K. Naslov Rudolf Werdisheim tovarništa zaloga čevljev, Gradec, Sporgasse 11.	76
Kupim kostanjev les vsake
množino in plačam po najboljši dnevni ceni. Jos. Zajelšnik, trgovee v Št Jerneju pri Ločah. Štaj.
Pridnega in močnega pekovskega pomočnika ali učenca Bprejme s eelo hrano in plačilom Ivan Bohm, Fram pri Račah. Štaj.	144
Učenec, ki mora plačati za učenje, se sprejme takoj pri g. Cverlin, krojaški mojster, Maribor, Teget-hofova uL 28. Ima tudi hrano ia stanovanje tam.	148
Vrtnar išče takoj male hiše z večjim stanovanjem z boljšo njivo, boljše zemljišče, če mogoče z vodo za zamakanje, proti mesečnemu odplačilu za reč let. Velja v vsakem slovenskem kraju, le blizu želi postaje, pošte, cerkve in ob boljši cesti. Ce kaže, bi se tudi priženil h pošteni hiši. Tozadevne ponudbe se naj pošljejo kmalu na naslov: Jožef Rober, vrtnar, Hotel Post, St. Anton am Arlberg, Oberland, Tirol.	142
Kovači pozor!
T Hotinji vasi p. Slivnisa pri Mariboru se sprejme kovač, tudi invalid. Nekaj orodja se dobi v vasi. Mesto stalno z dobrim zaslužkom Blizu železniška postaja. Najboljša zveza z Mariborom Oglasiti se je pri občinskem uradu v Hotinji vasi, p. Slivnica.	101
AotomatičDa mišnica
za podgane 5 K
80 v., za miii 4 K. V eni noči se nahm po 40 miši. Nobeno vreme ne vpKva In se same
uredijo. Lovilniea za knhiajske žuželke „Rapid" pelevi na tisoče žuželk v eni noči, K 3 7«. Povsod najboljši uspehi. Mnoge pohvalnih pisem. Se pošilja proti povietjm. Poštnina 80 v. Raapošiijalniea Tint-ner, Dunaj IIL/72. Senku-ggus« št 2«.	(1 Lasdö).
Gostilna t Maribora
na lepem prostoru r sredi mesta se takej preda. Lep vrt, gospodarska poslopja s hlevom. Cena 46.000 kron. Pismene ponudbe na uprav-ništve pod „gostilna v Maribora štev. 157."
Učenes močne postave iz boljše hiše Be sprejme v trgovino z mešanim blagom Martin Ogorevc, Konjice.	89
Lončarska pomočnika
enega pri „šajbi," ki zasluži pri hrani 12—25 K na teden, enega pa pri pripravljanju, ki zasluži 6—12 K, Bprejme takoj lončarski mojster Franc Rajšp v Framu pri Maribora.	155
Koaja z opravo vred proda lončarski mojster Franc Rajšp v Framu pri Mariboru.	156
Potovalni uradniki in uradnice
se sprejmejo pri okrajnem vodstvu c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotinskega fonda (oddelek vojno zavarovanje) v Ptuju, minoritski trg. Stalna plača. Vprašanja na pisarno v Ptuju, minoritski samostan.	159
Stavbenik in tesarski mojster
Jožef Ne kr ep, Maribor, Mozart-strasse 59 se priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna stavbena in tesarska dela. Telefon štev. 15/VIII. Maribor.	160
Kupim
kisle zelje kg 60 v., korenje kg 32 v., jedilno bele repo kg 18 v., rdečo peso kg 80 v. Ponudbe se naj pošljejo na Ed. Leier, Maribor.	174
Najemninska hiša
v Mariboru, v bližini koroškega kolodvora, enonadstropna, z veliko kletjo, lepimi stanovanji se radi odpotovanja proda. Ugodna naložitev kapital^ čisto obrestovanje 6'/»°/o- Vpraša se Klostergasse, vež-bališče št. 1, pritličje, levo. 175
Kupim dvoje močnih težkih
vpreinih konj
ali pa dam (zamenjam s primernim nadavkom) za nje težko kobilo(16 pesti visoko) in mlado lepo žreb i c o. Dervušek, stavbenik, opekarna, Leitersberg, Mari-bor.	___179
Kupiti želim dobro ohranjen harmonij. Plačam takoj. Ponudbe z natančnim opisom in eeno se naj pošljejo na naslov: Upravniitvo Slovenskega Gospodarja v Mariboru.	168
Služba cerkovnika in organista v
Koprivnici se razpisuje. Nastop 15. aprila ali takoj. Prosilei se naj obrnejo na cerkveno predstojniš-tvo. ______ _ 17»
V Laporju pri Slov. Bistrici se takoj sprejme v službo organist in cerkovnik. Oglasijo se naj samo taki, ki so samskega stanu. Harmonij na razpolago.	178
Seno in slamo
Čevlji
z lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi t kožohovino.
Št 26—28 K 14-—. „ 29—34 K 17'-. „ 35—38 K 20-—. „ 39—41 K 23—, „ 42—46 K 26—. Pošiljanje po pošti Povzetje. Zamenjava dovoljena: Poštnina in strofiki pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v.
Schräm, Maribor ob D.
GOSPOSKA ULICA.
86
Cirila

