: F r- 1 SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" SEMANAPIO YUGOESLAVO NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in »a celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50.- Za druge dežele 2.50 USA Dolarjev. Leto III. far BUENOS AIRES 29. FEBRUARJA 1936 štev. 119 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs LIST IZHAJA OB SOBOTAH ŠE O NAŠI ŠOLI ^ zadnji številki "Novega lista" 1 je oglasil slovenski oče s pozi- na vse slovenske starše, naj na svojo sveto dolžnost: naj ioskrbe, da se bodo njihove hčerke sinovi učili tudi naše govorice ter j tai v to svrho pošljejo svoje otroke! tečaje za materinščino, ki jih | "Mržuje "Tabor" na Paternalu :n f v¡lli Devoto. Obenem je staršem sporočal, naj ne poslušajo brez- >estnežev, ki si na vse načine prizu- i 'evajo, da bi škodovali ustanovi, Ki ¡ 1 tiorala biti podlaga vsemu naša- j 11111 skupnemu snovanju v izseljeniš-tvu. Organizaciji, ki je za slovenske ts-,Je mnogo žrtvovala, morajo biti ;8ede, ki jih je napisal "slovenski e"> v priznanje in vzpodbudo, saj e 2lak, da se prepričanje o potre-5lovenske šole širi bolj in boij e*o kioga onih maloštevilnih ma-'n očetov, ki so prvi začeli po-, '^ti svoje otroke v tečaje za ma-"iski jezik ter jih s tem ohraniti 1Qdu, iz katerega smo izšli, ako še trohica narodne :avesti v pa- Poskus fašistične vstaje na Japonskem Več članov vlade umorjenih - Obsedno stanje v Tokiju - Vojaške oblasti se pogajajo z uporniki 1 krvi in le trohica zdrave 'i v naših možganih Razlogov, ki K, » ^"Ore za našo šolo, je bilo naštetih "mogo. Dokaz, da nam je potreD-Pa imamo tudi v poznem tarna- t severoameriških slovenskih iz- k Ruskih skupin, ki so mnogo sta- 56 od naših južnoameriških in Ki o * f 'Prašanje vzgajanja izseljenske-Naraščaja zanemarjale. —Sedaj ¡^oavajo, kako kvarne posledice -. to zanemarjanje za vse njihove Racije. S e podporne in prosvetne or-e. prvi tukajšnji naraščaj je še ^ v šolskih letih. Še imamo čas, 6'a V Preprečimo odtujitev velikega tega naraščaja. Doseči pa moto le, če zajamejo tečaji za I "k ei'inščino kar največje število na °ti'ok. Vsak, kdor lahko količkaj ((¡rjlva na starše v naši naselbini, bi ! smatrati za svojo dolžnost, Pričevati jih, da morajo poslati e v slovensko šolo! Uspeh bi 'e tc¡m kmalu pokazal in število ^ šolarjev bi narastlo, da bi bi-Ss[Veselje. In tukajšnji slovenski iz J>i bi lahko z mirno vestjo g.e íJ v bodočnost naše naselbine: ve-% bi _ Ha že v naprej, da nam ne bo Po toči zvoniti! Pa bilo d°slej in zakaj ni le V"H podučevanje naše mladi ^terinskem jeziku imela taks- tdj^^speiia, kakršnega bi morala i- Je v tem, da so se našli med v^'' na žalost, lahkomiselni, bre.:-ijj in zlobni ljudje, ki so velik Zadnje volitve, ki so se vršile prejšnjo nedeljo na Japonskem, so razburile nacionalistične in milita-tistično usmerjene elemente, ker so pomenile zanje hud poraz. Stranka beijzukaj, nositeljica velikojapoir skih eKspanzionističmh mej, ki je v piejsiiji i,L.oriiiCi sceia po-iiü'i cev, je pii ¿aaiijiii voiuvan ouiaai-ia samo J.V4 manuatov, uočim so liberalci, ki tvorijo stranko Minseito, povečali število svojih zastopnikov v parlamentu od 118 na 205. Fašistični "samurai" so videli v tej liberalni zmagi veliko nevarnost za svoje nazore, ki obstojajo v tem, da bi vojska morala imeti v svojih rokah Vso državno oblast, ker more edino vojska izpolniti važne naloge, katere ji je namenila zgodovina. Fanatični japonski nacionalisti sanjajo ne samo o tem, da bo Japonska prej ali slej vodila vse narode, ki niso bele kože, marveč so celo prepričani, da bo zagospodovala vsemu svo-tu. Hudo nevarnost na poti do teh megalomanskih ciljev vidijo japonski imperialisti v liberalcih, ki razlagajo, da se mora vojska brigaci za druge stvari in ne za politiko. V takšnem ozračju notranjih sporov je prišlo v sredo do burnih dogodkov v japonski prestolnici. Neka divizija je dobila ukaz, da se mora vkrcati za v Mandžurijo. Skupina mladih nacionalističnih častnikov se je ukazu uprla, a ko je vojni mi nister vztrajal pri odločitvi, je na poti proti postaji skušala izvršiti državni udar. Nekaj častnikov, katerim je sledilo kakšnih' 900 vojakov — je obkolilo bivališča raznih članov vlade ter usmrtilo naslednje: ministrskega predsednika, admirala ¥ ¥ ^ * energij uporabili za to, ''¡tej . s-0venski soii ŠAoaovali, ko-n kjer so mogli: in pred vsem katere so na vso moč «** i /l *Hj¡' evali, da je društvo, ki vzdr-\c¡°10' fažistično ter da se šolski \ .V28ajajo v tečajih v fašistič- tiiccl ' B°SU b°di potoženo' da alab namÍ le preveč "koreninje-Vjatiia 'astnost, da brž in preradi S« em°' fe nam kdo kaJ slabega 'Ji in Posamezinku ali organiza" • s*0 Prav nič ne potrudimo, da \ Ugotovili- ali je res, kar 8ta:.ali' ali ne- In tako je mn> S v¡s®v nasedlo podlim podtikar.-\¡Vi en vrst, ki so jih proti šoli So °najvee fantalini, ki sploh ni- \ ke VÍCe' da se °£lašajo k be- \ i niso — očetje! Našli so se analfabeti' ki so učeno Ha' da mÍSel ° š0li bi ne bi)a ■ vendar pa da so knjige, ki Litvinov, ruski zun. minister, ki je vcdil pogajanja ;a skleLiiiev pogodbe s Francijo « se rabijo v slovenskih tečajih, slabe in neprimerne! Prav takšne, kakor jih imajo na vseh šolah v Sloveniji! Cas bi pa sedaj že bil, da slovenski starši odprejo oči ter da začnejo misliti z lastnimi možgani! In njiho vi zdravi možgani jim bodo sami povedali, kaj je prav in kaj ni prav. Povedali jim bodo tudi, da ni fašistično ono društvo, ki si prizadeva, da bi naše otroke naučilo naš jezik; imena Mussolinijevih hlapcev, kateri si prizadevajo, da bi iztrebili naš jezik v Primorju, pa da so v resnici vredni oni nevedneži ali zlobneži, ki delajo in govore proti na-;i šoli, ker s tem pomagajo, da bi naš jezik izginil tudi v izseljeništvu. Gor jan. Okado; bivšega načelnika vlade Sai-ta; generala Watanabeja, šefa vojaške šole; admirala Suzukija in finančnega ministra Takahašija. Za izvršitev ubojstev so uporabili sablje, bodala, revolverje in celo strojne puške. Dramatičen prizor so Japonski cesar Iliro Hito je dogodil v stanovanju admirala Saita. Njegova žena se je postavila predenj ter