GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINA PTUJ / LETO XIII. / ŠTEVILKA 1 / MAREC 1989
Hitro zniževanje življenjske ravni vedno bolj vpliva na počutje ljudi in na medsebojne odnose. Nezadovoljstva so iz dneva v dan bolj izrazita. Zato pa ljudje vse bolj potrebujejo nekoga, ki bi jim bil v oporo, nekoga, v kom bi našli sogovornika v svojih stiskah. Vedno bolj iščejo sprostitve, v kateri nabirajo novih moči za uspešnejši jutrišnji delavnik. Včasih je za to dovolj že prijazna beseda, nasmeh, morda dober vic .. . Prav iz teh drobnih kamenčkov so sestavljeni najlepši mozaiki medsebojnih odnosov, ki nedvomno vplivajo tudi na uspešnost pri proizvodnem delu. Boljši jutri pa lahko pridelamo le z boljšim delom.
Smo pred praznikom žena. To je čas, ko smo v glavnem pozornejši do sodelavk in sploh do predstavnic »nežnega« spola. Mar bi ne moglo to trajati skozi vse leto? Potrudimo se! Z boljšimi medsebojnimi odnosi bomo lažje premagovali težave sedanjega zaskrbljujočega časa
Drage sodelavke, kooperantke, upokojenke, za vaš praznik vam iskreno čestitamo vsi, ki vas spoštujemo in cenimo vaše delo
Investicijska dejavnost v letu 1988
TOZD MESNA INDUSTRIJA
O poteku največje naložbe našega podjetja, tj. o zjdavi nove perutninske klavnice oz. o izvedbi III. faze Rekonstrukcije in modernizacije Mesne industrije v prvem polletju smo informirali javnost ob polletnem periodičnem obračunu in v Ptujskem perutni-narju. Ponovimo na kratko dejavnosti v I. polletju 1988:
— Januarja je institut za eko-
nomiko investicij LB uskladil in odobril investicijski program III. faze RMMI v eskalirani vrednosti 69.470.910.000.— din.
-	4. marca je Komisija za oceno investicij SR Slovenije sprejela pozitivno mnenje o naložbi in njeni družbenoekonomski upravičenosti.
— Investicijski program je bil takoj poslan Mednarodni banki za razvoj v Washington zaradi odobritve deviznega kredita v višini 6 milij. USD. Program je bil hitro, in to že aprila-maja odobren in zelo ugodno ocenjen.
-	Na osnovi predhodnih razgovorov z LB-KBM in Jugobanko - TB Ljubljana in zlasti na osnovi dogovora 25. 12. 1987 je bil februarja podpisan Dogovor o kreditiranju naložbe. Jugobanka je odo-
brila 40 procentni delež kredita 10. maja, KBM pa 60 procentni delež šele 26. maja.
-	Po finančnem pokritju je bilo dne 8. 6. 1988 izdano potrdilo SDK za zavarovanje naložbe in nato gradbeno dovoljenje.
—	15. marca je po razpisu potekala licitacija za izbiro gradbenega izvajalca. Od osmih ponudb smo izbrali SCT, Ljubljana, s katerim je bila 18. maja podpisana gradbe-
na pogodba, ki je postala pravnoveljavna ob koncu junija (zaradi kredita SCT).
—	12. maja je bila ob prisotnosti predsednika CK ZKS, Milana Kučana, svečano položena temeljna plošča, pripravljalna gradbena dela pa so se nadaljevala v juniju.
-	Po začetnih težavah so od junija dalje stekla vsa gradbena in investicijska dela v skladu s terminskimi plani.
V drugem polletju smo intenzivno nadaljevali gradbena dela in upravne postopke. V oktobru smo pridobili vodnogospodarsko soglasje od Republiškega komiteja za varstvo okolja in nato še gradbeno dovoljenje za zidanje kafilerije, biofiltra in čistilne naprave. Gradbena dela so se začela v novembru in te-
čejo z malenkostno zamudo po planu.
Zaključili smo tudi oddajo del za opremo čistilne naprave v vrednosti 2 milijard din. Izbrani dobavitelj je IMP PROMONT Ljubljana.
7. julija je bila v zvezi z razpisom licitacija za dobavitelje tehnološke opreme v perutninski klavnici. Izbrana je bila najbolj renomirana firma v Evropi in na svetu — STORK P. M. T. iz Holandije, ob njej
pa še LINDE za zmrzovalni tunel in domača oprema v obsegu 5.289.710 USD. Po vrednosti je 18 % opreme zaupano trem jugoslovanskim podjetjem: 1BL Ljubljana, Pivka in Minel Zrenjanin, v višini 4,4 milijarde din. Ob koncu leta je bilo izvršeno dinarsko nakazilo avansa v vrednosti 80 %, devizni akreditiv pa je bil odprt v januarju 1989 v vrednosti:
STORK:	3.707 milij. USD
LINDE:	0,728 milij. USD
IBL Ljubljana:	407.320 USD
(2,085.479.950,- din) PIVKA:	358.634 USD
(1,836.208.060.- din) MINEL FEPO:	87.894 USD
( 450.018.340.-din)
SKUPAJ:	5,289.710 USD
Do konca decembra je SCT obračunal 8.209.724.500.- din v sedmih začasnih situacijah ali preko 60 % pogodbenih del.
Zaradi »zidarsko« ugodne zime, dela neprekinjeno napredujejo, tako da lahko pričakujemo zaključek gradbenih in obrtniških del v skladu s pogodbo oz. nekje junija, pri perutninski klavnici pa že nekoliko prej. Nato bo sledila montaža opreme in zunanja ureditev.
Od delavskega sveta imenovana projektna skupina (kot nekakšen gradbeni odbor) je na petih sestankih obravnavala problematiko in usklajevanje dinamike gradnje. Po-meben je bil dogovor in sodelovanje s TOZD Mesna industrija o čim popolnejši organizaciji gradnje, da ne bi bila motena proizvodnja, (saj je bilo treba prestaviti celotno kanalizacija, kablovod, pranje embalaže, se vseliti v nove garderobe itd.). Na vseh sestankih je bila prisotna problematika organiziranja strojne nadzorne službe, ki do konca leta še ni bila zadovoljivo rešena.