*pi «ifcnii». <-'5s 'lsksrske sirsko spadajota del* kakor: časnike knjige, brcinr«, «tensk* In droge koledarje.
?j* 1.1, ferpnijsk* uradi «povedne tn misijonske listke s črnim, rdečim aH aofirim tiskom, uradnt lavitk* * natisom glave ter rasne eznanilns napise. '¿h ilavif občinske, šolak« Le drupe urade - uradne zavkk% ennaaik, n*-ifis». 'MglaBe, plačilne predpise., prejemn« potrdila itd. A obrtnike m IrgoTee pisma, savitke, okrožnice, račnne, opomin«, menice, cenik«, do-jisaiee nitsUvnice letake in lepake s črnim in drag^barvnim tiskom. Za posojilnice, r&drugs in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in spro-jemniee. l«nn poročila, računrke zaključke, društvene make, vabila itd.
Brzojavni Cfartlova tiskarna Maribor
BRRHRS
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni hm Koroška cesta Štev, 5
pripoveča svojo veliko salogo ranneg« papirja, per«sn:kov, ptce». škjuijk sa peiesnilce. svinčnikov, r|dirJs. kamenčkov, tablic, črniJ, zavitkom ;-Hat-vanih ia belih, v vseh velikostih), trgovski knjig, nofccov, pfsiaene%>» papirja v mapah in šksitljah. pvsglednic, itd. — 8vete podobe (raaie, velike in stenake),_ raipel» ntt velikosti, molitveniki, molelu, svetiiyici. škapuKiji. — ŠtsuubiJije m» urade in dr. — Postrežba taiat. isi solidna.