zaklicala upornikom: "Ohranite njegovo življenje domovi ni!" Pa je niso poslušali; s sabljo, ki jo je ranila v roko, so jo odrinili vstran ter potem ubili njenega moža. Po izvršeni moritvi so se uporniki polastili poslopij raznih ministrstev. Mikádo, japonski cesar, je brž imenoval novega ministrskega predsednika v osebi odmora!. Asumija, ki jc takoj sklical ministrski svet. V Tokiju je bilo proglašeno obsedno stanje in črez 24 ur so disciplinirane vladne čete obkolile vsa poslopja, v katerih so se bili utaborili uporniki. * lY Ur & * Vprašani© Voditelji vstaje so poslali cesarju spomenico, v kateri pravijo, da ^o spravili s sveta one člane vlade, katere so smatrali za škodljive nacio nalnim interesom. Hujšega prelitva krvi ni bilo, ke/ vlada ni skušala zatreti upora, marveč si je prizadevala, da bi na mi len način stvar poravnala. Vojaške oblasti so se začele pogajati z upornim vojaštvom in kmalu je bil dose žen sporazum: vojakom, ki so samo ubogali svoje častnike, se ne bo nič hudega zgodilo. Za sedaj so jih spra vili pod streho v razne hotele, restavracije itd., ko se duhovi nekoliko pomirijo, se bodo pa spet vrnili v svoje polke. Četvorici oficirjev, ki so vodili u por, so oblasti prepustile, naj sami odločijo, ali se predajo, ali izvršijo "harakiri", t. j. si razparajo trebuh, kar smatrajo na Japonskem zu posebno imenitno in častno smrt. C.e pridejo voditelji upora pred sodišče, jo že sedaj gotovo, da ne bodo preveč strogo kaznovani, ker jtí (kakor pravi sovjetski publicist Ra dek) streljanje ministrov za japonske nacionaliste zelo zabaven in INCIDENT V NARODNI SKUPŠČINI V ponedeljek je prišlo v beograj ski narodni skupščini do bučnega incidenta. Tekom razprav je neki •>-pozicijski poslanec začel vpiti, da se nahajata med skupšinskimi ste-nografi dva policijski agenta. Radi tega je nastal velik hrušf, ki ga ni bilo mogoče pomiriti ter je moral skupščinski predsednik odgoditi vajo do srede. Jevtičeva opozicija je izjavila, Oa ne pojde več v skupščino. ^ Jf poostri tve sankcij proti Italiji Pojutrišnjem se sestane v Ženevi odbor osemnajstorice, ki bo proučeval vprašanje poostritve medna-lodnih sankcij proti Italiji. Obravnaval bo predvsem problem zapore petroleja, o katerem je posebna komisija izvedencev že sestavila oo-širno poročilo. O tem smo že pisali ter povedali, da je mnogo, če ne vse, odvisno od Združenih držav Severne Amerike. To je ponovil te dni v parlamentu tudi angleški zunanji minister Eden, ki je imel velik zunanje političen govor. Razpravljal je obširno o italijansko abesin^em sporu ter zagotovil, da Anglija vroče i.eli, da bi se ta spor čim prej -i pravično poravnal. Dejal je, de. .o sankcije le sredstvo za čim prejšnjo zagotovitev miru ter da bo angleška vlada vestno izvrševala vsak nadaljnji sklep Zveze narodov v tem pogledu; isto velja tudi za pe trolejske sanke je, če jih bodo v Ženevi odredili. Ne bomo tu ugibali, kaj in kako bodo odločili pri Zvezi narodov, vea dar pa se vsak dan bolj širi prepričanje, da je bilo' cincanja in igranja s sankcijami doslej že več ko dovolj ter da to ne bo moglo več dolgo trajati. V tem pogledu je Zveza narodov postopala, skoro bi rekli, z rokavicami napram Italiji, ki sicer od sankcij r©s ni imela dobička, vendar pa so od njih imele občutno škodo tudi mnoge druge države, ki sank cije izvajajo, in med njimi Jugoslavija. Verjetno je, da bodo te države zahtevale, naj se v Ženevi končno pove jasna in odločna beseda ter naj se sankcije poostre, da bodo prej dosegle učinek, ali pa naj se ukini» jo. — Najbrž bo že v tem tednu padla odločitev. Nekateri napovedujejo, da se bodo sankcije poostrile in bo naj brž Zveza narodov pozvala sanker onistične države, naj zaprejo vsa svoja pristanišča italijanskim ladjam. Med tem se klanje v Abesiniji nadaljuje. Kakor je v zadnjem času 'že prišlo v navado, razlagajo v Rimu, da povsod zmagujejo in o a-besinskih zmagah poročajo pa iz Addis Abebe. Težko je ustvariti si sliko, kako se prilike na abesinskih bojiščih prav za prav razvijajo. Vesti iz italijanskih virov trdijo, da je abesinski cesar bolan oziroma celo resno ranjen, neki tuji novinar, ki se je mudil v Addis Abebi pa zagotavlja, da se negus namerava odpovedati prestolu ter ponuditi Zvezi narodov mandat nad Abesinijo za deset let, z Italijo pa da se ne bo pogajal in da se tudi ne more, "ker bi ga poglavarji ubili", če bi kaj takega storil. Ná front med Makallejem in Ak-sumom je prišlo v zadnjem tednu do spopadov, v katerih so bili Etiopžl zmagoviti, kakor zagotavljajo abe-sinska poročila, Italijani pa pravijo, da bodo kmalu zasedli Amba Alagi ter dobili s tem kontrolo nad cesto, ki vodi iz Addis Abebe v Dessie prav nič nevaren šport. Vplivni vojaški mOgočniki upornike javno zagovarjajo ter razlagajo, da so morili v prepričanju, da je za domovino to potrebno. Vprašanje je sedaj, ali bo na Japonskem prevladala fašastična stru ja, ali ne. C.e pride na površje, bo po vsej priliki njeno prvo prizadevanje to, da udari po Rusiji in se utegnejo iz sedanjega puča v Tokiju izcimiti še nevarni zunanjepolitični zaplet-ljaji. * * ^ * ^V FRANCOSKI PARLAMENT ODOBRIL POGODBO Z RUSIJO Francoska poslanska zbornica je več dni razpravljala o francosko ruski pogodbi za medsebojno pomoč v slučaju kakšnega napada proti enr ali drugi izmed obeh držav s strani kakšne tretje vlasti. Razprave so bile izredno burne, ker so se nacionalistični poslanci na vse kri-plje upirali takšni zvezi z Rusijo ter so razlagali, da bo komunistična in-ternacionala sedaj spét začela s svojo propagando v Franciji. Prišlo je mestoma do prav burnih prizorov in več krat je izgledalo, da se bo v zbornici sprožila prava bitka med opozicijo in le^ičarsKi mi poslanci, ki so vneto zagovarjali pogodbe z Rusijo. Prav buren je bil incident, ki se je dogodil pretekli petek, ko je nacionalistični poslanec Franklin Boui lion napadel ministrskega predsednika Šarrauta z naslednjimi beseda mi: "Izgiecja, da mi hoče gospod Sarraut dati priliko, da jasneje izrazim svoje mnenje. Povedati hočem naslednje: Pravite, da ste načelnik vlade, ki hoče zagotoviti javni red. Ne pozabite, da ste tudi odgovorni za ono, kar se je dogodilo v Marseilleu!" Nacionalistični govornik je s temi besedami očital nr.