POM: zaradi zamude dobavitelja Jedinstvo Zagreb oz. Monterja Čakovec pri dobavi pralnega stroja za povratno PVC embalažo smo šele v novembru namesto 15. septembra začeli z adaptacijami prostorov za POM. Prostore prejšnje pralnice smo lahko izpraznili šele, ko je bil montiran novi pralni stroj v novih prostorih pralnice. Uvozna o-prema je že dobavljena. Gradbena dela bodo knčana v marcu, nato bo sledila montaža opreme do konca junija, nakar bo možno pričeti s poskusno proizvodnjo. Poleg zamude dobavitelja pralnega stroja nam velike težave in stroške povzročata dobavitelja opreme iz ZDA in Švedske. Velikokrat moramo spreminjati in dopolnjevati načrte ter izvedbe. Spremembe je povzročila tudi odločitev tehnologov Ml, da se prostor pripravi tudi za varianto proizvodnje brez praženja oz. pečenja. Gradbena dela bodo veljala okrog 1,2 milijard din, oprema pa okrog 800.000 USD.
Pogled na bodočo proizvodno dvorano
Ostale naložbe in investicijsko vzdrževalna dela Ml:
Nabavljena je bila oprema za predelavo 20 lodnjev in 10 prekucnih posod za 18 milijonov din ter 2 kontejnerja za prevoz odpadkov za
1.750.000.	- din. Sofinancirali smo tudi primarno PTT telefonsko omrežje pri krajevni skupnosti Hajdina, Turnišče in I. Spolenak, kjer smo si rezervirali 30 paric za 75 milijonov din.
V nadaljnje naložbe so bili zajeti:
-	transportna linija IBL z montažo za prenos PVC embalaže in embalaže za POM-347 milijonov din,
-	avtomatska tehtnica —
1.825.000.	- din,
—	elektronski pisalni stroj -
5.800.000.	- din,
—	iz uvoza opreme pa tehtnica z etilotirko in drobilec za 1,351.040 ATS.
Večja so bila tudi vlaganja v investicijsko vzdrževalna dela, kot je bila obnovitev celic 36 in 38 za 271 milijonov din, poravilo amoniačnih instalacij za 250 milijonov din ter pripravljalna dela za temeljenje opreme v kafileriji (Ar-senije Spasič, zamenjava de-struktorja).
TOZD TOVARNA KRMIL
Končana je bila naložba v kemijsko pripravo vode, vendar zaradi nesolidnega izvajanja IMP objekt še nima u-porabnega dovoljenja. Zaradi havarije na novem Henschel kotlu je bila izvršena njegova sanacija z nabavo rezervnih delov v znesku 43.000 DEM in izvršena provizorična montaža
parnega kotla Duro Dakovič 2000, da ni bila prekinjena proizvodnja briket.
TOZD PERUTNINSKE FARME
Končana je bila adaptacija prostorov O.V.A. in nabavljena oprema. V farmi Sela je bila izvršena zamenjava ventilatorjev in investicijsko vzdrževalna dela v zvezi z njimi na šestih objektih (19—24) za vrednost 210 milijonov din. Nabavljena je bila tudi kompenzacijska naprava 137,5 kVAr, vrednost 6.093.000.-din.
TOZD COMMERCE
Nabavljeni sta bili dve vozili TAM, nadalje razna oprema za 8.433.000.— din, 60 stolov in 14 miz za vrednost
4.097.000,— din (za letno strežbo v Miklošičevi), nadalje kiosk na tržnici Dubrava za vrednost 27.648.000,— din, izvršeno je bilo doplačilo za nabavo novega osebnega avtomobila AUDI v višini 44.154.800,- din.
TOZD TRANSSERVIS
Nabavljeni sta bili dve vozili TAM, 2 t, za 57.858.560 din. Za prevoz živih piščancev v klavnico po novi tehnolo-ji v kontejnerjih je bilo nabavljenih 5 TAM-ovih šasij z motorji v vrednosti preko 450 milijonov din.
TOZD PTUJSKA TISKARNA
Nabavljen je bil osebni računalnik in laserski tiskalnik za daljša besedila v vrednosti okrog 58.800.000,- din.
TOK HAJDINA
Sredstva smo vložili v tri kooperantske hleve (Žampa,
Kmetec in Brglez), iz sredstev amortizacije pa v dogradnjo hleva pri Prelogu.
DSSS
Nabavljen je bil elektronski pisalni stroj za 7.800.000.— din.
Nekaj manjše opreme so odobrili tudi delavski sveti TOZD po dogovoru s strokovnimi službami.
Iz poročila je razvidno, da v DO dokaj dislocirano, z razumevanjem in z vso odgovornostjo izvajamo načrtovano investicijsko politiko, s tem da je glavna skrb nas vseh naložba v novo perutninsko klavnico s pomožnimi objekti oz. v investicijski program lil. faze RMMI.
Predvidevamo, da bi v letu 1989 finančno zaključili naložbo, kolikor bo dovolj lastnih in bančnih sredstev. V nasprotnem primeru bomo morali del opremljanja prenesti v naslednje leto.
Oblaganje sten v klavnici zahteva doslednost pri delu
Poleg stare čistilne naprave že »raste« objekt za novo
URESNIČEVANJE PLANSKIH CILJEV
Iz poslovnega poročila
*	JI
za leto 1988
Kljub temu, da smo o zaključnem računu že razpravljali in ga sprejeli .je prav, da zapišemo nekatere podatke, ki naj služijo za primerjavo v prihodnje. V celoti objavljamo (kot samostojni sestavek) le tisti del poročila, ki obravnava investicije.
Splošni in kadrovski podatki
Konec leta 1988 je v Perutnini delalo 1877 delavcev ali 36 več kot leto poprej. Plan zaposlovanja je bil presežen za 24 delavcev ali za dober odstotek. Plan zaposlovanja je presegla Mesna industrija za 5 odstotkov in Commerce za 0,8 odstotka. Vse druge enote so zaposlovale manj
Opaža se, da se krepi čut pripadnosti podjetju ali pa je zaradi slabšanja ekonomskega položaja nujnost, da se fluktuacija iz leta v leto znižuje. Minulu leto je znašala le 1,9 odstotka, leto prej pa 6,2 %.
Pripravniški staž je opravilo 31 pripravnikov.