hjjjh» WVL


m

-f^mmnm-maviuimmmumm

rc^strovsna z&áraga z ncosisefctjo
Uradne ure
fetok t» Tt&k	dan od S.
«edelje 8. do pol 10/
in h^Udoje se redko ¿ame ob ;. dolí
se áajsjo vsak da& od 8.
Uradni prostori
m asfe^jgo t ninoritsken eanad^sm
iírmümv vloge
obrestaja po 4 , od is 16. v »esca po ^oirirt 1$. ÍB>¡cadajega jff»d drigom. ííorsdignjene, e&reeä «9 fcofeeem jöHij* is d«cft®kr» vnkogs leía «ripatóo gísv-éici ter k»kor ^,-le obrestiij^jo. ^irojoäBajo w knjiži«® drugiß zavodov kot rloge, n« da bi, se gtt i«B f>bre9toviwye kaj prekinilo in n« da bi s&raiika fti 1 ^jtf^1 tem kakib potov «K «t7?ob.	♦
^ftlwKpola^o s« BtraiiíuJH tampíafee p^Sta^brnoP»« pft-Wtoioe it. 118 Ö60 in dfccuaéí naísirafesiteí;
hu«
Bure^wftí are
M isjq» aa
P 5U. «I taife m
Btran 8.
SLOVENSKI ASSPODAK.
H5. marca 1917.
T	........
l judska hranilnica in
registrcvsna sadpuga m iveom» xaswezo
mm* Brapiiue fiii i? j» Obrestuj® n
4 1	članom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo
Za nalaganje decarja po poŠti *c n« razpok gt»po-	P°d 2eio ugodnimi pogoji. Vknjižbo in dru-
ložnice c. kr. po&toe hranilnice n» Dunaj o $t. 92.465.	go remljeknjižno izpeljavo izvršuje posojil- vsak delavnik od 9. do J 2. ur*' doooJdrve.
Beiltm da vek ^laeuie zadruga	niča sama brezplačno; stranka plača le koleke.	. ,
»
w
#t
Hotel Bell wl% Grailla Ccesarja Viljema) «usta it 9.
Posojilno in hranilno društvo pri Sv. Erai
razglasa, da obrestuje hranilne vloge od 1. marca 1917 dalje po 3W_
Semena
zanesljivo kaljiva kupujte samo pri tvrdki
I van Ravnikar - Celje.
Na primer: deteljno seme. peso Mamut, rdečo in rumeno, različno travino seme, vrtno in cvetlično po najnižjih dnevnih cenah.
Lepo detelj oo seme
icaa na prodaj. Franc Matjašič v Šetarjevi pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
201
Čevljarji.
Lepi kosci podplatom kg K 5— pošilja cd 5 kg naprej po povzetju dokler bo še kaj zaloge. Lederverwertung Gr.»z, Zimm^rplatsgasse 1. (sKienr.)
ravnik
si bele
zelj repo,
kupide trgovina Poi,
Maribor, Koroška cesta 20. ,0 Otv*ritev kleparske obrti i
Usoj; m si ul udno naznaniti, da sem v Mariboru, Grajska nlica štev. 28, (Bnrggasse)
otvoril dobro opremljeno
kleparsko 'delavnico«
Prevzamem v izvršitev vsa v mojo stroko spadajoča nova dela kakor tudi popravila. Z velespoštovanjem
Mafeso Ussar,
koneesijonirana inštalaterska obrt za c »prsna 103	plinovih in vodovodnih naprav.
Havbični polk št. v Mariboru ponudi gnoj od 150 konj počenši s 15. marcem 1917. Ponudniki se vabijo, da stavijo svoj« predloge v nadvojvode Viljema vojašnici v Mariboru pri zapovedništvu