- Fiandln nistrskemu predsedniku, da je on kriv, če sta bila v Marseilleu umo rjena kralj Aleksander in minister Barthou. Sarraut je reagiral z besedo "svinja!" in v zbornici je nastal pravi pekel. Incident se je zaključil šele, ko je eden izmed članov vlade izjavil, da se Sarraut »le spominja, da bi bil izpustil omenjeno psovko. Mnogi dragi poslanci so v svojih govprih dokazovali, da je zveza z Rusijo koristna in potrebna v interesu miru, ker bo zmanjšala napadalno razpoloženje pri bojevitih narodih, ki bi radi povečali svoje o-zemlje na stroške sosednih držav. Herriot je podčrtal važnost pogodbe z navedbo, da je Rusija v stanu mobilizirati za slučaj vojne 13 milijonov mož, od katerih se sedaj nahaja pod orožjem 1,300.000. Rdeča vojska predstavlja ogromno vojaško silo, RAZNE VES TI kardinal Ccpeilo, nadškof buenos-aireški, je bil imeonvan za primasa ¿.aioiiške cerkve v Argentiniji. To dni se je vkrcal v Genovi na parnik, ki ga popelje v Argentinijo. Tu mu pripravljajo velik sprejem. italijanska vlada je poslala domov pol milijona vojakov, ki so bili v zadnjih mesecih poklicani pod orožje. Pripravljeni pa morajo biti, da se tekom 24 ur prijavijo v vojašnicah, ako spet dobijo poziv. Radi velikih snežnih metežev je umrlo na Turškem v zadnjih tednih več ko sto oseb. Na smrt sta bJa obsojena radi ve-leizdaje bolgarska Častnika polkovnik Večev in stotnik Tančev; drugih deset oficirjev je bilo obsojenih na ječo od enega do 10 let. 1.500 novih vojnih letal namerava zgraditi Italija tekom tega leta, tako da bo njeno zračno brodovje štelo 5.500 avionov. Na londonski pomorski konferenci, ki zajeda že od 6. decembra lanskega leta in katere namen je bil omejiti pomorsko oboroževanje, so upali, da bo mogoče doseči sporazum vsaj med Angl-'jo, Združenimi državami, Francijo in Italijo. Ta u-panja pa so splavala po vodi, ker je Francija izrazila razne pridržke in je tudi Mussolini sporočil,.da ne pristane na nikak sporazum, dokler se ne ukinejo sankcije ter se ne zmanjša angleške brodovje na Sredozemskem morju. Novo veliko prekooceansko ladjo, ki bo nadomeščala zgorelo "Atlan-tique" na progi med Francijo in Argentinijo, bodo zgradili na Francoskem. Stala bo 180 milijonov fran kov. Vlada je že podpisala zadevno pogodbo 25.000 funtov šterlingov je potrošila angleška viada za pogreb kralja Jurija V. Prvi krat po testih letih izkazuje statistika Zveze narodov skromno povečanje mednarodne trgovine v preteklem letu v primeru z letom 1934. Pa smo še daleč od dobrih ía-sov, saj je znašala vsa lanska uvozna in izvozna trgovina komaj 34,7 od sto one iz leta 1929, ko se je začela gospodarska kriza. V Rim se je povrnila italijanska trgovinska delegacija, ki je v Argen tiniji in Braziliji iskala boljših trgovinskih stikov. Načelnik delegacije Asquini je Mussoliniju poročal o delu delegacije ter o uspehih, ki so bili pa menda pičli. Nov osarij bodo zgradili pri Kobaridu; v njem bodo zbrali kosti v vojni padlih vojakov, ki se nahajajo po raznih malih vojnih pokopališčih v okolici. V Stokholmu se je bila razširila vest, da je Stalin ranjen ter da j« bil v naglici pozvan v Moskvo nek? stokholmski kirurg, da izvrši nujno operacijo. Vest pa ni bila potrjena. češkoslovaški parlament je nameraval proglasiti 7. dan marca, ki ie rojstni dan bivšega predsednika republike Masaryka, za državni pravnik. To namero pa so opustili na izrecno željo Masaryka samega. Tržaški grad bo kmalu obnovljen in 24. maja ga bodo odprli občinstvu. Obnovitvena dela so se začela že leta 1934. Zaboj municije je eksplodiral na ladji "Antonietta", ko so v neapeljskem pristanišču natovarjali materi al za v Afriko, Enega človeka j3 ubilo in štirje so bili težko ranjeni. ki je važna peza na tehtnici svetovnega miru. Zunanji minister g. Flandin je v svojem ekspozeju razlagal, da pogodba z Rusijo ni uperjena proti no beni drugi državi, marveč je njen namen zagotoviti ohranitev miru v Evropi. Zbornica je >v četrtek odobrila po godbo z veliko večino glasov. Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Vojni minister umrl V nedeljo je preminul v Mar del Plati vojni minister general Manuel A. Rodríguez. Podlegel je src-ni bolezni, ki ga je napadla, ko se je nahajal na oddihu v znanem obmorskem letoviškem mestu. Pokojnik je bil odlična osebnost argentinskih vojaških krogov ter je radi svojih vrlin užival spoštovanje tudi s strani svojih idejnih nasprotnikov. Njegove zemeljske ostan ke so v ponedeljek prepeljali v Bue nos Aires, kjer se je naslednjega dne izvršil pogreb ob udeležbi držav nega predsednika, članov vlade, tujih diplomatov, vojaških in civilnih odličnikov ter velikega števila lju di. raza*. Obenem z lokomotivo se je prevrnilo še četvero vagonov. Kurjač in njegov pomočnik sta zgubila življenje, strojevodja pa je bil težko ranjen. Vzrok nesreče še ni znan. Jutrišnje volitve Jutri se bodo vršile v večini po krajin volitve za delno obnovitev kongresa, združene ponekod tudi a krajevnimi parlamentarnimi in občinskimi volitvami. V Buenos Airesu, glavnem mestu republike, je volilni odbor odobni volilne liste enajstorice strank, ki se bodo potegovale za dosego čim večjega števila svojih zastopnikov v parlamentu in mestnem svetu. Komunistično listo je volilni odbor za vrnil ter je s tem potrdil odločitev sodnika dr. Jantusa. Volilni odbor utemeljuje zavrnitev liste z navedbo, da se komunistična stranka bori preti sedanjemu ustavnemu redu ter da ji torej ni mogoče priznati pravic, ki iz tega ustavnega reda izvirajo. Volilna kampanja je precej vroča in ponekod se je prelila celo kri. — Tako je bil v Cafayateju (pokrajina Salta) ustreljen radikalski kandidat radikalske stranke za senatorja. Slični obžalovanja vredni dogodki so se dogodili tudi v Santa Fe in v buenosaireški pokrajini. Opozicija se pritožuje, da ni zadostnih jamstev za mir, red in svobodo tekom jutrišnjih volitev ter so posamezne stranke že opetovano pro testirale pri zvezni vladi. Pust Tudi letošnja proslava pusta ie bila dokaj animirana. Na pustno dni