Izobraževanje
K realizaciji programa usposabljanja in izobraževanja v DO smo pristopili načrtno, pri čemer je bil poudarek na strokovnosti in kvaliteti vsebin, da bi s tem uveljavili temlejne smotre dejavnosti.
Tako so se zvrstili:
— Redni strokovni seminarji s področja zdravstvene problematike v perutninski proizvodnji in sicer: tečaj za osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih in predpisih za kooperante; strokovno predavanje predstavnikov firme BASF iz Ludvvigshafna; strokovno predavanje o mikroklimi, dezinfekciji, dezinsekciji hlevov; predstavitev izolacijskega materiala BOPEN.
Med staro in novo klavnico
— Strokovni seminar o alkoho lizmu v združenem delu.
•— Ciklus zdravstveno-vzgojnih predavanj za grupe delavcev po enotah, ki so potekala periodično skozi vse leto.
— Dvojni seminar o razvojnih usmeritvah DO ter konceptu reorganizacije v enovito DO.
— Strokovno predavanje o projektiranju organizacij.
—• Izobraževalni tečaj iz informatike za vodilne in vodstvene delavce.
— Opravljanje obveznega periodičnega preverjanja znanja oz. izpitov za dolčena dela in naloge delavcev.
— Izvedba pripravniških izpitov.
Hkrati naj omenimo tudi obiske oz. udeležbo na številnih specializiranih strokovnih srečanjih, seminarjih, smipozijih in sejmih, tako v domovini kot na tujem .
Skrbi za kadre je namenjena posebna pozornost. Perutnina štipendira 90 rednih študentov in drugih udeležencev izobraževanja. Ob delu pa se dodatno izobražuje po pogodbi z delovno organizacijo še 16 delavcev.
Izraba delovnega časa
V primerjavi z letom 1987 se je lani izkoriščenost delovnega časa znižala za en odstotek, izostanek od dela zaradi boleznin pa se je povečal za 4,3 odstotka. Tej problematiki je vsekakor potrebno nameniti več pozornosti.
Spodbudno pa je dejstvo, da se je znižalo število opravljenih nadur za slabih 13 odstotkov. Pravne in disciplinske zadeve
Spore smo poskušali reševati brez intervencije sodišča in dru-
gih organov. Glede na dejavnost posameznih temeljnih organizacij pa je bila pogostnost problemov in konfliktnih situacij različna. Družbenemu nadzoru so recimo bolj izpostavljene TOZD Transservis, Mesna industrija lin Commerce, zato je zoper te bilo vloženo največ prijav za storjene prestopke.
Znotraj podjetja se je najbolj povečalo število zatajitev in tatvin, ki so jih storili delavci in kooperanti Perutnine. Nekaj kaznivih dejanj pa so storili delavci drugih delovnih organizacij, ki so opravljali različna dela v naši TOZD.
Skupna disciplinska komisija je obravnavala 80 prijav o disciplinskih kršitvah.
Izrekla je 12 opominov, 13 javnih opominov, en delavec je bil razporejen na druga dela, šestim je izrekla ukrep prenehanje delovnega razmerja. V osmih primerih je bil postopek ustavljen, nekaj primerov pa še ni rešemih.
Varstvo pri delu in varstvo pred požarom
V	preteklem letu beležimo 90 nesreč pri delu s poškodbo delavca. Ena je bila celo smrtna. Človeškega življenja ni mogoče nadomestiti, poškodbe pa so terjale kar 1070 delovnih dni izostanka. Zavoljo izredno visoke stopnje inflacije je tolikšen izostanek težko vrednostno prikazati, je pa to toliko, kot če bi mesec dni izostalo od dela 47 delavcev. To je vsekakor podatek nad katerim se moramo zamisliti in storiti vse, da se število nesreč pri delu zmanjša. Za to niso odgovorne le strokovne službe in pooblaščeni delavci, marveč sleherni delavec pri svojem delu .
Stanovanjske zadeve in oddih delavcev
V	letu je zaprosilo za stanovanjski kredit 168 delavcev, ker pa denarja ni nikoli dovolj je kredit prejelo 137 delavcev, od tega 100 za novogradnjo, 37 pa za adaptacije. Izkazalo se je, da nekatera določila pravilnika o reševanju stanovanjske problematike niso bila ustrezna, zato je bil pravilnik v letošnjem letu dopolnjen. (O tem smo pisali v Informacijah št. 3).
Za organizirano letovanje v naših objektih se je odločilo 554 delavcev, letovalo pa jih je 345, vendar je treba opozoriti, da je na začetku in ob koncu dopustniške sezone precej praznih mest.
Tudi sredi sezone je bilo nekaj mest praznih, ker se nekateri prosilci niso bili voljni odločiti za drugi kraj, ali čas od tistega, za katerega so se prijavili.
O socialni problematiki je ločeni prispevek.
S planom 1988 smo si v DO postavili za cilj 4,4 % porast proizvodnje in 1 % porast produktivnosti .
Leto 1988 je za nami in, ko primerjamo dosežene rezultate za DO lahko rečemo, da so planski cilji v glavnem preseženi.
Planirana proizvodnja v DO je presežena za 3,6 %, v primerjavi z letom 1987 pa se je povečala za 6,4 %.
Produktivnost se je v DO povečala tako v primerjavi s planom, kakor z letom 1987 za 3,3 %.
Ugodni kazalci so predvsem posledica višjih poprečnih vzrej-nih tež v brojlerski proizvodnji, kar pa se pozitivno odraža tudi v nadaljnjih rezultatih reproveri-ge.
Pregled proizvodnih rezultatov
TOVARNA KRMIL
Planirana prozivodnja krmil je presežena za 3,7%, v primerjavi z letom 1987 pa je kljub večji proizvodnji perutninskega mesa dosežena z indeksom 100, kar pomeni, da se je znižala konverzija.
Planirana produktivnost je dosežena z indeksom 100,8, v primerjavi z letom 1987 pa z 100,9.
PERUTNINSKE FARME
Planirana proizvodnja valilnih jajc starih staršev je dosežena z indeksom 98,1, v primerjavi z prejšnjim letom pa je za 1,6% višja.
Izvalitev DSP staršev za pleme je v primerjavi s planom dosežena z indeksom 74,7, v primerjavi z letom 1987 pa z 99,4. Odstopanje od plana izhaja zaradi nedoseganja planiranega razmerja med DSP starši in DSP BRO, ki pa ni doseženo predvsem zaradi manjše prodaje DSP staršev.