„Usnjehran


se i šle
zmožen slovenski gd in nemškega jezika, ki je dovršil vinarsko šolo in je i zboren v nogradmk maka denik. Biti mora Slovenec i V@il@tnlmi ©»d-liinimi spriievali, zelo pošten, neožeojen ali ožsnjen brez otrok. — Ponudbe se naj pošijajo na naslov: Bansk< dvor peš»,a Viit)€£'t postaja Ofm^i, P -'Ste restante.	9 (Kienr.)
Sprejmemo	181
veščaka-ceni ca
za klavno in plemensko živin . Reflektirano le na absolventa kmetijske šole in izvrstnega strokovnjaka s splošno izobrazbo dobrega raču-narja, sploh zmožnega in zanesljivega delavca. Biti mora tudi vojaščine prost. Ponudbe z izpričevali se naj vloži na : Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. Plača primerna in dijete.
je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremen-akmu uplivu. Zatorej velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica.. Prosto poštnine pošilja dve steklenici 25» 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in preprodajalci dobe popust.	129
v *
množino
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, CeV«
f i
Conilne jermene
takoj razpošiij*. Kattner 8 Co., Gradec 46.
B zojavni naslov »Gigant*, Gradec.
1 Ki en.
PREDIVO
laneno in makoyo seme kupuje po najvišjih cenah
R.Steriiieckl v Celju,
oblastveno določeni nakupovalec
za ssdne okraje:	203
Celje, Vransko, Gornjigrad, in Šmarje.
Vinogradniki pozor!
Na «uho cepljene trte so iia prodaj, same
j najboljše rod o vite e vr; te in sicer L vrste. Vse trte so cepljene na Riparia Portalis in Goihe štev. 9. Cepljfne trte so zelo močne in lepe. Trte so po-; polnonsa zaraščene in jako lepo vkoremnjene, zakar se jamči. Dobilo se tuai cepljene trle posebno močne \ (L 1915) Cena pa dogovoru. Kdor si l oče naročiti zelo močne in lepe trte naj se blagovoli oglasiti pismeno ali ustmeno pri Francu Siodnjak, trt-nar v Rotrcanu, posla Jursinci pr Ptuju (Spod. Štajersko).	98
„Panorama-International"
\
Maribor, Grajski trg itetr. 3, »raven gostilne .,k ôrnemi.
orlu" se priporoča na obilen obisk. Odprta cel dan. Vstopnin» 80 v, otroci 20 v. Predstava traja 26 minut. Vojni d; godki iz vseb bojišč pokrajine v* b dežel celega sveta v naravni velikosti, slikovite in resnične. Za malo denarja in malo i i ga bo časa r.e vidi mnogo inoi mivnsti celega sveta. Kdor si eukrat ogleda „Panoramo," pride sopet. ker »o vedno uove predstave.
Vsem sorodnikom, znancem ki prijateljem naznanjamo tožno vest, da je vsemogočni Bog po kratki a mu »'mi bolezni poklical k sebi našega predobrega očeta
Jožefa NeiMrift,
posetnlka v Nebovi,
sprevidenega s sv zakramenti za umi rajoče, dne 3. marca L 1. v 5y. letu njihove starosti. Pogreb je bil 5 marca.
Blagega pokojnega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin Sv. Pet^r pri Mariboru, dne 8. marca 1917. ■arija roj. Mlasko, žena.
Alojzij, Franc, Konrad, Janez, ¥mcenc?
siaovi-voiaki.	194
Marija, Jožefa, Ana, Liza, Rozalija, hčere.
Za maogobrajne dakaze iskrenega sočutja, ki S- nam je izkazalo povodom nenadomestljive isgube naše srčnolju bljer.e matere, tašče, ©¿iroma stare ma tere,
i ie Jarc roj. Vernik

, posestnloa v Jelenčah,
171
za številno spremstvo pri pogrebu se vsem udeiež ¡ikom sorodnikom, sosedom in znancem iz domače in obilo drugih župnij iskreno zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo izrekamo vlč. g. duhovnemu svetovalcu in dekanu Čižeku :<a vodstvo pogreba in v srce segajoč nagrobni govor, č. g. kaplanu J. Medvedu za podelitev sv. zakramen tov ob zadnji uri. č. g. kaplanu magda lenskemu Avg. Šparlu za udeležbo pri pogrebu, slavnemu ja eninskemu pev skemu zboru in še posebej g. pevovodju nadučitelju ČonCu za žaiostinke na domu in cb gomili. Končno se zahval ju jemo vsem, ki so našo drago, nepozabno mater v ča>u njih bolezni obiskali m nas v urah težav in brilkosti tolažili.
Prosim » vse sorodnike znance in prijatelje, da se naše ljube matere spominjajo v molitvi
Jelenče pri JaraniDi, 8. marca 1917. 186	Žalujoči ostali.
izdajatelj 1» «aložnik: Katoliâko ttskavan Izuitvo.
DSgovara: «*lal£:: li^nriav Stop«®»
Tisk ttekarse sv» HMI» v Manflxv i
J