sta bili ulici Callao in Entre Ríos, kjer se je vršil oficielni korzo natrpani občinstva, ki se je zabavalo s korjandoli in serpentinami. Na obrežni avenidi ter na kongresnom trgu so se vršili plesi in tudi druga zabavišča so bila dobro obiskovana. V "Taboru" se je vršila na pustno Soboto zabava z zanimivim sporedom;, bila je razmeroma dobro o-biskana. Prva mnogo naših ljudi se je udeležilo pustne zabave, ki se je vršila v nedeljo v G. P. D. S. v Vi-lli Devoto in ki je potekla v najbolj šem razpoloženju. Animirana je bila tudi zabava, ki se je vršila v "Tabo ru" na pustni torek zvečer ter se zavlekla pozno v noč. Petrolej V teritoriju Chubut so odkrili v za Injem času spet novo in, kakor kažejo dosedanja vrtanja, bogato na.dišče petroleja, ki se nahaja, ki najdišče petroleja, ki se nahaja 10 km južno od vrelca Escalante. Na leteli so na petrolej v globini prib! 1.300 metrov Nesreča na železnici Pri km 1095 blizu Metana, v Sal ti, je skočila s tira ter se prevrnila lokomotiva vlaka, ki je vozil iz glav nega mesta pokrajine proti M. Ped- Strašna nesreča V nedeljo popoldne se je dogodila strahovita nesreča na poti, ki vodi iz Buenos Airesa v La Plato. Pri Magdaleni se je prevrnil in vžgal mikroomnibus, ki je iz Mar del PJa-te vozil proti glavnemu mestu in v katerem se je vozilo več oseb. Nesreča se je dogodila, ker je vozilo, ki je dirjalo s precejšnjo naglico, zavozilo z enim kolesom v 20 cm globok žleb na cesti ter je šofer radi močnega sunka, zgubil kontrolo nad vozilom. Prevrnjeni avto je takoj začel goreti. Nekaterim potnikom se je posrečilo ubežati smrti s tem, da so se izkobacali skozi okna, šofer in dve ženski pa so živi zgoreli med plameni. Eden izmed potnikov je ves v. ognju splezal skozi okno, se oddaljil nekaj korakov, legel na tla ter umrl. Od prehudih bolečin ni niti en sam vzdih ali stok prišel iz njegovih ust. Težke rane od opeklin so dobili tudi drugi potniki; dva med njimi sta pozneje podlegla poškodbam: 14 letni Armando Bozan, ki se je vračal sam domov k staršem iz Mar del Plate, kjer je bil na letovišču pri svoji teti, ter 59 letni italijanski priseljenec Ant. Cancia. Imena žrtev, ki so žive zgorele v vozilu, pa so: šofer R. Rodríguez ter uradnici María Tomasa de Gordillo in Ana Maria Guaycochea. Cenjene naročnike ki so zastali z naročnino, in to ne radi slabih gospodarskih razmer, po novrto prosimo, da jo kmalu poravnajo, ako hočejo, da jim bomo list še pošiljali. Banco Germánico LA AMERICA DEL SUD DE Av. L. A Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES Mercado de Abasto Corrientes 3223 CHILE SANTIAGO VALPARAISO BRASIL Rio Santos SAO PAULO PARAGUAY C. pres. Franco ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost ln primerne obrestil DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo VaS nalog najtočneje, najhitreje 1 najvarneje izvršen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnlca vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozlvnlce po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POSTA: Kam na] Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za Izseljensko poŠto, ki TJam jo hrani aH brezplačno pošilja na VaS najnovejši naslov. Naše uradne ure: od S^ do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2. SIGURNOST! BRZINAI USLUŽNOST! POVERJENJE Potovanje mornariškega ministra v Brazil V četrtek sta odpluli proti R. de Janeiro križarki "25 de Mayo" in "Almirante Brown"; na prvi izmed navedenih ladij se vozi mornariški minister kap. Eleazar Videla, ki bo zastopal predsednika republike na proslavah, ki jih priredi braziljska pomorska šola. Sleparije na policiji Na policiji so višje oblasti odkrile velike sleparije, ki so jih nekateri uradniki uganjali z uradnimi dokumenti. Kradli so takozvane "pron tuarije" oseb, ki so bile pri varnost nih oblastih močno zapisane, ter jih izročili, sodišču. Razdelitev izsušenega ozemlja pri Pančevu Kr. poslaništvo naznanja: Mnogi izseljenci se obračajo na tukajšnje kr. poslaništvo za pojas nila glede notranje kolonizacije v naši državi, predvsem pa za infor macije o razdelitvi pančevskega izsušenega ozemlja. Izseljenci, ki se zanimajo za stvar, morajo predvsem vedeti, da pridejo v poštev samo voj ni dobrovoljci. Ministrstvo za polje delstvo bo naselilo na pančevskem ozemlju 4.000 dobrovoljcev. Po do sedanjih informacijah se jih je doslej prijavilo že 6.000. če bi kdo izmed izseljencevdobi o voljcev reflektiral na pančevska zemljišča, naj potom poslaništva čim prej pošlje prošnjo pristojnemu ministrstvu. Iz upravništva Radi preobilice drugega dela, nismo mogli dostaviti v zadnjem času pobotnic vsem onim cenj. naročnikom, ki so nam Naročnino poslali po pošti. Tem tukaj potrjujemo, da ima jo list plačan do konca spodaj navedenih mesecev. FEBRUARJA 1935: Ana Švara. AVGUSTA 1935: Vincenc Rogelj. OKTOBRA 1935: Fran Sedmaíc. DECEMBRA 1935: Ivan Vever. FEBRUARJA 1936: Aloizij Kavčič, Josip Jug in Mirko Težak. MARCA 1936: Aloizij Gabrijel-čič, Ivan Kimovec in Fran Bizjak. Aprila 1936: Fran Velikonja, Josip Skrt, Fran Skuarč, Karel Duša, Rajmund Simčič, Josip Gržina in Julka Bizjak. MAJA 1936: Ciril Berlot (S. Paulo), Jugosl. podp. društvo v Córdo-bi in Josip Mežnaršič. JULIJA 1936: Aloizij Sulič, Fran Rohlič in Josip Čuk. AVGUSTA 1936: Dominik Mislej, Fran Bregant in Ivan Ulašič. SEPTEMBRA 1936: Josip Jazbec, Benita Petelin, Josipina Muznik, Matija Potočnik, Josif šinigoj (S. Paulo), Fran Srenjšek, Lurlovik Skok, Kristina Terčič, Anton Kikelj in Leopold Kralj. OCTOBRA 1936: Josip Brišček in Josip Kovačič. NOVEMBRA 1936: Fran Boncelj, Andrej Zorn, Rajmund Rusijan, i-vanka Colja, Josip Lah in Fran Ter čič. DECEMBRA 1936: Bogomir Ja-kin, Mihael Pertot, Josip Srebrnič, Peter Matuc, Fran Gradnik in Blaž Janežič. JANUARJA 1937: Družina Mer kel (R. de Janeiro), Rezi Kovačič, Aloizij Fink in Viktor Petrovčič. FEBRUARJA 1937: Josip Sauli. APRILA 1937: Karel Anzelin. MAJA 1937: Inž. Anton Kadunc (S. Paulo). Imenovani so nam v zadnjem času dostavili naročnino, če bi kdo želel, da mu še posebe pošljemo pobotnico, mu bomo prav radi ustra gli. Upravništvo N. lista. Del nemške