Proizvodnja valilnih jajc staršev je za 2,6 % pod planirano medtem, ko je v primerjavi z letom 1987 za 0,5 % večja.
Planirana izvalitev DSP BRO je dosežena z indeksom 91,6, v primerjavi s prejšnjim letom pa je za 0,3 % večja.
V brojlerski proizvodnji so na farmi Breg in farmi Kidričevo zaradi višjih poprečnih tež BRO preseženi planski cilji, prav tako pa so rezultati boljši tudi v primerjavi z letom 1987.
Planirana produktivnost v Perutninskih farmah je dosežena z indeksom 101,5, v primerjav] z letom 1987 pa je za 4,3 % višja.
KOOPERACIJA
Planirana proizvodnja žive teže BRO je presežena za 6,9 %, v primerjavi z letom 1987 pa za 2,9%. Na takšno preseganje so vplivale višje poprečne teže brojlerjev.
Planirana produktivnost je dosežena z indeksom 106,9, v primerjavi z letom 1987 pa je za 2,9 % višja.
MESNA INDUSTRIJA
Proizvodnja perutninskega mesa je za 6,7 % nad planirano, kar znaša 2.415 ton, prav tako pa je za 4,6 % večja od leta 1987, kar znaša 1.691 ton mesa več.
Razrez perutninskega mesa je pod planom, v primerjavi z letom 1987 pa je za 5,7 % večji.
Proizvodnja fileja je za 11,6 % nad planom, v primerjavi z letom 1987 pa za 32,4 %, kar je za 273 ton več.
Planirani izvoz perutninskega mesa je presežen za 4,4 % in znaša 7.307 ton. Proizvodnja perutninskih klobasičarskih 'izdelkov je za 4,8 % nad planirano, kar predstavlja 339 ton, v primerjavi z letom 1987 pa je za 21,4% večja, kar je 1.991 ton več.
Planirana produktivnost je dosežena v Mesni industriji z indeksom 2,3, v primerjavi s prejšnjim letom pa je za 3,3 % višja.
TRANSSERVIS
Plan prevoženih km je skupaj s prikolicami preseženi za 13,6 %, v primerjavi z letom 1987 pa za 8,4 %.
Plan ur delavnic je presežen za 3,1 %, v primerjavi z letom
1987	pa za 0,5 %.
Produktivnost v Transservisu
je za 4,5 % nad planom in za 4.8 % višja v primerjavi z letom 1987.
COMMERCE
Fizični obseg prodaje je za 4,3 % nad planom in za 7,5 % večji od leta 1987. Planirana produktivnost je porastla za 3,9 %, v primerjavi z letom 1987 pa je za 4,4 % višja.
PTUJSKA TISKARNA
Število opravljenih ur v letu
1988	je nižje od plana, prav tako pa tudi od leta 1987.
Planirana produktivnost je dosežena z indeksom 95,4, v primerjavi z letom 1987 pa z 97,4.
Iz pregleda je razvidno, da so biti v letu 1988 v glavnem doseženi dobri proizvodni rezultati po posameznih področjih, kakor tudi v okviru celotne delovne organizacije.
Dobri proizvodni rezultati v letu 1988 pa nam naj bodo vspodbuda da takšne oz. na posameznih področjih še boljše dosegamo v letu 1989.
KOMERCIALNO POSLOVANJE
Nabava
Pri nabavi ni bilo bistvenih težav, čeprav teh nikoli ne manjka. Pri nabavi koruze ,ki je osnovna surovina se je situacija dvakrat v letu 1988 bistveno menjala. Do konca meseca maja so bile cene perutninskega mesa in izdelkov »zamrznjene«, cene koruze pa so se prosto formirale. V drugi polovici leta se je umirila cena koruze, negotovost v nabavi pa je zbujala suša, zaradi katere je bilo pričakovati manjši pridelek in šibkejšo ponudbo.
Pri nabavi je bistveno še to, da smo imeli nenehno nižje zaloge surovin kot smo bili vajeni. To pa se je pozitivno odražalo v gospodarjenju podjetja.
Prodaja
Potrebno je poudariti, da smo imeli v začetku leta 1988 zaskrbljujoče visoke zaloge blaga. Te smo izpraznili ob redni proizvod-
nji do avgusta. Po maju se je uredila tudi cena tako, da so nam zaloge celo prav prišle. Načrtovana prodaja je bila presežena povsod razen v Sloveniji. Nekaj malega smo prodali tudi v Makedoniji in Črni gori.
22 % blaga smo izvozili. Vrednostno se je izvoz povečal na račun večjih količin prodanih filejev.
Bistveno se je poevčala proizvodnja in prodaja izdelkov. Prodaja izdelkov se je največ povečala v Beogradu.
Analiza uresničevanja srednjeročnega plana razvoja v obdobju 1986-—1989
Bliža se konec srednjeročnega obdobja 1986—1990, kmalu bomo začeli razmišljati o ciljih za prihodnje srednjeročno obdobje, zato je prav, da naredimo kratek pregled kako smo uresničevali zastavljene cilje.
K našemu največjemu in tudi najpomembnejšemu cilju rekonstrukciji in modernizaciji Mesne industrije smo pristopili z vso resnostjo in upamo, da bomo še pred koncem tega srednjeročnega obdobja želi prve uspehe.
Planirano rast proizvodnje smo v poprečju presegli, precej nižji od planiranega je izvoz, kar pa je posledica drugačne gospodarske situacije, kot smo jo predvidevali pri pripravi srednjeročnega plana. Visoko poprečno letno stopnjo rasti smo dosegli pri proizvodnji DSP staršev, DSP BRO, mesnih izdelkov in fileja. Porast proizvodnje krmil je izredno majhen, kar pa je posledica kvalitetnejše krme in briketiranje le-te.
Velik padec zasledimo pri proizvodnji ostalega svežega mesa in tudi to je posledica gospodarske situacije v državi.
Bolj kot smo planirali pa je rastla zaposlenost. Število zaposlenih se je od leta 1985 do 1988 oz. 1989 (plan) povečalo za 274,5 zaposlenih, kar je precej več kot smo načrtovali.
