CERTOŠKA FIBULA Biba Teržan Univerza, Ljubljana Uvod ....................................................... Označitev in seznami najdišč certoških 317 Einleitung................................................. Kennzeichnung und Fundstättenverzeich- 424 fibul ................................................... 318 nisse der Certosafibeln........................ 425 Kronologija certoških fibul .................... 341 Chronologie der Certosafibeln.................. 425 Južno od P a d a ................................... 341 Südlich des P o ..................................... 425 Este — Slovenija............................... 343 Este — Slowenien............................... 425 A lpe................................................... Jugozahodna Panonija in zahodni Bal- 372 Die Alpen .......................................... Das südwestliche Pannonien und der 433 k an ................................................ 375 westliche Balkan ............................ 434 Sklep ................................................. Časovni horizonti mladohalštatskega ob- 382 Schlusswort ........................................ Die Zeithorizonte der junghallstättischen 436 dobja na Dolenjskem ........................ 383 Periode in Dolenjsko ( Unterkrain) .... 437 Volčje njive ...................................... 384 Volčje njive ........................................ 437 Dolenjske Toplice ............................. 385 Dolenjske Toplice ............................... 438 Pregled dognanj................................. 391 Übersicht über die Feststellungen .... 442 Katalog Dolenjskih Toplic...................... 393 Katalog von Dolenjske Toplice ................ 443 Kratice in opombe ................................. 414 Abkürzungen und Anmerkungen............... 414 U vod1 S certoško fibulo, katere časovno mesto je v literaturi že ustaljeno, želimo le ponovno osvetliti mladohalštatsko obdobje v Sloveniji ter prikazati mesto in odnos slovenskega prostora do sosednjih kulturnih skupin in sveta. V ta namen smo pritegnili v obravnavo gomilo iz Volčjih njiv in gomilno grobišče iz Dolenjskih Toplic; s prvo bomo poskusili prikazati relativni odnos predcertoškega horizonta s certoškim, z drugim pa možnost ločitve horizontov v času, ko je v uporabi certoška fibula. Razlikovanje med starejšimi in mlajšimi vrstami certoških fibul so izpeljali že posa­ mezni avtorji ob vrednotenju gradiva z določenih področij. Da ne posegamo predaleč v preteklost raziskovanj, naj omenimo le O. H. Freya s kronologijo o Este in S. Gabrovca s predstavitvijo halštatske Slovenije.2 Zadnji celotni prikaz certoške fibule v vsej njeni prostorski in časovni širini pa je podala M. Primas.3 Njene liste razprostranjenosti in časovne opredelitve ne moremo bistveno dopolniti z izjemo Slovenije in Jugoslavije.4 Vendar pa je zaradi drugačnega tipološkega pristopa, na kar bomo opozorili še pri obravnavi posameznih vrst fibul, nastala razlika v prostor­ skem vrednotenju in v interpretaciji kronoloških problemov. Omeniti je treba tudi sintezo P. G. Guzza o fibulah Etrurije,5 ki z nove strani osvetljuje med drugim tudi problem certoške fibule južno od Pada in tako odpira nove možnosti proučevanja vprašanja nastanka in svojskosti razvoja fibul v tem delu sveta. Označitev in seznami najdišč certoških fibul Certoška fibula je bila v rabi daljšo dobo na prostranem področju, zato je razumljivo, da je bilo izoblikovanih več vrst fibul z lokalnimi inačicami. Značilnost te fibule in novost, ki jo prinaša med fibule konca 6. st., je v oblikovanju noge: T presek noge in dvignjen, več ali manj, izrazito oblikovan gumb na koncu noge. Lok fibule, ki ima ali polkrožno ali iztegnjeno obliko, je lečasto ovalnega, segmentnega ali rombičnega preseka, lahko pa je tudi trakast. Glede na peresovino se certoške fibule delijo na fibule s peresovino z dvema zavojema, fibule z diskasto ploščico na prehodu loka v iglo6 in fibule s samostrelno peresovino.7 Ustaljene kombinacije posameznih značilnosti pri oblikovanju fibul družijo fibule v značilne vrste, ki smo jih označili od I do XIII. V okviru njih je opaziti še posamezne inačice, te so zaznamovane s črkami od a do o. V družino certoških fibul nismo uvrstili, kljub določeni sorodnosti, drobne ločne fibule s pestičastim gumbkom na nogi (sl. 7). Vendar jo vseeno predstavljamo zaradi verjetnih genetskih zvez s certoškimi fibulami.8 Geografsko ločimo štiri večja področja, kjer je prevladala certoška fibula: prostor južno od Pada s središčem v Bologni in jugovzhodno predalpski svet od Est do Dolenjske, na katerega se na eni strani vežejo skupnosti zahodnobalkanskega polotoka in južne Pa­ nonije, na drugi strani pa ob- in notranje- alpske dežele. Drobne ločne fibule s pestičastim gumbkom na nogi (sl. 15: 11; 7) Značilnosti: dvignjen pestičast gumbek na koncu noge, J presek noge, običajno lečast presek loka, ki je precej polkrožne sheme in okrašen z eno oz. dvema skupinama vrezov ali pa je neokrašen. Adria: B — 1 prim., MC Adria.9 Bologna (Certosa): G — 1 prim., A. Zannoni (1876—84) T. 50: 10. Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. Kromer (1959) T. 2: 10; 41: 2. Este : G — več prim., O. H. Frey (1969) Abb. 6: 1 ; 8:4. Si. 10:1—3,12:7. MNA ESte. A. M. Chieco Bianchi (1976) T. 20: 17—21. Kobarid: B — več prim., Gm Nova Gorica. Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, A V 24 (1973) T. 2: 2. Kostanjevica: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Magdalenska gora: G — več prim., NHM Wien, Peabody Museum Cambridge. Sl. 15: 11. Mokronog, Trebnje: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. Marchesetti (1893)T. 18:11,18. NHM Wien, MC Trst. Nezakcij, Pula: B — 1 prim., Ami Pula. Novo mesto: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Padova: G — 1 prim., O. H. Frey (1969) T. 34: 32. Picug, Poreč: B — 3 prim., Ami Pula. Rovišče, Krško: B — 4 prim., V. Stare (1962—63) T. 5: 16, 18. Ostalo: NHM Wien. S. Martino in Gattara, Brisighella: G — 1 prim., G. Bermond Montanari, Not. Sc. 23 (1969) 18 ss, Fig. 24. Stična : G — 2. prim., Nm Ljubljana. Šmarjeta: B — 4 prim., V. Stare (1973) T. 19: 15; 23: 11, 12; 60: 8. Vače : G — 3 prim., NHM Wien. Vintarjevec, Litija: G — 1 prim., F. Stare, AVA (1953) T. 1: 2. Volčje njive, Trebnje: B — 1 prim., S. Gabrovec (1956) T. 22: 4. Zasap pri Drnovem, Krško : B — 1 prim., Nm Ljubljana. I. vrsta Značilnosti: osnovno obliko fibul te vrste označuje polkrožna