vojne zračne flote # * V * # * Iz naših naročnikov ^ P2 _ __ začnete pošiljati Novi list". (T. K., i s c mBs-Aires)- "List ne prejemam v redu. Reklamiral sem na tukajšnji pošti, pa smo vedno na istem. Dogodilo se je, da celih sedem tednov lista nisem dobil, pa sem že mislil, da je prenehal izhajati, ko sem potem dobil kar po tri ali štiri skupaj. Čeprav berem novice in poročila, ki so po par tednov zastarale, vendar se, kot Slovenec, čutim dolžnega, da podpiram slovenski časnik. Pošiljam priloženi znesek za obnovo naročnine". (F. S., Montevideo). Podobne težkoče imajo tudi nekateri cenj. naročniki v Brazilu: "Odposlal sem Vam 10 pesov kot naročnino za novega in starega naročnika, ki sta spodaj navedena. Sporočam Vam pa, da Novi list ne prihaja sem redno, če je na cenj. upravi to ležeče, Vas prosim, da pošiljate list bolj točno". (F. C., Sao Paulo). "Ker sem se ravno te dni ustavil po dolgem popotovanju ter upam, da bom imel novi naslov nekaj časa tukaj, Vas prosim, da bi mi poslali, oziroma pošiljali Novi list semkaj, ker brez njega že ne morem več biti in komaj čakam, da mi ta spet prinese novice, tudi zastane; saj živim že nekaj tednov brez vsakih novic. Pozdravljam vse naročnike, či-tatelje in prijatelje Novega lista". (I. Družina, Santa Cj-uz). "Tukaj prilagam pet pesov za list, ker ne maram, da bi me dali kakšnemu jezičnemu dohtarju črez. Želim Vam srečno novo leto in enako tudi Novemu listu: da bi imel v naprej še več naročnikov in da bi se vsaj za toliko še povečal". (P. K., Pasteur). "Kaj vam naročniki nič več ne pišejo, kakor so včasih?", so nas ž9 nekaj krat vprašali prijatelji. Pišejo. Seveda pišejo. Naj nave demo tu nekatere stavke iz pisem, Prejetih v zadnjem času! "Vljudno prosim, da me poslužite z Novim listom za časa pol leta O Prvi priliki ega Jožeta Miholiča, ki je preko ta5¡l mejo na skrivaj ter se ni hotsl staviti na graničarjeve klice. Mi" je pred meseci dobil dopust služil je namreč pri vojakih tsr 16 bil operiran za slepičem — za ^ mesecev, da popolnoma okreva. '°Pust je preživljal pri stricu v Ko t0Vcih blizu meje. Njegova mati pa iivi v Avstriji, v Gradcu, kjer se je ifugič poročila. Sin je hotel k nji, I1 ^r ni imel potnega lista, je šel na TOvaj čez mejo, dospel srečno v ^Mec ter tu pri svoji materi pro-iiVel dalj časa. Zdaj, ko mu je do-potekel, se je hotel vrniti, se-l^a spet na skrivaj. Toda, ko je src 1 ineva hotel prekoračiti mejo bli-Korovcev, ga je opazil naš gra-"'^f. Kakor hitro je stopil na našo Njo, ga je graničar pozval, naj 'stane. Miholič pa je pričel bežati, v strahu, da ga ne bi prijeli in bil kaznovan, in v upanju, da bo h k ležal graničar ju. Ta je še nekaj at zaklical za njim, Miholič je be- . graničar je ustrelil proti Miho-1{ll> ki se kljub svarilnemu strelu J' stavil. Strel je zadel Miholiča \\ srca in Miholič je v nekaj hipih 6 istega dne je prišla iz Murske °te komisija, ki je pregledala l'^lo in zaslišala graničarja, ki je I v®dal, da je mislil, da je Miholič ' ®°tapec. Toda pri njem so našli ^ fotoaparat in nekaj knjig. %omor dveh zaljubljencev ^ Metavi pri Maribobru se je do-^ '1 dvojni samomor in bosta samo Üca najbrže podlegla poškodbam : Oba ležita še v mariborski boleči in je njuno stanje zelo res-' sta to 221etni hlapec Ivan Kle i '"^Č in 22-letna viničarjeva hči p'na Serdičeva iz Gruševe. Ko i pozvani iz Maribora rešilci, s "Wli hlapca in dekle v mlaki kr jjj* °ba s prestreljenimi prsi. Kle ij^ič oje bil ustreljen v dest K110 stran, dekle v levo stran. Kl( J^eva p o š k o d b a je hujša iJ^j je skoraj gotovo, da bo pod I ,v¡] ■»„ H »Hiii Manj nevarna je pa rana de- Itt , > ki utegne okrevati. Ta se je lici kmalu zavedela ter izjavila ¡ije je hlapec Klemenčič, ki ga je > a zelo rada, vpričo nje ustrelil 81> nakar je iz obupa segla fe ^ Do revolverju ter si pognala k v prsi. Kaj je gnalo hlapca uPnemu dejanju, ni še znano. ^ašna smrt otroka v plamenih H bijr, °tinji vasi pri Slivnici se je v I ^ ^-mesečnega sinčka železni- Sí ''a nesreča, ki je povzročila v zr VESTI S PRIMORSKEGA \ Aretacije in konfinacije Izmed mladeničev, ki so bili pred nedavnim aretirani v Trstu in okolici, kakor smo tedaj poročali, so oblasti izpustile spet na svobodo samo šestorico, drugi pa so bili prepeljani v koperske zapore; med temi sta tudi dr. Turina in Roman Pahor. Medtem so aretirali zopet več slovenskih mladeničev. V ponedeljek, 12. jan. so prijeli kar na ulici, v Trstu, znanega mladega slovenskega zdravnika dr. Stanka Sosiča, ko je bil na poti k svojim bolnikom. — Tudi o vzroku njegove aretacije ni mogel nihče kaj izvedeti. Očitno je zopet začela ostrejša preganjevalna kampanja proti našemu narodu v Julijski Krajini. Naše i ljudstvo si ne more tega drugače razlagati, kakor da so to zadnji brezmiselni bru talni čini umirajočega, ki hoče Se v zadnjem trenutku pokazati svojo oblast in silo. Italiji očitno ni dovolj, da morajo sinovi jugoslovanskih mater prelivati svojo kri na daljnih bolnih poljanah v Abebsiniji za imperialistič ne težnje fašističnega Rima, ona ho če še sedaj tudi na domačih tleh zrušiti naše brate, samo zato, ker so sinovi jugoslovanske matere. Radi tega ječi še vedno na stotine in stotine naših ljudi po raznih temnih ječah Italije, radi tega životari več kot sto naših ljudi na ma larističnih in pustih otokih. Kulturnemu svetu pa hoče Italija dokazati, kako je prav ona pozvana, da ponese kulturo in izobrazbo v abesinsko Afriko. Skrajni čas je, da se razkrinka prava lice sodobne I-talije in da se prikaže vsemu svetu, kako brutalno in barbarsko uničuje Italija zadnje kulturne in človečan-ske pravice narodni skupini, ki ji ¡e bilo proti njeni volji usojeno, da je prišla pod Italijo! V decembru sta bila aretirana v Solkanu pri Gorici Rihard Komavli, trgovski pomočnik mirenskega kon-sumnega društva, in Vladko Grosa^, mizar. Po enomesečnem preiskoval nem zaporu sta bila obsojena na triletno konfinacijo "radi protifa šističnega delovanja". Na pet let konfinacije je bil obsojen neki mladenič iz hiše pri Bi ščevih v vasici Goriče med Vrem-sko dolino in Divačo. neopaženo, brž ko je zapustil trgovino, odpeljali