Investicijska politika je bila podrejena naši največji investiciji, trenutno tudi največji v SR Sloveniji rekonstrukciji in modernizaciji Mesne industrije. Sredstva, ki so potrebna za to investicijo so izredno visoka, zato so bile v ostalih temeljnih organizacijah realizirane le najnujnejše investicije.
Naloge skupnega pomena so se reševale v skladu s potrebami zaposlenih in finančnimi možnostmi. V tem obdobju smo u-vedli tri dnevne preventivne zdravstvene preglede in 14 oz. 21 dnevno zdravljenje in okrevanje za naše bolne sodelavce.
Zmanjkalo nam je sredstev za uvedbo programiranega aktivnega oddiha, vendar nam le to ostaja prioritetna naloga.
Izredno velik korak k napredku in boljšemu poslovanju smo naredili v letu 1988, ko smo se na referendumu z izredno visokim odstotkom odločili za enovito delovno organizacijo. Sedaj v začetku leta 1989 pa že razmišljamo o višjih oblikah organiziranosti naše DO.
SPLOŠNA OCENA IN PREDLOGI
Iz pregledov temeljnih organizacij, bi za delovno organizacijo potegnili sintezo predvsem na sledečih točkah:
■— proizvedli smo v celoti več kot leto poprej; z odstopanjem 6,4 %,
—- prodali smo celotno višjo proizvodnjo in 695 ton zaloge, ki nam je ostala po poslovnem letu 1987,
—• do maja 1988 je delovna organizacija imela zamrznjene cene ob sprostitvi cen vhodnih surovin,
— za investicijo III. faze Mesne industrije je bilo v letu 1988 izločenih 15 milijard din lastnih sredstev.
Odbor za gospodarstvo
Odbor za gospodarstvo se je sestal na svoji 2. redni — razširjeni — seji 22. februarja. Razpravljali so o gradivih za zaključni račun, ki so jih dali v obravnavo na zbore delavcev, ki so o zaključnem računu tudi sklepali.
Razpravljali so še o finančnem planu za leto 1989, o investicijah, te se v glavnem nanašajo na gradnjo klavnice, in o sprotnih zadevah.
Delavski svet
Tudi delavski svet podjetja je posvetil največ pozornosti zaključnemu računu, ki ga je tudi sprejel.
V nadaljevanju je beseda tekla o pravilnikih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in o letovanju.
K predlogu Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev je bilo nekaj pripomb med javno obravnavo. Vsebinske
Vsi ti procesi so diktirali in pripeljali do poslovnega rezultata, ki kaže, da delavci Perutnine ohranjajo družbeno premoženje, ki nam je zaupano v upravljanje.
Za osebno porabo smo lahko namenili le toliko, kot je bilo iz rezultata in družbenih okvirjev mogoče.
Rezultati leta 1988 so že daleč za nami, spremljajo nas nove težave in cilji. Največji cilj nam mora biti, da dokončamo začeto investicijo, dalje da nam proizvodni parametri ostanejo takšni kot leta 1988, najvažnejše pa je to, da bomo v novi organiziranosti sposobni vzdrževati ustvarjalne moči vseh nas.
predloge je delavski svet upošteval. Upoštevajoč spremembe in dopolnitve je dopolnjeni pravilnik sprejel.
Na predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o koriščenju počitniških kapacitet med javno razpravo ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb. Delavski svet je zato predlog potrdil in sprejel dopolnjeni pravilnik.
Oba pravilnika začneta s sprejemom na delavskem svetu veljati in se začnejo uporabljati določila pravilnikov v praksi.
Delavski svet je razpravljal in sklepal še o drugem delu plana poslovanja, o kadrovskih zadevah in drugih sprotnih zadevah.
Drugi organi upravljanja so v glavnem pripravljali na svojih sejah pobude in predloge za delavski svet delovne organizacije.
Odbor za kadrovske zadeve je dne 28. 2. 1989 sprejel nove vrednosti lastnega prispevka za koriščenje počitniških kapacitet za letovanje, kot sledi:
VIŠINE LASTNEGA PRISPEVKA ZA PRILOŽNOSTNO BIVANJE V LETU 1989 (za osebo na dan)
Kate- gorija	Počitniška enota	Delavci in upok. z druž. člani	Drugi člani druž. in koop.	Ostali interesenti
i.	CRES LOVRAN	9.000,—	12.000,—	45.000,—
n.	ZADAR, ROGLA	7.200,—	9.900,—	30.000,—
VIŠINE LASTNEGA PRISPEVKA ZA (za osebo na			LETOVANJE V dan)	LETU 1989
Kate- gorija	Počitniška enota	Delavci in upok. z druž. člani	Drugi člani druž. in koop.	Ostali interesenti
i.	CRES, LOVRAN NOVIGRAD	7.000,—	12.000,—	45.000,—
n.	BIOGRAD, VODICE ZADAR, ROGLA	5.500,—	9.000,—	35.000,—
m.	KAMP PRIKOLICE	4.000,—	6.500 —	20.000,—
Urednik
Iz dela samoupravnih organov
Šim polagali v lesena korita. Prostorov za kokoši niso ogrevali in razsvetljevali.
Ker je bil Janez Verden zaposlen pri firmi, ki je imela status prehrambenega podjetja, mu med vojno m bilo treba iti na fronto, ampak je lahko ostal pri firmi vse do konca druge svetovne vojne.
Po osvoboditvi leta 1945, ko je bila firma Reinchard nacionalizirana, je Janez Verden ostal nekaj časa sam in skrbel, da je premoženje, zlasti pa stroji in oprema, ostala na mestu, da je pozneje lahko služila za nadaljnje poslovanje. Ko so se razmere nekoliko uredile je nacionalizirano podjetje začelo spet z delom, sprva z odkupom jajc v ptujskem okolišu. Tako je podjetje prevzemalo jajca, ki so jih
JANEZ VERDEN—osemdesetletnik
Naš upokojenec, Janez Verden se je rodil 16. 2. 1909 v Mariboru kot nezakonski sin. Kmalu po rojstvu se je z materjo preselil na Ptuj, kjer je postal »pravi« Ptujčan.