shema loka, ki je v somernem odnosu do noge. Glede na razlike pri oblikovanju posameznih delov fibul, pa ločimo v okviru vrste več variant fibul. Fibule in a č ic e a imajo lok, ki je lečastega preseka, običajno okrašen na vsaki strani s prečnimi vrezi. Noga fibul je okrašena s punciranimi krožci, in se zaključi ali s ploščato oblikovanim (sl. 12:2) ali s pestičastim gumbkom (sl. 12: 6). Posamezni primerki nimajo gumbka (sl. 11: 2, 5). Pri fibulah in a č ic e b je lok, kije prav tako lečastega preseka, okrašen na obeh straneh s paroma prečnih reber. Noga, ki je pogostokrat okrašena s punciranimi krožci, pa se zaključi z bikoničnim gumbkom s čepkom1 0 (sl. Ib). Fibule in a č ic e c imajo običajno lok čolničasto usločen, kije okrašen ali z vrezi ali z rebroma. Gumb na nogi je bikoničen s čepkom. Pri oblikovanju noge pa je pri nekaterih primerkih opaziti odstopanje od običajne sheme preseka noge certoških fibul, saj imajo posamezne C presek noge. Isto velja tudi za fibule d in a č ic e , ki so zelo blizu v a r ia n ti c , le da imajo masivno oblikovan lok, kije navadno razčlenjen z odebelitvami (sl. 1 c, d). 1 Inačice certoških fibul I. vrste; vse 1/2 — Varianten der Certosafibeln des I. Typs; alle 1/2 a — sl. 13 fibule brez gumbka na nogi : Este: G — več prim., MNA Este. Sl. 11: 5. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 20; 15, 16. Parre, Bergamo: G — 1 prim., R. de Marinis, M. Guštin, Preistoria Alpina 11, 1975, 12, Fig. 10. Most na Soči (Sv. Lucija): G • — 1 prim., NHM Wien. Sl. 11: 2. fibule z gumbom na nogi : Este : G — več prim., O. H. Frey (1969) Abb.8: 7. Ostalo MNA Este. Sl. 12:6. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 20: 12—14. Most na Soči (Sv. Lucija): več prim., F. Lo Schiavo, Actes du VHP Congres 3 (1973) 93 T. 4: 11. Ostalo NHM Wien. SI. 12: 2. S. Bario, Reggio Emilia: 2 prim., MC Reggio Emilia. K tej inačici bi morda lahko prišteli še fibulo iz Brezij : K. Kromer (1959) T. 52: 4. b — sl. 20 • Arbedo (Cerinasca): G — 1 prim., M. Primas (1967) 110, Abb. 6: 6. Beremend, Baranja: G — 1 prim., E. Jerem (1973) Abb. 5: 6. Brezje, Trebnje: G — 6 prim., K. Kromer (1959) T. 24: 7; 25: 8; ostalo NHM Wien. Brusnice, Novo mesto: G — 2 prim., B. Teržan (1974) T. 18: 3, 4. Dolenjske Toplice: G — 1 prim., T. 64: 15. Este: G — 8 prim., MNA Este. Sl. 23: 1, 2. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 22: 5—9. Gurina, Dellach: B — 1 prim., NHM Wien. Magdalenska gora: G — več prim., S. Gabrovec (1964—65) T. 14: 2; ostalo Nm Ljubljana, NHM Wien, Peabody Museum Cambridge. Sl. 19: 2, 3. Medo, Cles: B — 2 prim., M. Much, Kunsthistorischer Atlas (1889) T. 65: 4, 5. Most na Soči (Sv. Lucija) : G — več prim., C. Marchesetti (1893) T. 18:16,17; 19: 8. B. Teržan, N. Trampuž (1973) T. 15: 1-A; ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana, MC Trst. Nezakcij, Pula : 2 prim., Ami Pula. Rovišče, Krško: G — 1 prim., NHM Wien. Šmarjeta: B — prim., V. Stare (1973) T. 23: 9. Tržišče, Cerknica: B — 1 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 20: 4. Vače: 2 prim., F. Stare, Vače (1955) T. 32: 9; NHM Wien. Velem St. Vid: B — 1 prim., Savaria Museum Szombathely. c — sl. 20 A Dalmacija: 1 prim., F. Lo Schiavo (1970) T. 20: 7. Golubič, Bihać: B — 1 prim., B. R aunig, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 5: 1 . Jezerine, Bihać: G — 1 prim., Z. Maric, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) Tab. III: 91. Gradina v Jagodnji Gornji, Biograd: G — lprim., Š. Batonić, Radovi JAZU 18 (1971) T. 13. Krbavica, Bunić: Am Zagreb. Ljubač: Š. Batović, Diadora 4 (1974) 187 s. Nadin: Š. Batonič, Diadora 4 (1974) 187 s. Nin, Zadar: G — 1 prim., Š. Batović, Arch. lug. 6 (1965) 55 ss, T. 14: 6. Podgradže, Benkovac: G — 7 prim., Š. Batović, 1. c. T. 12: 1, 6. Ribič, Bihać: G — 1 prim., Z. Marić, 1. c. T. 9: 3. Vrebac, Gospić: G — 1 prim., R. Dreschler Bižić (1958) T. 11: 84. d — sl. 20 A Baška, Krk: G — 1 prim., Z. Vinski, Arch. lug. 2 (1956) Fig. 2. Gradina v Jagodnji gornji, Biograd: G — 1 prim., Š. Batović, Radovi JAZU 18 (1971) T. 13. Krk: B — 1 prim., F. Lo Schiavo (1970) T. 32: 18. Ljubač: Š. Batović, Diadora 4 (1976) 187 s. Nin, Zadar: G — 1 prim., Nin. Problemi arheoloških istraživanja (1968) T. 18. Picug, Poreč: B — 1 prim., Ami Pula. Podgradže, Benkovac: G — več prim., Š. Batović, Arch. lug. 6 (1965) T. 12: 2, 3, 8—10. Vinica: G — 1 prim., Peabody Museum Cambridge. Vrebac, Gospić: G — 1 prim., R. Dreschler Bižić (1958) T. 11: 85. n . vrsta — sl. 16, 43 Značilnosti: ta vrsta fibul se loči od ostalih vrst certoških fibul po tem, da je lok ločen od igle z diskasto ploščico (sl. 2) z izjemo in a č ic e c , ki ima peresovino (sl. 2c). Lok fibul je ali trakast, ki je pogostokrat čolničasto usločen, ali pa segmentnega preseka (profiliran z žlebovi — sl. 15: 18). Presek noge je pri posameznih primerkih še v obliki črke J (pri in a č ic i a in d ), sicer pa prevladuje T profil. V okviru vrste ločimo glede na okrašenost loka in noge ter oblikovanost zaključka noge več inačic fibul: a — g (sl. 2). Pri v a r ia n ta h a — c je lok vzdolžno nažlebljen in na vsaki strani okrašen s skupino prečnih vrezov. Medtem ko prevladuje pri inačici a pestičasto oblikovan zaključek noge (sl. 2a), je pri v a r ia n ti b opaziti oblikovanje stožčasto ploščatega gumba (sl. 2b), ki je pogost tudi pri in a č ic i c (sl. 2c). Raz­ lika med a in b varianto je tudi v okrasu noge, saj ni hrbet noge pri skupini a nikoli okrašen, pri b pa redno s punciranimi krožci (sl. 2a, b), kar je pogosto tudi pri c in a č ic i. Pri varianti d je lok okrašen s skupinami prečnih in poševnih vrezov, zaključek noge je pestičast (sl. 2d). Fibule e s k u p in e imajo lok okrašen s punciranimi krožci, ki so v kombinaciji s pasovi vrezov (sl. 2e), medtem koje zaključek noge bolj stožčasto napet. In a č ic i f in g imata neokrašen lok fibul, medtem ko je hrbet noge okrašen pogostokrat lepri fibulah g variante (sl. 2g). Razlika med njima je tudi v oblikovanju zaključka noge, saj je pri / fibulah pestičasto kroglast, pri g pa stožčasto ploščat. Povprečno so tudi fibule / inačice manjše od g fibul. a — sl. 16 0 Bitnje, Bohinj: G — 1 prim., W. Schüle, Madrider Mitt. 2 (1961) 55 ss, Abb. 20: 4. Boštanj, Krško: G — 2 prim., M. G uštin (1974) T. 7: 7, 8. Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. Kromer (1959) T. 38: 7. Brusnice, Novo mesto: G — 2 prim., B. Teržan (1974) T. 8: 4, 6. Campo Paraiso, Breonio: G — 1 prim., 3000 anni fa a Verona (1976) Fig. 51: 8. Dobrnič, Trebnje: G, B — več prim., Nm Ljubljana, NHM Wien. Donja dolina, Bos. Gradiška: G — 3 prim., Č. Truhelka, WMBH9(1904)T. 44:4; 73:14. Z. Marić, Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 13: 29. B. Čovič, Inv. Arch. Y 28: 3. Gyulay, Tolna: 1 prim., L. Màrton, Arch. Hung. 11 (1933) T. 6: 1 . 2 Inačice certoških fibul II. vrste; vse 1/2 — Varianten der Certosafibeln des II. Typs; alle 1/2 Gurina, Dellach: B — 1 prim., NHM Wien. Kobarid: G — več prim., MC Trst. Sl. 15: 3, 4. Kompolje, Otočac: 1 prim., Am Zagreb. Kostanjevica : B — 2 prim., Nm Ljubljana. Magdalenska gora: G — več prim., NHM Wien. Sl. 15: 9. Malence, Brežice: B — 1 prim., V. Stare, A V 11-12 (1960—61) 50 ss, T. 10: 11. Mokronog, Trebnje: B — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. M archesetti (1893) T. 19: 4. F. Lo Schiavo, Actes du VIIC Congres 3 (1973) T. 4: 1, 7. B. Teržan, N. T rampuž (1973) T. 14: 13. Pleterje, Novo mesto : B — 1 prim., NHM Wien. Roje pri Moravčah, Trebnje: B — 1 prim., NHM Wien. Sevnica, Krško: G — 1 prim., NHM Wien. Socerb, Koper: 1 prim., MC Trst. Stična: 1 prim., Nm Ljubljana. Šmarjeta: B — več prim., V. Stare (1973) T. 22: 15, 16, 18, 21, 22; ostalo NHM Wien. Vače: G, B — več prim., F. Stare, Vače (1955) T. 28: 9; ostalo NHM Wien. Sl. 15: 18. Velem St. Vid : več prim., Savaria Muzeum Szombathely. Volčje njive, Trebnje: G — 1 prim., S. Gabrovec (1956) T. 15: 2. Sl. 54: 17. Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 61: 5. b Borgo »Castei Telvana«, Valsugana: B — 1 prim., P. L aviosa Zambotti, Mon. Ant. 37 (1938) 303, Fig. 102. Čužnja vas, Trebnje: G — 1 prim., NHM Wien. Este: G — 1 prim., O. H. F rey (1969) Abb. 9: 7. Magdalenska gora : G — več prim., Nm Ljubljana, NHM Wien, Peabody Museum Cambridge. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., NHM Wien. Stična: 3 prim., Nm Ljubljana. Vinkov vrh, Novo mesto: B — 1 prim., V. Stare, AV 15-16 (1964—65) 215 ss, T. 3: 10. P. Laviosa Zambotti omenja takšne fibule še v nekropoli Cadorine pri Monte Belluno: Mon. Ant. 37 (1938) 303. c Čužnja vas, Trebnje: G — 1 prim., NHM Wien. Dobrnič, Trebnje: G — 1 prim., NHM Wien. Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Ć. T ruhelka, WMBH9 (1904) T. 65: 9. Z. M arič, Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) Tab. 26: 23. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. Marchesetti (1893) T. 19: 3; ostalo NHM Wien, MC Trst. 21 — Arheološki vestnik 321 Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 61: 4. Romallo, Val di Non: G — 1 prim., P. Laviosa Zambotti, Mon. Ant. 37 (1938) 291, Fig. 93. Vače: B — 1 prim., NHM Wien. d — sl. 16 • Campo Paraiso, Breonio: G, S. De Stefani, Atti del R. Istituto Veneto 1 IS (1881) T. 12: 6. Magdalenska gora : G, B — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., NHM Wien. Stična: G — 1 prim., Nm Ljubljana. Vače: G — 1 prim., NHM Wien. e — sl. 16 • Kanzianberg, Beljak: B — 1 prim., H. M üller Karpe, Carinthia 1 141 (1951) Abb. 1 : L Lepence, Bohinj : B — 1 prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) 287 ss, T. 9: 7. Most na Soči (Sv. Lucija) : G — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Rovišče, Krško: B — 1 prim., V. Stare (1962—63) T. 5: 17. Vače: B — 1 prim., NHM Wien. Zagorje: B — 1 prim., S. G abrovec (1966) T. 9: 4. Zbirka Mecklenburg: 1 prim., Nm Ljubljana. / Este: G — 1 prim., O. H. F rey (1969) Abb. 8:1. Magdalenska gora : G — 1 prim., NHM Wien. Most na Soči (Sv. Lucija): več prim., C. Marchesetti (1893) T. 19: 5; ostalo MC Trst. Tâpiôszele: G — 1 prim., M. Pàrducz, Acta Arch. Hung. 18 (1966) 35 ss, T. 62: 3. Volčje njive, Trebnje: B — 1 prim., S. Gabrovec (1956) T. 23: 4. g Arbedo (Cerinasca, Mollinazo): G — 2 prim., M. P rimas (1967) 110 Abb. 6: 4. R. U lrich, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt. Tessin (1914) T. 31: 12. Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. K romer (1959) T. 52: 5. Magdalenska gora: več prim., NM Ljubljana, NHM Wien, Peabody Museum Cambridge. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. M archesetti (1893)T. 18:20; 19:6; ostalo NHM Wien, MC Trst. Rovišče, Krško: G — 1 prim., NHM Wien. Šmarjeta: B — 2 prim., V. Stare (1973) T. 23: 13, 16. Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 61: 14. Štanjel, Sežana: 1 prim., C. M archesetti, Boli. Soc. Adr. 4 (1878) 93 ss, T. 2: 6. III. vrsta Značilnosti: sorazmerno drobne fibule z iztegnjenim lokom, običajno s prečnim rebrom nad peresovino in bikoničnim gumbkom s čepkom na koncu noge. K tej vrsti fibul smo uvrstili kot in a č ic o b še fibule iz bosanskega področja, pri kateri se na po­ sameznih primerkih opaža pridružitev značilnosti fibul I. b vrste. a — sl. 13 A Bertipaglia, Padova: B — 1 prim., A. Moschetti, Not. Sc. (1901) 173, Fig. 4. Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. K romer (1959) T. 3: 6. Este : B — več prim., MNA Este. Gradina nad Limskim kanalom, Poreč: B — 1 prim., Ami Pula. Magdalenska gora: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Most na Soči (Sv. Lucija); G — več prim., MC Trst. b — sl. 20 D Cavarine, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. Sl. 48: 3. Čitluci, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. Iliak, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. Osovo, Glasinac: G • — 2 prim., F. F iala, WMBH 6 (1899) 43, Fig. 32. Potpečine, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. Sl. 45: 7. Sanski most, Prijedor: G — 2 prim., F. F iala (1899) 73, Fig. 39. IV. vrsta — sl. 8 Značilnosti: fibule imajo značilno iztegnjeno obliko loka. Presek loka je lečast, gumb na nogi je lahko kroglaste ali pestičaste oblike. Glede na rebro, med lokom in nogo fibule pa ločimo dve inačici: a — fibule z rebrom (sl. 10: 5, 9), b — fibule brez rebra (sl. 10: 6, 7). a Adria : B — 3 prim., MC Adria. Bismantova: več prim., MC Reggio Emilia. Bologna (Arnoaldi, Certosa): G — več prim., A. Zannoni (1876—84) T. 29: 13; 49: 16, ostalo MC Bologna. Sl. 6: d. Čužnja vas, Trebnje: G — 1 prim., NHM Wien. Este: G — več prim., MNA Este. Sl. 10: 5. M. A. Bianchi Chieco (1976) T. 21: 4, 6. Most na Soči (Sv. Lucija) : G — več prim., NHM Wien, MC Trst. Sl. 10. Prozor, Otočac: B-l prim., F. Lo Schiavo (1970) T. 6: 9, kjer pa fibula ni točno narisana, saj je njen presek noge droben T — NHM Wien. S. Martino in Gattara, Brisighella : G — več prim., G. Bermond Montanari, Not Sc 23 (1969) 16 ss, Fig. 20, 21. San Polo d’Enza: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 27, ostalo MC Reggio Emilia. Tolentino, Macerata: G — več prim., Chierici, BPI 6 (1880) 155 ss, T. 9: 8. V to skupino sodijo verjetno še fibule iz Barbarana, C. Castellane, Orvieta, Tolfe, Veia — P. Guzzo (1973) 42 s, T. 9: I, 1 —5; 10: III 1 —4. b Adria : B — več prim., MC Adria. Baragalla, Reggio Emilia: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1973) Fig. 65: 4. Este: G — več prim., O. H. F rey (1969) Abb. 10: 5, T. 33: 12; ostalo MNA Este. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 21: 1,2. Donja dolina, Bos. Gradiška: G, B — 2 prim., Č. Truhelka, WMBH 9 (1904) T. 54: 6. Z. Marič Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 13: 24. Kranj : G — 2 prim., F. Stare, AV 5 (1954) 112 ss, T. 3: 2, 3. Malence, Brežice: B — 2 prim., V. Stare, A V 11-12 (1960—61) 50 ss, T. 10: 13, 16. Marzabotto: Brizio, Mon Ant 1/2 (1891) T. 10: 3. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. Marchesetti (1893) T. 18: 14, ostalo NHM Wien, MC Trst. Sl. 10: 7. Nin, Zadar: G, Nin. Problemi arheoloških istraživanja (1968) T. 17. San Polo d’Enza : MC Reggio Emilia. Šmarjeta: B — 1 prim., V. Stare (1973) T. 23: 14. Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 62: L K tej inačici verjetno lahko prištejemo še fibule iz Arezza, C. Castellane, Corchiana, Orvieta, Narce, Trevignana, Tolfe in Vulci — P. Guzzo (1973) 35 ss, T. 7: I 3, II 1, 2, 4, 5, 10; 8: IV 1, 5, 8, 11, V 2— 4, 6, VI 2; 9: VII 1, 4. V okvir vrste pa bi morda lahko vključili tudi fibuli iz Padove (sl. 9:1, 3), ki predstavljata glede na svojo oblikovanost in masivnost svojsko različico. V. vrsta — sl. 18 Značilnosti : fibule so značilne sheme z iztegnjenim lokom, ki je navadno segmentnega ali leča- stega preseka, in imajo nad peresovino poudarjeno prečno rebro. Zelo pogosto pa je prečno rebro tudi na prehodu noge v lok (sl. 17: 1). Hrbet noge je večkrat ornamentiran s punciranimi krožci (T. 66: 12). Zaključek noge je lahko pestičasto oblikovan, običajnejši pa je ploščat asimetrično po­ stavljen gumb (T. 9: 9), katerega glavica je zlasti pri mlajših primerkih nekoliko kroglasto napeta (sl. 55:1). Ker se zdi, da ornamentiranost noge in prečno rebro med nogo in lokom nimata niti posebne kronološke, niti prostorske vrednosti, in ker tudi oblikovanje gumba na nogi ni tako izrazit faktor kot npr. pri varianti II, v seznamu niso ločene in podane posamezne inačice v okviru te vrste fibul. Adria: B — 1 prim., MC Adria. Beremend, Baranja: G, B — 6 prim., E. Jerem (1973) Abb. 6: 5—7; 8: 7—9. Bitnje, Bohinj: G — več prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) T. 1: 3; 4: 17; 8: 6, 10. Brezje, Trebnje : G, B — 9 prim., K. K romer (1959) T. 47: 1 ; 48: 1 1 ; ostalo NHM Wien. Cacciola, Scandiano: L. Patrocini, Quaderni d'Archeologia Reggiana 2 (1973) 147, B 35, 37. Crvena Lokva, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. SI. 45: 9. Čardak, Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo. SI. 47: 3, 5. Este: G — več prim., O. H. Frey (1969) Abb. 7: 13, 22; 9: 6; T. 31: 13; 33: 10, 13. Sl. 32: 3; 21:1, 5, 6; 23: 3. Dobrnič, Trebnje: G, B — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Dolenjske Toplice: G — 7 prim., T. 8: 3; 9: 9; 44: 5; 47: 2; 52: 4; 58: 3; 66: 12. Donja dolina, Bos. Gradiška: G — 3 prim., Ć. Truhelka, WMBH 9 (1904) T. 44: 4, 30. B. Čovič, Inv. Arch. Y 28: 4. Z. Marič, Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 13: 21; 26: 24. Gorenje Selo, Šentjernej : B — 1 prim., Nm Ljubljana. Jereka, Bohinj: B — 1 prim., S. Gabrovec, A V 17 (1966) 243 ss, T. 2: 11. Laknice, Trebnje: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Libna, Krško: G — več prim., M. Guštin, Libna (1976) T. 27: 14; 31: 2; 45: 4; 49: 4 —6. Magdalenska gora: G — več prim., ToC (1934) 82, T. 1: 34. S. G abrovec (1964—65) T. 14: 3; ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana. Sl. 55: 1 . Meclo: MN Trento. Mokronog, Trebnje: G — 4 prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Sl. 17: 1, 2. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. Marchesetti, Boli. Soc. Adr. 9 (1885) T. 5:12—14. B. Teržan, N. T rampuž (1973) T. 14: 17—21; 17: 14; ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana, MC Trst. Novi Banovci, Srem: B — 1 prim., K.-Z. Vinski, Arh. radovi i rasprave 2 (1962) T. 9: 113. Novi Jankovci, Srem: B — 1 prim., Am Zagreb. Novo mesto : G — - več prim., Dolenjski muzej Novo mesto. Numana, Ancona: I. D all’ Osso, Guida illustrata del Museo Nazionale di Ancona (1915) 131. Orvieto: 2 prim., O. Montelius (1904) PI. 240: 6. P. G. Guzzo (1972) 43, T. 10: IV. Pleterje, Šentjernej: B — 1 prim., NHM Wien. Podzemelj, Metlika: B — 1 prim., Nm Ljubljana.^ Potpečine, Glasinac: G — 1 prim., A. Benac, B. Čovič (1957) T. 46: 2. Padova: 3 prim., Padova Preromana (1976) T. 77: 23, 6, 7. Rifnik, Celje: B — 1 prim., NHM Wien. Rovišče, Krško: B — 3 prim., V. Stare (1962—63) T. 6: 1; ostalo NHM Wien. San Polo d’ Enza : MC Reggio Emilia. Sanski most, Prijedor: G — več prim., F. Fiala (1899) Fig. 91. S. Giorgio, Valpolicella: L. Salzani, Boll. Mus. Čiv. St. Nat. Verona 1 (1974) 481 ss, T. 7: 1 . Sisak: B — 1 prim., Am Zagreb. S. Martino in Gattara, Brisighella: G — več prim., Museo Nazionale d’Antichità Ravenna. Sokolačko polje, Glasinac: G • — 1 prim., Zm Sarajevo. Sremska Mitrovica: B — več prim., Am Zagreb. J. Brunšmid, Vjesnik Zagreb NS 6 (1902) 73. Stična : G — več prim., Nm Ljubljana. Szarazd, Tolna: 1 prim., L. Märton, Arch. Hung. 11 (1933) T. 2: 7. Šmarjeta : B — več prim., NHM Wien. Šmihel, Postojna: B — 2 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 62: 9, 19. Taline, Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo. Vače: B, G — več prim., F. Stare, Vače (1955) T. 35: 6—9. ToC (1934) 122, T. 28: 144; ostalo NHM Wien. Velem St. Vid: B — več prim., K. Miške, Die prähistorische Ansiedlung Velem St. Vid (1908) T. 39: 17, 18. Vinkovci: G — 1 prim., N. Majnarič Pandžič, Arh. pregled 15 (1973) 39 s, T. 20. Volčje njive, Trebnje: G — 2 prim., S. Gabrovec (1956) T. 8: 3; 13: 2. Sl. 54: 20, 31. Vražiči, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. Sl. 46: 1 . Vučedol, Vukovar: G — 4 prim., J. Brunšmid, Vjesnik Zagreb NS 6 (1902) 68, sl. 22. Zagorica, Vel. Lašče: G — 2 prim., NHM Wien. Zagorje: B — 1 prim., S. G abrovec (1966) T. 4: 5. Zagradje, Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo. Sl. 45: 1 . Želimlje,1 1 Ljubljana: B — 1 prim., Nm Ljubljana. V to skupino verjetno sodijo tudi fibule iz nekropol Grottamare in Cupramarittime : I. Dall’ Osso, Guida illustrata del Museo Nazionale di Ancona (1915) 180. VI. vrsta — sl. 25 Značilnosti: relativno velike fibule z iztegnjenim lokom, ki je zaobljeno rombičnega preseka, imajo nad peresovino par izrazitih prečnih reber. Nogo imajo večkrat ornamentirano s punciranimi krožci in V vrezi, na koncu pa je precej simetrično postavljen gobasto oblikovan gumb. Glede na peresovino ločimo dve inačici fibul: z navadno peresovino z dvema zavojema — in a č ic a a (sl. 23: 4 , 5) in s samostrelno peresovino — in a č ic a b (sl. 23: 6, 7). a — sl. 25 Adria: B — 1 prim., MC Adria. Este: G — več prim., O. H. Frey (1969) Abb. 10: 6; 33: 11; ostalo MNA Este. Sl. 23: 4, 5. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 21: 10—12. Kompolje, Otočac: G — 1 prim., Am Zagreb. Libna, Krško: B — 1 prim., M. Guštin, Libna (1976) T. 67: 10. Magdalenska gora: G — 1 prim., NHM Wien. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. Marchesetti (1893) T. 18:13. B. Teržan, N. Trampuž, A V 24 (1973) T. 19: 2; 18: 4, NHM Wien. Monte Loffa, Verona: B — 1 prim., 3000 anni fa a Verona (1976) Fig. 39: 5. Podzemelj, Metlika: G — 1 prim., F. E. Barth (1969) T. 30: 1. 5. Giorgio, Valpollicela: 1. prim., L. Salzani, Boli. Mus. Civ. St. Nat. Verona 1 (1974) 481 ss, T. 7:7. Šmarjeta, Novo mesto: B — 1 prim., V. Stare (1973) T. 53: 15. Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 62: 4. Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 20: 5, 9. Ulaka, Lož: B — 1 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 15:5. Vandois di Sopra, Brunico: G — več. prim., R. Winkler, Schiern Schriften 70 (1950) T. 8: 1, 2, 7. Verona: G — 1 prim., M. Primas (1970) Abb. 21 : E 3. Sorodne tej varianti so še fibule iz Rasuna di Sotto: R. Lunz (1974) T. 37: 10; Meluna: ibid. T. 64: 7; in Rovišča: NHM Wien. b — sl. 25 A Agro Concordiese, Portogruaro: B — 1 prim., F. Anelli (1954—57) T. 9: 10. Lepence, Bohinj: B — 2 prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) T. 9: 4, 5. Dobrnič, Trebnje: G — 1 prim., NHM Wien. Donja dolina: G — 1 prim., Ć. Truhelka, WMBH 9 (1904) T. 65: 12. Kobarid: B — • 1 prim., NHM Wien. Magdalenska gora: G — 2 prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Most na Soči (Sv. Lucija): G —več prim., C. Marchesetti (1893) T. 19: 7,9,10. Ostalo NHM Wien. Sl. 23: 6, 7. V to vrsto lahko prištejemo še fibulo iz Wildenroth Grafratha (Fürstenfeldbruck): G. Kossack (1959) T. 74: 9. Verjetno pa je sorodna še fibula iz groba 175 iz Kompolja, Otočac: Am Zagreb. VII. vrsta Značilnosti: fibule imajo lok, ki je segmentnega ali zaobljeno rombičnega preseka, razčlenjen s tremi prečnimi rebri, pri čemer je srednje širše kot stranski. Glede na velikost, masivnost, shemo in okrašenost fibul pa jih delimo na več variant. I n a č ic o a predstavljajo velike fibule, katerih lok je z najvišjim delom pomaknjen bolj proti glavi fibule (sl. 3 a). Manjše fibule te vrste, katerih velikost je precej ustaljena, so združene v in a č ic a h b in c. Razlika med njima je v tem, da so fibule inačice c masivnejše — z lokom, ki je zaobljeno rombičnega preseka, medtem ko je lok fibul variante 6 ozko lečastega ali segmentnega preseka (sl. 3b, c). Pri fibulah inačice c je lok večkrat okrašen z vrezanimi mrežastimi pasovi. Tudi gumbek na nogi je pri fibulah inačice b bolj ploščat, pri c pa kapast. In a č ic a d združuje razmeroma velike fibule, katerih najvišji del loka je pomaknjen proti nogi. Po velikosti in shemi podobne, po ornamentu in preseku loka drugačne so fibule in a č ic e e. Lok fibul, ki je običajno segmentnega preseka, je na najvišjem delu rombično razširjen in okrašen s pol­ krožnimi vrezi, ki dajejo vtis »očesc«. Hrbet loka je okrašen s prečnimi vrezi, ravno tako pa sta narezljani tudi obe stranski rebri tročlene odebelitve loka (sl. 3e). Noga in gumb na nogi sta ponavadi okrašena z vrezi v motivu trikotnika. Zelo blizu varianti e, zlasti glede ornamenta, so fibule in a č ic e f . Lok imajo običajno trakast in večkrat tudi rahlo čolničasto usločen. Razen tega pa imajo fibule te variante izrazito trikotno shemo loka, katerega najvišji del je pomaknjen nad nogo (sl. 3f). V in a č ic i g so predstavljene fibule severnopredalpskega sveta. Označuje jih iztegnjen lok, ki nima poudarjenega prehoda med nogo in lokom, peresovina z velikimi zavoji ter gumb noge običajno gobaste oblike (sl. 3g). Posamezni primerki so hibridni, saj združujejo značilnosti te in VIII. vrste fibul. V in a č ic i h so predstavljene fibule z iztegnjenim listnatim lokom in kratko nogo. K tej vrsti bi prišteli še posamezne fibule zahodnobalkanskega prostora — in a č ic a i, ki tudi kažejo lokalne znake izdelave. a — sl. 26 Dolenjske Toplice: G — 6 prim., T. 11: 1, 2; 44: 8, 9; 45: 3; 60: 10. Este: G — več prim., O. H. Frey (1969) T. 31: 14; 33: 7, 14. Dobrnič, Trebnje: G — 1 prim., NHM Wien. Kranjska, n. n.: 1 prim., NHM Wien. Magdaienska gora: G — več prim., NHM Wien. Most na Soči (Sv. Lucija) : G — več prim., C. Marchesetti (1893) T. 18:12 ; ostalo MC Trst, NHM Wien. Novo mesto : G, Dolenjski muzej Novo mesto. Picug, Poreč: B — 1 prim., Ami Pula. S. Martino, Gavardo: 1 prim., G. Boccino, L. Salzani, Annali del Museo di Gavardo 1 1 (1973—74) T. 9: 112. San Polo d’Enza : MC Reggio Emilia. Šmihel, Postojna: B — več prim., M. Guštin, Notranjska, T. 62: 7, 8. Štorje, Sežana: B — 1 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 1: 3. Tržišče, Cerknica: B — 1 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 20: 10. Veleia: B, R. Scarani, Atti del III. Convegno di studi Veleati, 95, T. 1: 9. Zanica, Bergamo: B — 1 prim., MC Bergamo. K tej inačici bi lahko uvrstili še fibule iz Bologne — De Lucce (sl. 27: 3) in Certose, čeprav so nekoliko krajše — MC Bologna. b — sl. 44 A Brezje, Trebnje: B — 1 prim., NHM Wien. Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T. 17: 5; 22: 2; 66: 3. Este: G — več prim., MNA Este. Sl. 33: 1 . Kompolje, Otočac: 1 prim., Am Zagreb. Magdaienska gora : G — 1 prim., NHM Wien. ' s 3 Inačice certoških fibul VII. vrste; vse 1/2— Varianten der Certosafibeln des VII. Typs; alle i 1 2 Mokronog, Trebnje: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., NHM Wien. Novo mesto : G, Dolenjski muzej Novo mesto. Sanski most, Prijedor: G — več prim., Zm Sarajevo. Šmarjeta : 2 prim., NHM Wien. Šmihel, Postojna: B — 2 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 62: 3, 18. Vače: G, B — 3 prim., F. Stare, Vače (1955) T. 35: 1, 4, 5. K tej inačici bi lahko uvrstili še fibuli, ki imata samostrelno peresovino iz Magdalenske gore (NHM Wien) in Valične vasi (B. Teržan /1973/ T. 3: 9). c — sl. 44 A Arbedo (Cerinasca); G — več prim., M. Primas (1967) Abb. 6: 2, 3. Berg Isel, Innsbruck: 1 prim., M. A. Fugazzola, Annali dell’Università di Ferrara NS 2/1 (1971) 92, Fig. 23: 13. Borgo »Castel Telvana«, Valsugana: 1 prim., MN Trento. Ca Morta : G — 2 prim., R. de Marinis, D. Premoli Silva (1968-69) T. 22: 12. F. Rittatore Von- W IL L E R (1966) T. 78. Campo Paraiso, Breonio: G — 1 prim., 3000 anni fa a Verona (1976) Fig. 51: 2. Carzaghetto, Asolo: G — 1 prim., Museo Civico Asolo. Čedad (S. Quirino in Darnazacco): B — 1 prim., F. Anelli (1954-57) T. 14: 6. Dercolo, Campodenno: G — več prim., R. Lunz (1974) T. 75: 1 —3. Dürrnberg, Hallein: G — več prim., E. Penninger (1972) T. 29: Al, BI; 38: Al; 62: B 1 , 2; 35: C 1; 1 : BI. Este: G — več prim., O. H. Frey (1969) T. 33: 9. MNA Este. Flavon, Trento: 1 prim., MN Trento. Idrija pri Bači, Tolmin: G — 1 prim., J. Szombathy, MPK 1 (1903) Fig. 25. Caldaro: B — 1 prim., R. Lunz (1974) T. 13: 8. Lothen — Sonnenburg, Brunico: 4 prim., W. Krämer, Germania 38 (1960) 20 ss, Abb. 1:4. R. Lunz, Die Archäol. Sammlung des Bozner Stadtmuseums (1973) 76, Fig. 51. Meclo, Cles: B — več prim., P. Laviosa Zambotti, Mon Ant 37 (1938) 299 Fig. 98. NHM Wien. Meluno, Bressanone: B — več prim., G. von Merhart, WPZ 14 (1927) T. 7: 17. R. Lunz (1974) T. 64: 5. Merano: B — več prim., G. von Merhart, WPZ 14 (1927) T. 8:7. R. Lunz (1974) T. 74: 14. F. Tappeiner, MZK NF 18 (1892) Bl. 3: 6. Monte Loffa, Verona: G. Fogolari, Popoli e civiltà dell’ Italia antica 4 (1975) T. 89: 3. Moritzing, Bolzano: 1 prim., R.Lunz, Ur- und Frühgeschichte Südtirols (1973) T. 26: 8. Most na Soči (Sv. Lucija); B, G — • več prim., NHM Wien. Nomi, Calliano : 1 prim. MN Trento. Obersteppach, Wasserburg: 1 prim., H. A. Ried, Beiträge zur Anthropologie und Urgeschichte Bayerns 19 (1915) 81 ss, T. 24: 98. Sabbionara, Avio: 1 prim., MN Trento. Sanzeno: več prim., G. Fogolari, Civiltà del Ferro (1960) T. 4: 1. R. Lunz (1974) T. 42: 2. Stans, Schwaz: B —■ 1 prim., A. Prinz zur Lippe, Schiern Schriften 199 (1960) T. 1:2. M. A. Fugaz­ zola, o. c. 87, Fig. 21: 6. Stufeis, Bressanone: B — 1 prim., R. Lunz, (1974) T. 68: 2. Terranegra, Verona: B — 1 prim., 3000 anni fa a Verona (1976) Fig. 16:9. Terlago dos Castione, Trento: 2 prim., MN Trento, R. Lunz (1974) 247. Tils, Bressanone: B — • 1 prim., R. Lunz (1974) T. 45: 5. Tisens, Bolzano: B — 1 prim., R. Lunz (1974) T. 68: 7. Vandois di Sopra, Brunico: G — več prim., R. Winkler, Schiern Schriften 70 (1950) T. 8: 3—5 . Vezzano: 1 prim., MC Bolzano, R. Lunz (1974) 248. Welzelach, Lienz: G — 1 prim., A. Lippert, Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T. 18: 8. Terlano, Bolzano: 1 prim., MC Bolzano. Zanica, Bergamo: B — 1 prim., MC Bergamo Wildenroth — Grafrath, Fürstenfeldbrück: 2 prim., H. A. Ried, Beiträge zur Anthropologie und Urgeschichte Bayerns 19 (1915) 101, T. 24: 85, 94. G. Kossack (1959) T. 73: 9, 10. K tej varianti bi morda lahko uvrstili še fibule iz Montliger Berga pri Oberrietu (B. Frei,Zeitschr. f. Schweiz. Archäol. und Kunstgesch. 15 (1954-55) 134, Abb. 5: 33), iz Brena v Valcamonici (C. Bonafini, F. Rittatore Vonwiller, Sibrium 3 (1956-57) T. 29) in Valbrone pri Comu (G. Gigli- ardi, RAC 156—157 (1974-75) 130, Fig. 1). d Bodrež, Kanal: B — 1 prim., NHM Wien. Kobarid : B — 2 prim., MC Trst. Medea, Krmin: U. F urlani, Aguileia nostra 44 (1973) 187, Fig. 4. Most na Soči (Sv. Lucija): G — 1 prim., NHM Wien. Podzemelj, Metlika: B — 3 prim., Nm Ljubljana. Šmihel, Postojna: B — 2 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 62: 6, 10. Vinica : G — 1 prim., skice F. Holstea. e — sl. 42 A Brezovica, Ljubljana: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Este : 1 prim., MN Este. Idrija pri Bači, Tolmin: G — 1 prim., J. Szombathy, MPK 1 (1903) 301 (fibula ni objav.: NHM Wien) Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, A V 24 (1973) T. 5:4. Kranj : B — 1 prim., Nm Ljubljana. Magdaienska gora: G — 1 prim., NHM Wien. Sanzenone: 1 prim., MN Trento. K tej inačici pa bi uvrstili, kljub masivnemu loku, še fibulo iz Ajdovskega gradca v Bohinju : S. G abrovec, AV 17 (1966) 243 ss, T. 2: 23; ter fibulo iz Čedada: F. Anelli (1954-57) T. 14: 5. / — sl. 42 A Baška, Krk: Š. Batović, Diadora 7 (1974) 186 Bodrež, Kanal : B — 1 prim., NHM Wien. Bribir : Š. Batović, /. c. Čepno pri Knežaku, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 7: 4. Dalmacija: 1 prim., F. Lo Schiavo (1970) T. 20: 10. Drnovo, Krško: B — 1 prim., P. Petru, VS 8 (1960-61) 68, sl. 1: 2. Golubič, Bihać: B — 2 prim., B. Raunig, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 5: 2, 3. Gradina v Jagodnji gornji, Biograd: G — 1 prim., Š. Batović, Radovi JAZU 18 (1971) T. 13. Idrija pri Bači, Tolmin: G — 3 prim., J. Szombathy, MPK 1 (1903) Fig. 206, 209. Grobnik, Rijeka: Am Zagreb. Jezerine, Bihać: G — več prim., Z. Maric, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 2: 16, 18, 30; 3: 35; Tab. II: 60; III: 86—90, 92. Kompolje, Otočac: G — 1 prim., Am Zagreb. Krbavica, Bunić: AM Zagreb. Kringa, Poreč: B — 1 prim., A. Šonje, Jadranski zbornik 6 (1966) 295 ss, T. 6: 14. Krk: 5 prim., F. Lo Schiavo (1970) T. 22: 8 / na najvišjem delu loka polkrožni vrezi očesc niso narisani), 9, 1 3 (noga in lok ene fibule), 14 (na loku so še »očesca«); 24: 8, 9. Ljubač: Š. Batović, Diadora 7 (1974) 186 Ljubljana: B — 1 prim., F. Stare, Zgodovinski časopis 6—7 (1952-53) 73, T. 1: 1. Magdaienska gora: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Mazin, Gračac: G — 1 prim., J. Brunšmid, Vjesnik Zagreb NS 2 (1896-97) T. 16: 7. Medea, Krmin: B — 1 prim., F. Anelli, Aquileia nostra 20 (1949) 15 Fig. 50. Nin, Zadar: 1 prim., Š. Batović, Arch. lug. 6 (1965) Abb. 9: 4. Padova : Padova Preromana (1976) T. 25: B 11/1. Picug, Poreč: B — 1 prim., Ami Pula. Pula : B — 1 prim., A. Gnirs, Jb ZK NF 1 (1903) 61 ss, Fig. 79. Ribič, Bihać: G — 2 prim., Z. Maric, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 9: 1; 8: 12. Slavina, Postojna: B — 1 prim., M. Urleb, AV 8 (1957) T. 3: 3. Socerb, Koper: G — 3 prim., K. Moser, Jb ZK NF 1 (1903) 115 ss, Fig. 143, 175; To C (1934) Pl. 30: 160. Stara