na kvesturo, kjer so natančno pretehtali blago. Ugotovili so, da je pri kilogramu manjkalo nekaj dekagramov. Zato so oblasti izvršile aretacijo obeh in ju konfinirale. Ljudstvo je bilo zelo razburjeno zaradi tega nesramnega odiranja in je z zadoščenjem sprejelo vest, do sta bila trgovca konfi-nirana. Kakšne prstane so oddajali v Trstu Iz Trsta poročajo: Nabiralna akcija se vrši s polno vnemo in na tisoče prstanov so ža zbrali na tajništvu fašja. Trst seveda ne sme zaostati tudi v tem poglc du za drugimi mesti v Italiji. Za mnoge revne ljudi je "darovanje" prstana precejšen udarec. Saj jim predstavlja ta predmet edino vrednost, ki jo še imajo. Nihče se ne veseli tega darovanja. Pravijo pa, da so tudi to vprašanje Tržačani ugodno rešili. Kaj so napravili? Nabavili so si za par centezimov prstane iz medi in te so potem "blagohotno" darovali fašju. Nabiralni aparat je posloval dokaj avtomatično in zaradi velikega navala nihče ni natan čno gledal na prstane. Toda fašisti so kmalu zapazili, da so jih Tržačani potegnili. Ko so pregledali prstane na fašju, so ugotovili, da jih je skoro polovica iz medi. Hitro so postavili na fašju, kjer oddajajo prstane, policaje in zlatarje, ki vsak prstan preiščejo in zapišejo daroval ca. Drugi so se rešili tega vprašanja na ta način, da so kupili prstane manjše vrednosti, ki vsebujejo manj So količino zlata. Tudi to nakano so odkrile oblasti in so postavile pri vseh zlatarjih stražnike, da tem preprečili kupovanje. jj. Dolenca. Otrok je ležal . P°leg štedilnika v kuhinj\ Hlj^ 'mela nekaj opravka pri so- U t je za hipec pustila maie-i «Ožlr <4j samega. Ko se je čez ne-lllut vrnila nazaj, je zagleda-.Slaahovit Prizor. Zibka je bila etl'h, v katerih se je zvijal SlllCek, ki je gorel pri živem ga je rešila iz strašne V °sti> pa je bilo že prepozno. \2l)Je dobil izredne opekline na \ ln Prsih ter je nekaj ur poz \K > yy 2A POUK IN ZABAVO UMETNA GOJITEV RASTLIN Oddelek za rastlinsko fiziologijo na Kalifornijskem vseučilišču je izvršil v zadnjih petih letih nič manj nego 5000 poskusov z novovrstnimi kemičnimi "rastlinskimi kroglicami", ki naj bi rabile povečanju letine. Uspehi teh po skusov so izredni. S pomočjo kroglic so n. pr. žetev pšenice, ječmena, riža in bombaža povečali za 25 do 50 odstotkov nad normalno, posa, koren j 3 in druge sodobne rastline so dozorele 20 do 30 dni prej nego običajno in so bile za 00 odstotkov večje, ne da bi se njihova okusnost zavoljo tega kaj zmanjšala Vrtnice so dobili sredi zime pri normalni sobni temperaturi 00 do 70 dneh pa so dobili iz semena vrtne grašice poldrag meter visoke rastline s -prepolno cveti. Vsa skrivnost te nove metode je v tem, da dajejo rastlinam v natačnili količinah in prvovrstni kakovosti mešanice iz sedmero prvin rastlinske hrane. Te v kroglice združene sestavine raztopijo v zemlji ali vodi, v kateri naj bi rastlina rastla. Sestavine so dušik, fosfor, magnezij, železo; kalij, žveplo in kalcij. Vsaka rastlina za hteva drugačne mešanice nekaterih elementov. Z rastlinskimi kroglicami so povečali beluše za skoraj sto odstotkov, ne da bi postal za človeško prehrano uporabni del rastline zavoljo tega slab ★ ti * ti ★ ti ši. Krompir je svoje "gomolje povečal za polovico, ne da bi vrhnji del rastline postal zavoljo tega kaj višji ali pa ila bi se zmanjšalo povprečno šte-viloj-gomOijev na določenem prostoru. (*:p se pa io zelenjavo kultivirafi v vodf namesto v zemlji, tedaj jo rastlina zrasla dvakrat hitreje, uporabni dol rastline je postal še večji in tudi povprečno število rastlin na isti ploskvi se je zelo pomnožilo. Pšenica, ki je rpstla v vodi, je bila po zaslugi rastlinskih kroglic dvakrat večja, nego tist;t, ki je rasla v zemlji. Ni čudno, da so začeli na omenje-nent oddelku -delati potem pred vsem poskuse s k uiti viran jem rastlin v vod nih Inizernih. Pri tem so ugotovili, da je najboljši medij za pridelovanje zelenjave in žit po novem načinu plitek betonski bazen,ki je pokrit s pokatra njeno lepenko ali z gosto mrežo in močžo* 'galvaqizirenc žice, ki je prevlečena še z grobim platnom. Rastline rastajo v luknjali, ki so. tesno druga poleg, druge in segajo.^, «tvojimi koreninami v vodo, kamor nih J i določeno število kroglic ozir. kratkih cevk, v katerih drži mavčna masa hranilno mešanico. Doma uporabljaš ustrezajoče posode. Kar se tiče stroškov tega postopka, je dejal prof. dr. Gericke, ki je vodil poskuse, da stane zgradba 15 do 20 cm globokih betonskih bazenov prilič no trikrat toliko kak vsakoletna pri prava istega ozemlja po doslej običaj nih metodah. Toda potem drže bazeni pol stoletja in ni treba nobene obdelave zemlje, nobenega namakanja, plet-ve, redčenja rastlin in drugih podob nih zamudnih in dragih del. Zadostu je, da se bazeni polnijo z vodo in da se od časa do časa obesijo vanje nove kroglice. V ozemljih, kjer malo dežuje, zadostuje ujeti malo dežavnice. — Množina vode, ki bi po starem načinu obdelovanja zemlje, zadostovala ko maj za površino enega jarda, zadostuje za deset jardov bazenov. ZDRAVILO PROTI MORSKI BOLEZNI Na svetu je mnogo ljudi, ki bi bili srečni, ako bi se znanosti posrečilo odkriti zanesljivo sredstvo proti morski bolezni. Vesti, da se jo medicinski znanosti to že posrečilo, se vedno pojavljajo, toda vedno se izkaže, da nobeno tako zdravilo ne velja. Iz Švedske pa prihaja poroči lo, da se je nekemu tamkajšnjemu zdravniku po dolgoletnih poskusih vendar posrečilo odkriti zanesljivo zdravilo. Zdravilo je sestavljeno beljakovin, ki jih vbrizgajo v teio, kar povzroči, da človeka ne napade morska bolezen. Iznajditel'j je dr. 4 Wassen, ki je tudi sam že temeljito preizkusil to sredstvo. S svojo družino je namreč odšel na dolgo potovanje po morju ter je ugo tovil, da njegovo zdravilo učinkuje celo v najbolj viharnih dnevih, '/akaj nihče od njegove družine ni zbolel na morski bolezni. ti ti NAROČITE SE NA "Novi list" * ti * ti * ti Ženski kotiček Časopisni papir Časopisni papir nam služi na ne-številne načine, ž njim snažimo šipe. Papir zmečkamo v kepo, ga nekoliko pomočimo v vodo in ž njim drgnemo po steklu. Šipe so hitro o-ciščene. — V umazane steklenice