Po opravljeni osnovni in meščanski šoli se je v letih
1923—	1924 izučil za vajenca v železninarski stroki pri takratnem trgovcu z železnino v Ptuju. Ker je pokazal interes in veselje za nadaljnje šolanje, je v letih
1924—	1927 doštudiral na komercialni šoli, nakar se je zaposlil pri trgovcu kot pomočnik. V trgovini z železnino je prodajal tudi orožje in strelivo ter se tako seznanil z lovom in lovci. Tudi sam je postal takrat lovec, vendar je bolj lovil roparice s pomočjo živega čuka.
Takrat se je začel zanimati za graško firmo Reinchard, ki je imela pred vojno v Ptuju glavno poslovno centralo za Jugoslavijo. Bilo je to odkupno podjetje za jajca, perutnino in divjačino, ki je večino odkupnega blaga izvažalo. Janez Verden, ki je dovršeno obvladal italijanščino, nemščino in angleščino ter delno francoščino, je gojil že kot železarski pomočnik tiho željo, da bi se nekoč zaposlil pri tej firmi. Ta želja se mu je uresničila leta 1934, ko so ga sprejeli v službo. Pri firmi Reinchard se je kmalu uveljavil. Zaupali so mu pomembne posle kot: skladiščnik, strojnik, blagajnik, računovodja in komercialist. Takrat je firma Reinchard razširila poslovanje vse do Sremske Mitroviče lin Bosne, kjer je imela v večjih krajih lastne odkupne postaje, na katerih so odkupovali jaica, vse vrste žive perutnine, divjačino (s področja celotne Slovenije in dela Hrvaške) ter celo polže.
Zanimivo je, da je Janez Verden bil prvi, ki je začel uvajati »kooperaciisko« proizvodnjo v naših krajih. Iz Gradca je dobil vaiilna jajca (za lahke in težke Štajerke), jih sam izvalil v valil-niku ter dajal večjim kmetom po 50 do 100 kljunov v nadaljnjo rejo. Kmetje pa so se obvezali, da bodo oddajali jajca in žive kokoši firmi Reinchard. Rejci so prejeli od firme le recepte za mešanje krmila, ki so ga koko-
zbirali oz. odkupovali trgovci v vaških trgovinah, in jih vozil na Ptuj. Sprva so uporabljali za prevoz »platoner«, ki ga je vlekel konj. Pozneje jim je neki trgovec odstopil še mulo.
V nadaljnjem razvoju je podjetje začelo jajca, zaklano perutnino in divjačino tudi izvažati. Vedno bolj pa se je iz odkupne preoblikovalo v proizvodno delovno organizacijo, ki je dobila naziv Perutnina in se je zlasti uveljavila po menjavi petih direktorjev z nastopom Iva Tomažiča. Posle referenta za izvoz in uvoz je v začetnem obdobju do upokojitve v letu 1966 zelo uspešno opravljal Janez Verden. Perutnina je postala pravi perutninski gigant in največji proizvajalec brojlerskega mesa v SFRJ. K vsemu je v velik meri pripomogel tudi naš jubilant.
Janez Verden pa danes kljub visokim letom ne živi »odpisanega« življenja. Vedno je pripravljen za pogovor in pomaga vsem, ki kaj od njega potrebujejo. Aktivno sodeluje tudi v Klubu upokojencev Perutnina Ptuj, kjer je član nadzornega odbora. Še vedno se udeležuje vseh akcij kluba.
Ima tudi izredno veselje z gojenjem cvetic In okrasnega grmičevja, zato ga tudi največkrat vidimo na vrtu med cveticami. Znan je tudi kot navdušen ,ila-telist. Knjige so še vedno njegove prijateljice, saj se, kot on pravi, človek mora do smrti učiti.
Predvsem je dober in iskren tovariš ter vdan podjetju, v katerem je rad delal — »kot bi bilo .noje«, kar večkrat poudarja.
Ob njegovi 80. obletnici življenja mu je v imenu upokojencev Perutnine Ptuj čestital predsednik Kluba Drago Čater ter mu zaželel še mnogo zdravih let, v imenu članov kolektiva Perutnine pa ga je počastil Franc Tetičkovič, ki mu je izročil v spomin in zahvalo knjižno darilo. Slava Korenjak pa mu je še v imenu Kluba poklonila šopek rdečih nageljčkov.
Jubilantu iskreno čestitamo, in mu želimo trdnega zdravja še mnoga leta!
Srečali sta Abrahama
Vse premalo razmišljamo o tem, kako malo je potrebno, da svojemu sodelavcu .prijatelju polepšamo dan ali pa kar določeno obdobje v življenju. Tega so se spomnili delavci farme Kidričevo, ko so presenetili svoji sodelavki Kristino Svenšek in Marijo Žnider ob njunem srečanju z Abrahamom. Pripravili so srečanje, na katerega so povabili tudi svoje upokojenke in ju obdarovali s spominskimi darili. Zložili so jima celo pesmico, s katero so izrazili svoje želje in čestitke za njunih petdeset let življenja.
Zdravje, srečo vama vsi želimo! Abrahama danes tu slavimo,
Vedno srečni bomo vsi,
. Abrahama se spominjali.
Je življenje vama dano bilo In tudi zdravje kar zvesto,
Na mnoga leta še častimo Obilo zdravja tud’ želimo.
Petdeset let res lepo je Enkrat tol'ko da bilo bi še, Trdnega zdravja in veselja,
Doma pa vnukov in poštenja. Edinost, sreča slava Svečanost pa ta prava.
Eni danes to slavite Tolažbo pa na stran pustite Oh, tudi nam še to želite!
dar takšnega dela, ki bi ga naj opravljala po mnenju zdravnika enostavno ni. Sem pa imela na Kombinatu še težje delo .vendar sem bila mlada in takrat tega nisem čutila, zato pa sedaj toliko bolj. Še sreča, da sem v tako razumevajočem kolektivu, kajti sicer ne vem, kako bi zdržala do upokojitve na katero že resno msilim«, je kar nekam otožno razmišljala Kristina.
Marija Žnider je začela delati na farmi pred 12 leti, prej pa je delala na kmetiji pri starših. Čeprav je delo zelo težko, pravi, da se dobro počuti. »Najbrž je to zato, ker sem pozno začela hoditi v službo. Tudi na kmetiji je težko delo, vendar se ne da primerjati z delom na farmi. Pa kaj hočemo, ko pa ni denarja in moraš za njim«.
Tudi odgovornost je na farmi velika, zatrjuje Marija,\kar vpliva na psiho in s tem na počutje. Oskrbuje devet objektov jarkic. O srečanju na farmi pa takole razmišlja: »Tako hitro, nepričakovano se je zgodilo. Tudi doma so mi pripravili fešto, vendar sem tam pričakovala, da se bodo spomnili. V kolektivu pa je bilo to popolno presenečenje. Kaj naj rečem? Hvala!«
Obilno vajino delo je rodilo Blaginjo večno je pustilo.
Lepo, lepo je biti mlad Enkrat pa moraš Abraham postat, Tako če ne bi bilo Nas danes ne bi se povabilo In veselja, prijateljstva častilo Ceremonij ne bi se slavilo,
Oh, zdaj pa še na vajino zdravje izpilo!
»Za naju je bilo to veliko, a prijetno presenečenje. Zadnji trenutek sva izvedeli za namero sodelavcev, zato sva lahko le delno prispevali za pogostitveni del srečanja, saj so imeli v glavnem že vse pripravljeno«, sta povedali slavljenki.
Kristina Svenšek dela na farmi že 13 let, pred tem pa je delala 15 let pri Kmetijskem kombinatu Ptuj. Na srečanju je bila vesela, da dela v taki sredini, kjer cenijo njen delovni prispevek ,saj bi sicer tega ne organizirali. To še toliko bolj, ker ima težave z zdravjem in ne bi smela opravljati težkih del, lahkih pa na farmi ni veliko. »Saj imajo razumevanje do mene« pravi sama, »ven-
Branko Firbas, vodja Farme Kidričevo pa ob tem takole razmišlja: »Sta zreli ženski, vajeni dela in tudi poznata svoje delo. Glede na njuna leta se jima poskušamo prilagajati, kar pa ni vedno lahko. Pri nas je delo naporno in trdo je treba prijeti.
Kar se srečanja tiče, se je tega spomnil kolektiv, mislim pa, da je bila pobuda dobrodošla, saj takšna družabna srečanja le zbližujejo sodelavce in utrjujejo kolektiv, še zlasti v tem kriznem času. To očitno prijetno vpliva na ljudi in enkrat je bilo treba začeti. Doslej je imela tak lep jubilej le ena naša sodelavka, ki pa ga nismo proslavili. Pa saj še ni nič izgubljeno.
Bil je to prijeten občutek. Vsi smo se zbrali, kar se doslej še ni zgodilo. Celo naše upokojenke so se odzvale vabilu. Tudi muzike ni manjkalo, niti solza.«
Vsi člani kolektiva pa tudi drugi delavci Perutnine jima želimo še mnogo let in čvrstega zdravja!	L. C.
Drugi občni zbor kluba
upokojencev
Ob koncu lanskega leta, t. j. 26. 12. 1988 smo se zbrali upokojenci na vsakoletnem srečanju. Ob taki priliki se sestanemo skoraj vsi. Tokrat nas je bilo nekaj čez 100, kar je naš Klub upokojencev izkoristil za izvedbo drugega občnega zbora.
To je bil temeljit obračun zelo uspešnega dela Kluba v letu 1988. Izvolili smo delovno predsedstvo. Djura Boja za predsednika, Marijo Černe in Stanka Jaušovca za člana. Silvo Korenjak za zapisnikarja in Agnes Nestorov za overitelja zapisnika. Po zelo izčrpnih poročilih ipredsednika kluba, (blagajnika in nadzornega odbora se je ob poročilih razvila diskusija. V glavnem je šlo za finančno dotacijo klubu in za gmotni položaj nekaterih upokojencev z zelo nizko pokojnino. Takim upokojencem v izrednem težkem finančnem položaju je predsednik poslovodnega odbora, Alojz Gojoič, obljubil vsestransko pomoč. Perutnina je tisti naslov, kamor se naj obrnejo taki upokojenci. Tako smo upokojenci svoj lanskoletni načrt dela na nekaterih področjih uspeli prekoračiti tudi za 300 %. Nekate-
ri so celo dejali, da smo lahko za vzgled sindikalni organizaciji, kako je treba delati. Za tako uspešno delo pa je bilo potrebno precej truda članov izvršnega odbora Kluba upokojencev. Za delo v prvem letu delovanja kluba so dobili priznanje sledeči tovariši: Franc Kodela, Stanko Jaušovec, Slava Korenjak, Fračiška Pišek, Jože Tkalec, Lojze Cajnko, Vlasta Jeza, Franc Tetičkovič in na predlog občnega zbora še Drago Čater, ki je bil najmočnejša pogonska sila za uspešno delo izvršnega odbora in celotnega Kluba upokojencev. Po opravljenem delu
občnega zbora se je začelo družabno srečanje. Vzdušje na srečanju in postrežba sta bili enkratni. Kljub temu pa so neka-ateri upokojenci dokaj hitro začeli odhajati domov. Torej drži rek, da je upokojenski pozdrav: »Nimam časa.« Nekateri očitno dajo premalo za potrebno razvedrilo, kar je tudi opaziti pri udeležbi na izletih, družabnih srečanjih in v ostalih panogah delovanja. Izvršni odbor Kluba je izposloval ugodni novoletni nakup piščancev za plačilo v treh obrokih. Žal pa je že pri drugem obroku izvršni odbor dobil klofuto; precej upokojencev nam-
reč ni prišlo plačat svojega drugega obroka, kljub temu da je takrat bila pokojnina nekoliko zvišana. To je slaba reklama in spodbuda za organiziranje ugodnejših nakupov ostalih potrebščin.
Upam, da izvršnega odbora ta neljubi spodrsljaj ne bo toliko prizadel, da se v letu 1989 ne bi potrudil še uspešnejše delati za zadovoljstvo vseh članov kluba. Za uspešnejše izvrševanje delovnega načrta v letu 1989 pa je potrebna udeležba vseh upokojencev ali pa vsaj večine.
Stanko Jaušovec
Problematika invalidov v podjetju
NEKAJ OSNOVNIH POJMOV
Opozoriti želim na kompleksnost reševanja invalidske in zdravstvene prolbematike v naši DO, kajti za uspešnost reševanja le-te, je potrebno sodelovanje na vseh področjih in je v korist delavcev, ki imajo tovrstne težave, če je o tej problematiki poučeno čim več ljudi.