natlačimo koščke časopisnega papirja, prilijemo vode, kateri smo pri mešali nekoliko so 'e in pustimo, da se nesnaga odmeči. Steklenica mora biti polna. Po: neje steklenico do polovice izpra- nimo in stresamo sem in tja, da papir odrgne stene stekla niče. Končno zlijemo vse ven in iz-plaknemo steklenico s čisto vodo. Tudi čaše najlepše očistimo s časopisnim papirjem. — Namizni pribor ki ga ne uporabljajo vsak dan, postane hitro moten in neznaten. Ako ga dobro osnaženega zavijemo v časopisni papir, ostane kakor nov — Če položimo pod preproge na tleh na debelo časopisni papir, ostanejo tla čista; papir pa tudi zadržuje mraz. To se pozimi dobro obnese zlasti v sobotah, ki so nad vežami ali nad kletmi. — V kuhinji obriše praktična gospodinja sajasto ali mastno posodo najprej z zmečkanim časopisnim papirjem, potem šele jo umije, ker sicer ima takoj umazano vodo. Tudi mastno vedro in lijak izbrišemo najprej z zmečkanim časopisnim papirjem, potem šele ju umijemo z vročo vodo. — Krompirja, jabolk, repe, kumar in druge zelenjave ne lupimo na kuhinjsko mizo ali celo na tla; predse razgrnemo časopisni papir na debelo ir. devljemo vanj vse kuhinjske odpad ke. Ako nimamo vrta z gnojiščem, zavijemo odpadke v papir, jih nekoliko posušimo in potem požgemo. — Kadar se je kdo zakasnil in ne pride pravočasno k obedu, zavijemo jed na debelo v časopisni papir in jo postavimo v pečico. Tako postopanje nam prihrani pogrevanje. — Prah od premoga poškropimo z vodo in ga zavijemo v časopisne vrečice. Na ta način lahko ves prah polagoma požgemo. Ljubocumnost izumira Neki marsejski odvetnik trdi na podlagi statističnih podatkov, da je ljubosumnost izumirajoč pojav — vsaj na Francoskem. Stévilo zloči nov iz ljubosumnosti stalno pada. Tako so imeli na Francoskem leta 1932. dvakrat toliko sodnih obravnav zavoljo umorov iz ljubobsum-nosti nego lani, letos pa je opažati nadaljnje krčenje. Po drugi strani se je zmanjšalo v zadnjih letih tu di število ločitvenih tožb na podla gi ljubosumnosti. Migliaji za hišne gospodinje Masti, ki je pri cvrenju postala preveč rjava, primešamo skodelico vode in pustimo, da oboje skupaj 110 kaj časa vre. Potem postavimo za nekaj ur na hlad. Mast ostane pri vrhu in se strdi; poberemo jo z vode in jo uporabljamo za prežga-nje. Krilo, ki se sveti, odrgni s krpo, ki jo pomakaš v mešanico alkohola, saimijakovega cveta in vode, vsakega enak del, potem drži dotični del krila nad vodno soparo. Prav tako obnoviš tudi moške hlače. Piškoti za otroke. Zgneti v testo na deski 1 ¡2 kg moke, 20 dek sladkorja, 6 dek presnega masla, 3 ceia jajca, 11IG litra mleka in 2 deki zdrobljene in presejane jelenove soli. Pokrij to testo in naj počiva čaz noč. Naslednjega dne ga pregneti; ako treba, dodaj še malo moke. Ra¿ valjal ga, toda ne vsega naenkrat, izreži z modelčki piškote, ki jih v zelo vroči pečici hitro speci. Ko se že nekoliko pečejo, odpri pečico za nekaj časa, da sol izhlapi. Iz navedene množine narediš približno 150. piškotov. MALI OGLASI MODAS "WILMA" Nudimo c en j odjjemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene- zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 Ana Chrpova Slov. babica .dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", so priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke >--mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 81b2 Katero ¡oo poročil novi angleški na z Grške, vel. vojvodinja Cirila, kralj? ruska, Tu je nekaj kandidatinj (z leve): princezinje Irena in Katari-Julijana s Holandskega in Evgenija iz Grčije HI Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam s® PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI KDOR ŽELI spoznati samega sebe» svoje hibe in sposobnosti, svoj značaji svoje doboče in preteklo življenje, naj »e obrne na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno ime i" priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov! GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B« Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku. NAZNANILO. Sporočam, da sem s® preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrim®-tiios, služkinje, sobarico itd. BERTA CLRNXC, Dorrcgo 1583 (pol kvadre <>d Ki vere 1900) — U. T. 54, Dar vin, 35SS. PREK0M0RSKA POŠTA z Evrope dospcfo 23. Cabo Sto. Tome in España 25. Madrid 27. Kerguelen in Alsina 28. Ant. Star 29. Arlanza Proti Evropi odplovejo 26. Augustus 28. Espena REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih lin športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. AL11ERT BELTRAM -ra»*..» *~j1ilfrÉ*-'fn"- -i^' wiií- ' KROJAČNICA "Triestina" izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 Pr P. A. de Alarcón: KAPE'i'AN STRUP PRVI DEL Telesne rane I NEKOLIKO POLITIČNE ZGODOVINE Tekom popoldneva 26. marca 1848 so imeli v Madridu streljanje in klanje med skupino meščanov, ki so u riiirali z do tedaj tujim vzklikom — Živela republika! — na ustnicah, in med monarhistično vojsko (ustanovljeno ali ustvarjeno po Ataulfu, obnovljeno po don Pelayu ter preurejeno po Trastamari), ki ji je. bil takrat vidni vodja, v imenu done Isabele II., predsednik ministrskega sveta in vojni minister don Ramón María Nar váez... Dovolj o zgodovini in politiki! Preidimo na druge, manj znane in bolj zanimive stvari, ki so se porodile iz obžalovanja vrednih dogodkov! II NAŠA JUNAKINJA V pritličju levega dela skromne, a prijazne in čedne hišo v ulici de Pro ciado«, ulici, ki je bila v tedanjih .