Pri delu z delavci, ki imajo zmanjšano delovno zmožnost, se srečujemo z različnimi pojmi: (Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja SFRJ).
INVALIDNOST je podana, če nastane pri zavarovancu zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodb: — pri delu, — poklicne
Ob boleči izgubi dragega očeta MATIJA BRAČIČA, se iskreno zahvaljujem OOS — TOVARNE KRMIL za darovano cvetje, sodelavcem pa za izrečena sožalja, Posebna hvala vsem tistim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Sin JOŽE
bolezni — poškodbe izven dela ali — bolezni, katerih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem, zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za dela oz. delovne naloge, na katere je bil razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti ter za dela oz. naloge v temeljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni sposobnosti.
IZGUBA DELOVNE ZMOŽNOSTI je podana, če zavarovanec ni več zmožen za delo.
Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, se glede na preostalo delovno zmožnost, razvrščajo v tri kategorije invalidnosti:
— vi. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, pri ka-
Ob boleči izgubi dragega očeta STANKA MOLNARJA, se iske-no zahvaljujem sodelavcem sindikalne organizacije PE perutninska klavnica za darovano cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hči Tatjana in sin Zdenko
terih nastane izguba delovne zmožnosti,
— v II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo (svoje delo ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom,
•— v III. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko po poprejšnji prekvalifikaciji oz. brez prekvalifikacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo.
Poleg teh treh kategorij invalidnosti poznamo tudi SPREMENJENO DELOVNO ZMOŽNOST delavcev, ki je podana, če zavarovanec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ,ki jih ni mogoče opraviti z nadaljnjim zdravljenjem in medicinsko rehabilitačijo, ni več zmožen opravljati del oz. nalog, h katerim je razporejen, brez prekvalifikacije oz. dokvalifikacije pa je zmožen poln delovni čas z normalnim delovnim učinkom opravljati druga dela oz. naloge v OZD, ki ustrezajo njegovi strokovni 'izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
NEPOSREDNA NEVARNOST ZA NASTANEK INVALIDNOSTI je podana, kadar delovni pogoji na delih oz. nalogah, h katerim je zavarovanec razporejen ne glede na higienske in tehnične varstvene ukrepe, ki se uporabljajo ali jih je mogoče uporabiti pri delu, v takšni meri vplivajo na zavarovančevo zdravstveno stanje in delovno zmožnost ,da mora nujno zamenjati dela, ker bi sicer postal invalid.
Delavci uveljavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja pri SKUPNOSTI INVALIDSKEGA IN POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA (SPIZ), uresničujejo pa te pravice v OZD.
PRAVICE V DO
Po prejemu sklepa invalidske komisije je delovna organizacija po zakonu DOLŽNA zaposliti delovnega invalida na ustreznem drugem delu, ki se poskuša najti najprej v okviru tiste delovne enote, kjer je bil zaposlen do nastanka invalidnosti. V kolikor to ni izvedljivo se išče drugo ustrezno delo Izven matične proizvodne enote.
Ker le v redkih primerih lahko uskladimo potrebe po drugem delu z možnostmi, se pogosto srečujemo s težavami pri prerazporejanju delovnih invalidov predvsem zaradi porasta nastanka invalidnosti in spremenjene (Nadaljevanje na 8. strani)
ZAHVALA
ZAHVALA
delovne zmožnosti v proizvodniih enotah, kjer je najmanj možnosti za zaposlitev invalidov.
PRAVICE PRI SPIZU
Pri Skupnosti (invalidskega in pokojninskega zavarovanja uveljavljajo zavarovanci pravico do prekvalifikacije in dokvalifikacije (moški do 50 let starosti, ženske do 45 leta starosti) ter pravico do ustreznega denarnega nadomestila zaradi dela v skrajšanem delovnem času in dela na drugem ustreznem delu.
Zakonodaja obvezuje delovne organizacije, da odmerjajo in izplačujejo vse vrste nadomestil, ki pripadajo delavcem s priznanimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, sredstva pa nam potem Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja vrača.
Sredstva za nadomestilo delavcem s spremenjeno delovno zmožnostjo bremenijo delovno organizacijo.
Sedanje stanje se lahko preseže le z enakovrednim mestom invalidske problematike v okviru razvoja kadrov, v timskem delu socialne službe, kadrovske službe, zdravnika, tehnologa, službe varstva pri delu in poslovodnimi organi v DO in ob vključevanju okolja (sodelavcev, vodij...). Največja obveznost delovne organizacije pa je skrb za odpravo vzrokov nastanka invalidnosti.
Vlasta Jeza
HUMOR
Če delaš z glavo, dobiš po grbi, če pa delaš z dokarai pa te udarijo po žepu!
XXX
—- Mami, ali naš ati res vozi karavelo?
—■ Ne sinko, sedaj ima lovca.
— Na galebe ali jastrebe?
—• Ne, ne sinko, oči je postal lovec na marke!
XXX
—■ Čuj, veš, imaš pa dobro punco.
— Od kod pa to veš?
— Ja, no, saj veš, da sva kolega.
— Čuj, če sva že kdlega pri šanku, pri punci se pa ne bova menjavala!
XXX
Do sedaj smo si kupovali cela oblačila, od podražitve dalje pa bomo kupovali po delih; en rokav, pa drugi in na koncu leta bomo imeli celo srajco.
XXX
Zakaj pa pumpa toliko robanti?
Saj veš, da so pijačo podražili!

Kot že nekajkrat, so tudi letos sodelovali v pustnem karnevalu prijazni delavci iz PE Klavnica:
Dušan Cizerl Neda Smiljan Dušan Čuš Milica Milošič
Drago Kristovič Katica Popošek Bogdan Bezjak Dušan Kandrič
raini;RUTN	0la.®ll°;delov!ie9a kolektiva m kooperantov Perutnine Ptuj. izdaja delavski sevt OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Andrej Božič, Alenka Brglez
Cainkn0 r -P d H	Kravlna ~ namestnik predsednika, Janko Merc, Olga Mikuiec, Jože Reisman, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze
nromltn^,!9^ L urednl.1; Jovo Tarbuk. Naklada 2400 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnegl prometnega da^ka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.