ča sih zelo ozka in vijugosta in ki je bi la onega dne pozorišče spopada, so živele same, t. j. brez sleherne mos ke družbe, tri dobre in usmiljene ženske, ki so se razlikovale med seboj po telesni zunanjosti in družabnem položaju, kajti bile so: priletna gos- pa, vdova, doma iz Quipuzcoe, resne in odlične zunanjosti; njena hčerka, mlada, neomožena, rojena v Madridu in dokaj lopri, dasi drugačnega tipa nego mati (po Čemer je bilo sklepa; ti da se je bila vrgla popolnoma po očetu), in dekla, ki brez določene starosti, zunanjosti in skoro tudi brez določenega spola, krščena, do gotove meje, v Mondonedu, in ki smo jo že preveč počastili (kakor jo je bil preveč počastil tudi dotični gospod župnik) s tem da smo priznali, da Je pripadala človeškemu rodu. Omenjena mladenka je bila kakor simbol ali živa in v krila oDlečena poosebljenost zdravega razuma: tako zelo sta bili uravnovešeni njena lepota in njena narava, njena eleganca in' njena preprostost, njena dra-žest in njena skromnost. Redkokdaj se je zgodilo, da je šla neopažena po ulici ter da ni vznemirila poklicanih dvoriteljev, naravnost nemogoče pa je bilo, da bi jo ne občudoval ter se ne čutil priklenjenega od njenih številnih dražesti vsak, kdor je nanjo obrnil svojo pozornost. Nikakor pai ni bila (oziroma; bolje rečeno, ni hotela biti) ena izmed onih kričečih, našemljenih in učinkovitih lepotic, ki potegnejo nase vse poglede, da se le prikažejo v salonu, gledališču ali na promenadi, in ki spravijo v zadrego ali popolnoma v nič revčka, kateri jih spremlja, pa naj si bo zaročenec, mož, oče ali pá sam ábesinski cesar ... Rila je pametna in skladna skup nost telesnih in duševnih popolnosti, katerih čudovita uravnošenost ni navduševala človeka na prvi pogled, kakor ne navdušujeta mir in red; ali pa kakor se dogaja s skladno izgo- tovljenimi spomeniki, pri katerih nas ■ i nič ne odbija, niti izziva našega začudenja, dokler si ne ustvarimo prepričanja, da mora biti vse enakomir-no lepo, če so nam vse zdi tako gladko, lahko in naravno, človek bi rekel, da je ona poštena lepotica i-: srednjega sloja proučila, kako se rao ra oblačiti, česati, kako mora gledati, se gibati, skratka: kako mora nositi zaklade svoje sijajne mladosti v obliki in na način, da ne bo izgledalo, kakor da je sama s seboj zadovoljna, da je ošabna ali izzivajoča, marveč da se zelo razlikuje od onih lepotic, ki bi se rade omožile, ki razkazujejo svoje dražesti in ki hodijo po teh božjih poteh, razlagajajoč vsemu svetu; Ta hiša je na prodaj... ali pa se odda v najem. Pa nikar se ne ustavljajmo pri podrobnem opisovanju in razlaganju, ko je še mnogo onega, kar imamo povedati, časa, s'katerim razpolagamo, je prav malo! III NAŠ JUNAK Republikanci so streljali proti vojakom z vogala ulice de Peregrinos, vojaštvo pa je streljalo na republikan ce z mestnih vrat Puerta del Sol, na način, da so krogle z obeh strani le-tele mimo oken omenjenega pritličja, če se že ni zgodilo, da so udarjale v železno omrežje, ki je rezko brnelo, ter so v odboju povzročale škodo na oknicah, lesu in steklih. Enako globoka, dasi različna v svojem bistvu in v svojem izrazu, je'bila groza, ki sta jo čutili mati... in dekla. Plemenita vdova se je bala najprej za svojo hčerko, potem za ves ostali Človeški rod in, končno, tfidi sama sase; Galicijanka pa se je bala pred vsem za svooj ljubljeno kožo, na drugem mestu zu svoj želodec ter zá želodca svojih gospodinj, kajti vrč za vodo je bil prazen in pek se ni bil prikazal s popoldanskim kruhom, na tretjem mestu pa se je bala nekoliko za vojake in meščane, sinovi Galicijo, ki bi lahko umrli ali pa se pohabili v boju. O hčerkini grozi pa ne govorimo, zakaj, ali jo je bila izpodrinila radovedonst ali pa zanjo sploh ni bilo prostora v njenem srcu, ki jo bilo bolj moško ko žensko — dejstvo je, da dražestna gospica ni poslušala svaril in ukazov svejo matere in tudi stokanja in jokanja dekle ne, matere in dekle, ki sta se obe skrivali v notranjih prostorih, marveč je od časa do časa tekia v sobe ob cesti ter celo odpirala oknice, da bi si ustvarila natančno sliko o bitki in njenem raz- Tekom enega izmed teh zelo nevar nih opazovanj, je videla, da so bilo čete že prodrle do vrat njene hiše, dečim so se uporniki umikali proti trgu Santa Domingo, a so vkljub te mu, od časa do časa, streljali z občudovanja vredno hladnokrvnostjo in pogumom. In videla je tudi, da se je na čelu vojakov, in celo častnikov in poveljnikov odlikoval po .svojem odločnem in1 neustrašnem obnašanju ter po vročih besedah, s katerimi je vse podžigal, približno štirideset let star moški, odlične in elegantne zunanjosti ter nežnega in lepega, dasi odločnega obraza, oblečen napol v civilu, napol i>o vojaško. Reči hočemo, da je imel vojaško kapo s tremi znaki ka-petanskega čina; cWilno suknjo in civilno hlače iz črnega sukna; sabljo pehotnega častnika ter pas z naboji in puško lovca..., pa ne vojaškega, marveč lovca na zajce in jerebice. Madridčanka je baš gledala in občudovala tega čudnega človeka, ko so republikanci sprožili svoje puške proti njemu, ker so ga prav gotovo smatrali za najbolj nevarnega izmed vseh, ali pa so ga imeli za generala, ministra ali kaj podobnega; ubogi kape-tan, ali kat je že bil, se je zgrudil kakor od strele zadet, z obrazom obll-tim s krvjo dočim so se uporniki veseli ra zbežali, zelo zadovoljni z izvršenim junaštvom, ter so vojaki začeli teči za njimi, želeč maščevati nesrečnega vodjo... Cesta je torej ostala prazna in ^ ha, sredi nje p'a je ležal, izgubljaj0^ kri, oni dobri gospod, ki morda s° ni bil mrtev iif'ki ga brižne in u' smiljene roke morda utegnile še rfi šiti smrti... Mladenka se ni obotavljala niti en sam hip: tekla je tja> kjer sta se nahajali mati in delci0, obrazložila jima je stvar; povedal® jima je, cla v ulici de Preciados že ni več streljanja; morala se je boriti ne toliko proti zelo previdnim ugovoron1 blagosrčne Guipuzcoanke, kolikor P"' ti povsem živalskemu strahu brezo15 lične Galicijanke, in čez par minut s o vse tri šenske zanesle v svojo P03 no hišo ter položile v najlepšo sp; .»1- nico, na razkošno vdovino postelj0' brezčutno telo onega, kateri, če že bil glavni junak dogodkov od 26. 111 a ca, bo ga glavni junak naše poseb'1 zgobe. IV LASTNA IN TUJA KOŽA Usmiljene ženske so kmalu sp045"41 le, da pogumni kaptan ni bil m1 marveč da je samo zgubil zavest di krogle, ki je bila zadela ob vo čelo, a naredila je lahko rano. ^ dele so tudi, da je imel Prestrel^g0 in morda tudi zlomljeno desno ter da je bilo treba takoj Pobr^o. se za to rano, iz katero je vrelo go kri. Spomnile so se končno, da^ no res pametno in koristno, kar^ ^ ko store za nesrečnega moža, ie da takoj pokličejo zdravnika.. • (Nadaljevanje;- IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.