Sušica, Pivka: B — 2 prim., M. Urleb, VS 7 (1960) 290. Šmarjeta: B — 1 prim., V. Stare (1973) T. 23: 8. Tatäbanya, Györ: 1 prim., I. Hunyady, Die Kelten in Karpatenbecken (1942) T. 18: 3. Valična vas, Žužemberk: B — 1 prim., B. Teržan (1973) T. 3: 8. Vinica: G — več prim., ToC (1934) 90s, Pl. 14: 64. S. Gabrovec, AV 1 7 (1966) 169 ss, T. 14:4. Dürrnberg, Hallein: G — več prim., E. Penninger (1972) T. 37: Cl, 2. Emhof, Oberpfalz: 1 prim., W. Kersten, PZ 24 (1933) 131, Abb. 8: 2. Hallstatt: G — 1 prim., K. Kromer (1959) T. 25: 11. Kralovice, Plzen: 1 prim., J. Filip, Keltove ve stredne Evrope (1956) T. 21: 4. Lovčice, Hodonin: G — 1 prim., M. Čižmar, Arheol. rozhledy 22 (1970) 197 ss, Obr. 3. Radonice, Louny: B — 1 prim., J. Waldhauser, Arheol. rozhledy 27 (1975) 18 s, Obr. 1: 1 . Richterskeller, Schönleiten: G, H. P. Uenze, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) Abb. 8: 3, 1, 4. Willenhofen, Parsberg: G — 1 prim., H. A. Ried, 1 . c., 100, T. 24: 102. Sorodne tej inačici, vendar z določenimi prvinami IX. vrste, so naslednje fibule, ki so kartirane skupaj z varianto g : Dürrnberg, Hallein: G, H. P. Uenze, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) 84, Abb. 2: 3. Dollmansberg, Sulzbach: G — 1 prim., H. A. Ried, 1 . c. 101, T. 24: 93. Hardt, Basel: F. Giessler, G. Kraft, 32 BRGK (1942) T. 3: 7; 7: 8. Matzhausen, Dietldorf: P. Reinecke, Mainzer Aufsätze zur Chronologie der Bronze und Eisenzeit (1965) T. 9: 892 — 894. Sopron: I. H unyady, Die Kelten in Karpatenbecken (1942) T. 18: 1 . h — sl. 42 t Ameglia, Luni: G — več prim., po De Marinisu. Filicaia, Garfagnana: G, L. Pafnner, Rivista di studi Liguri 23 (1957) 83 ss. Levigliani, : G — 3 prim., po de Marinisu Roncola, Reggio Emilia: 1 prim., Preistoria in protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 71. Vado di Camaiore, Lucca: G, L. Pfanner, Rivista di studi Liguri 24 (1958) 106 ss. Val di Vaiana, Lucca: G, Giornale Storico della Lunigiana n. s. 13 (1962) 10, Fig. 3. K tej inačici sodi verjetno tudi fibula iz S. Romana : L. Migliorini, BPI 41 (1915) 85 ss, Fig. b. Kompolje, Otočac: G, Am Zagreb Prozor, Otočac: Š. L jubic, Popis arheol. odjela Nar. zem. muzeja u Zagrebu (1889) T. 19: 69. Vlaško polje, Lika: Am Zagreb. Vrebac, Gospić: G — 1 prim., R. Dreschler Bižić (1958) T. 11: 1 . Vili, vrsta — sl. 38 Značilnosti: fibule, ki so relativno velike, imajo iztegnjen lok trakasto trikotnega ali segment­ nega preseka, ki je nad peresovino okrašen s polkrožno odebelitvijo. Dokaj droben gumb je vedno asimetrično postavljen na konec noge.1 2 Dolenjske Toplice: G —-2 prim., T. 19: 9; 66: 13. Levico, Valsugana: B — 1 prim., R. Lunz (1974) T. 39: 4. Medo, Cles: B — 1 prim., R. Lunz (1974) T. 40: 4. Monte Loffa, Verona: G. Fogolari, Popoli e civiltà deli' Italia antica 4 (1975) T. 89: 3. Nova vas, Poreč: B — 1 prim., M. Hoernes, MAGW 24 (1894) 164, Fig. 199. Prozor, Otočac: G, B — več prim., NHM Wien. R. Dreschler Bižić (1972-73) T. 20: 5. Riva: B — 1 prim., R. Lunz (1974) T. 36: 8. Sanski most, Prijedor: G — 2 prim., F. Fiala (1899) Fig. 145. S. Giorgio, Valpolicella: L. Salzani, Boli. Mus. Civ. St. Nat. Verona 1 (1974) 481 ss, T. 7: 2, 3. Šmarjeta : B — 1 prim., NHM Wien. Valična vas, Grosuplje: B — 1 prim., B. Teržan (1973) T. 3: 7. Zagorje: B — 1 prim., S. Gabrovec (1966) 36, T. 9: 3. Nezn. najdišče: I. P. N adj, Arheološka zbirka dr. Imre Frey a (1964) T. 19: 3. IX. vrsta Značilnosti: fibule imajo na loku, ki je zaobljeno rombičnega preseka, kroglasto odebelitev, ki je na vsaki strani obdana s svitkom. Glede na velikost in shemo pa ločimo tri inačice fibul. Prvo — a — predstavljajo razmeroma velike fibule značilne iztegnjene oblike.1 3 Drugi dve varianti združujeta majhne fibule. Glede na shemo loka ločimo fibule z nazaj pomaknjenim najvišjim delom loka — in a č ic a b , in fibule z najvišjim delom loka pomaknjenim nad peresovino in tekočim prehodom noge v lok — in a č ic a c. Arbedo (Cerinasca): G — 1 prim., O. H. Frey (1971) Abb. 7: 2. Campo Paraiso, Breonio: G, S. De Stefani, Atti del R. Istituto Veneto 7/5 (1881) T. 12: 5. Čedad (S. Quirino in Darnazacco): B — 1 prim., F. Anelli (1954-57) T. 14: 7. Dalpe: G — 1 prim., M. Primas (1970) T. 32: E 2. Este: G — več prim., O. H. Frey (1969) T. 33: 8; ostalo MNA Este. Sl. 21: 4, 7. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 21: 13—14. Fagagna (Colle di S. Pietro): B — 1 prim., F. Anelli (1954-57) T. 10: 4. Gudo: G — 2 prim., M. Primas (1970) T. 39: D 1. Idrija pri Bači, Tolmin: G — 1 prim., J. Szombathy, MPK 1 (1903) Fig. 35. Kobarid : B — več prim., Gm Nova Gorica. Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, A V 24 (1973) T. 10: 7. Lokavec, Ajdovščina: B — 1 prim., Gm Nova Gorica. Lothen — Sonnenburg, Brunico: 1 prim., R. Lunz, Die archäol. Sammlung des Bozner Stadtmuseum (1973) Fig. 51. Madžarska: L. Marton, Arch. Ert. 33 (1913) 322 ss, Fig. 120, 124. Magdalenska gora: B — več prim., Nm Ljubljana. Montebello, Vicenza: R. Lioy, Mem. R. Istituto Veneto sc. lett. e arti 19 (1876) T. 15: 122. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Meluno: B — 1 prim., R. Lunz (1974) T. 64: 1 . Salicitela S. Giuliano, Modena: G — 2 prim., E. Crespellani, Oggetti gallo-celtici del Modenese (1887) T. 5: 20. Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 62: 12; 64: 42. Trentino: C. G onci — L. Tamasini, Guida dell Museo civico di Rovereto (1958) 27, Fig. 15. Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 20: 6. Verdello, Bergamo: 1 prim., MC Bergamo. Veleia: G, R. Scarani, Atti del III. Convegno di studi Veleiati, 126 ss, T. 5: 1 . Zanica, Bergamo: 1 prim., MC Bergamo. Sorodna fibulam te vrste je še fibula iz Gurine: A. B. Meyer, Gurina in oberen Gailthal (1885) T. 5: 14. Na to pa spominja še fibula iz Fritzensa: L. F ranz, Schiern Schriften 71 (1950) T. 11: 1. b — sl. 40 A Belmonte Piceno : MC Bologna. Beram, Pazin: 1 prim., A. Amoroso, Atti Mem. Istr. 1 (1884) T. 7: 2. Este: G — več prim., MNA Este. Sl. 39: 1, 2, 5—8. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 22: 10—14. Idrija pri Bači, Tolmin: G — več prim., J. Szombathy, MPK 1 (1903) Fig. 30, 10. Sl. 39: 9. Magdalenska gora : B — 1 prim., Nm Ljubljana. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., NHM Wien, MC Trst. Serso, Pergine: 3 prim., R. Perini, Rend, della Società di Cultura preistorica Tridentina 3 (1965) 32 ss, Fig. 16. Socerb, Koper: 1 prim., ToC (1934) 130, Pl. 30: 160. Sorodna tem fibulam je še fibula iz Baje na Madžarskem : M. Novotnà, H. Sedlačkova, Sbornik Fil. Fak. Univ. Komenskeho, Musaica 12 (1971) 25 ss, T. 4: 5. Morda pa bi lahko k tej skupini pri­ šteli še fibulo iz Montefortina : O. Montelius (1904) Pl. 155: 1 . c — sl. 40 A Bismantova: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 59: 5. Claro (Alla Monda) : 1 prim., R. Ulrich, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt. Tessin (1914) T. 10: 4. Corregio : MC Reggio Emilia Dalpe: G — 2 prim., M. Primas (1970) T. 33: C. Este : G — več prim., MNA Este. Giubasco : G — 1 prim., R. Ulrich, o. c., T. 41: 10. Kanzianberg, Beljak: B — 1 prim., H. Müller K arpe, Corinthia I 171 (1951) Abb. 1: 5. Most na Soči (Sv. Lucija): B — več prim., NHM Wien. Picug, Poreč: B — 1 prim., Ami Pula. San Polo d’Enza: več prim., MC Reggio Emilia. Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 62: 11. Vače: B — 1 prim., F. Stare, Vače (1955) T. 35: 1 . Valična vas, Grosuplje: B — 3 prim., B. Teržan (1973) T. 2: 6—10. Značilnosti: fibule imajo razmeroma masiven lok zaobljeno rombičnega preseka, kroglast gumb nad peresovino, nogo običajno okrašeno z V ornamentom ter gobasto oblikovan gumb, ki je navadno asimetrično postavljen na konec noge. Glede na oblikovanje posameznih delov fibul ter tudi glede na velikost ločimo posamezne inačice v okviru celotne vrste. In a č ic o a tvorijo fibule, ki so relativno majhne in imajo nad peresovino droben, ozek gumb, ki je ali gladek ali pa drobno narezljan (sl. 4a). Med manjše fibule se uvrščajo še fibule in a č ic b in c, ki sta med seboj ozko povezani. Fibule inačice b so nekoliko bolj iztegnjene oblike in tako daljše, večkrat gracilnejše, z najvišjim delom loka pomaknjenim nad peresovino, medtem ko je pri inačici c najvišji del loka nekje na sredi med nogo in peresovino, pa tudi za kakšen cm so običajno krajše. Tako ene kot druge označuje nare- bren oz. drobno narezljan gumb na loku. V in a č ic i d so združene fibule, ki so po obliki in velikosti podobne fibulam 6 in c inačic, le da imajo na loku gladek gumb, ki je večkrat bikonične oblike. In a č ic a e nam predstavlja velike »klasične« certoške fibule z narebrenim oz. narezljanim gum­ bom na loku, katerega najvišji del je pomaknjen proti peresovini. Sorodne po velikosti in obliki s fibulami inačice e so fibule variante f, katerih gumb na loku pa je gladek in bolj kroglast (sl. 4e). Nekoliko manjše, vendar masivnejše so fibule, katerih najvišji del loka je izrazito pomaknjen proti nogi. Glede na oblikovanost in ornamentacijo gumba na loku pa jih zopet ločimo v dve ina­ čici: g in h. Izredno velike fibule, katerih dolžina presega 20 cm, so združene v in a č ic i i. Označuje jih tudi razmeroma ozek ploščat gumb (sl. 4i). Skupino fibul te vrste, ki nima gumba na loku, smo označili kot in a č ic o j . Železne fibule, ki se po velikosti uvrščajo med večje te vrste, so združene v in a č ic i k. In a č ic o I tvorijo velike fibule, ki so zelo blizu varianti e, le da imajo gumb na loku vedno poševno narezljan, hrbet noge pa je širše ovalno oblikovan in bogateje okrašen (sl. 41). Za in a č ic i m in n je značilen tekoč prehod noge v lok fibule, tako daje ležišče za iglo pri nogi asimetrične oblike. Gumb na nogi je pri obeh variantah okrašen z vrezi v obliki trikotnika. Lok fibul in a č ic e m je okrašen z vzdolžnim narezljanim rebrom. Pri in a č ic i n pa označuje prehod med nogo in lokom V motiv. Po shemi sorodne tema inačicama so še fibule, ki imajo peresovino z večjim zavojem in so lahko tudi bogato okrašene ter so združene v in a č ic i o. a — sl. 35 0 Arbedo (Cerinasca): G — več prim., M. Primas (1967) Abb. 6: 1. Ead. (1970) T. 20: C 3—9. Belmonte Piceno : MC Bologna. Bologna: G — več prim., A. Zannoni (1876-84) T. 15: 26; 43: 2; 57: 4, ostalo MC Bologna. SI. 6c. Brembatte, Bergamo: B — 1 prim., MC Bergamo. Brunate, Como: B, G. F rigerio, RAC 156—157 (1974-75) 5 ss, T. 13: 13. Ca Morta: G — 1 prim., MC Como. Cacciola di Scandiano: L. Patrocini, Quaderni d’Archeol. Reggiana 2 (1973) 149, B 38. Colefiorito, Mantova: 1 prim., V. Fusco, A. Tamassia, Sibrium 8, (1964-66) 53 ss, Fig. 3. Este: G — več prim., MNA Este. M. A. Chiecho Bianchi (1976) T. 22: 1, (2). Golasecca: MAC Milano. Guadarmonte, Gremiasco: 1 prim., F. G. Lo Porto, Not Sc 1 1 (1957) 221 ss, Fig. 11:5. Guado, Milano: 2 prim., P. Castelfranco, BPI 9 (1883) T. 8: 4. Milano : B — 1 prim., MAC Milano. Pianezzo: G — 1 prim., M. Primas (1967) Abb. 8: A 4. Rebbio, Como: 1 prim., MAC Milano. Sanpolo d’Enza, Reggio: G — 1 prim., O. Montelius (1895) Pl. 99: 3. Spina: G, M. Primas (1967) Abb. 5: B 3. Sorodne so še fibule iz Roccatagliate, Genova: MA Genova. Sestri Ponente, Genova: G. Isetti, Studi Genuensi 2 (1958-59) 69, Fig. 11, in Torliere di Cazzago: C. Marinoni, Mem. della società Italiana di scienz. nat. 4/3 (1868) T. 6: 18. Verjetno pa sodijo v to vrsto fragmentarno ohranjene fibule iz: Asola, MC Asolo, Coma, MC Como, Cuggiona, MAC Milano, Bismantove, MC Reggio, Genove, MC Genova, Golasecce, MCA Milano in Miradola, MAC Milano. (Te fibule niso kartirane na sl. 35.) 6 — sl. 35 A Adria: B — 1 prim., MC Adria. Este: G — več prim., MNA Este. Fagagna (Colle di S. Pietro): B — 1 prim., F. Anelli (1954-57) T. 10: 3. Fraore, Parma: G — 1 prim., O. Montelius (1895) Pl. 98: 5. Dobrnič, Trebnje: G — 2 prim., NHM Wien. Mihovo, Šentjernej : G — 2 prim., NHM Wien. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. Marchesetti (1893) T. 19: 2; ostalo NHM Wien. Sl. 34: 3. Nin, Zadar: G — 1 prim., Nin. Problemi arheoloških istraživanja (1968) T. 16: 1. Nova vas, Poreč: B — več prim., NHM Wien. Picug, Poreč: B — 3 prim., Am I Pula. Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 62: 15. c — sl. 35 A Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. Kromer (1959) T. 6: 1 ; NHM Wien. Dobrnič, Trebnje: B — -2 prim., Nm Ljubljana. Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T. 15: 6, 7; 25: 2. Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Ć. T ruhelka, WMBH 9 (1904) T. 44: 29. Este: G — več prim., MNA Este. Sl. 33: 3. Magdalenska gora: G — 2 prim., NHM Wien. Mokronog, Trebnje: B — 2 prim., Nm Ljubljana. Pra d’Este: G — 1 prim., MNA Este. Sisak : B — 1 prim., Am Zagreb. Valična vas, Grosuplje: B — 1 prim., B. Teržan (1973) T. 3: 2. Sorodne fibulam inačic b oz. c so fibule iz Bologne (Arnoaldi, Certosa), ki pa jih ne moremo po­ drobneje uvrstiti v eno od obeh skupin: A. Zannoni (1876-84) T. 4: 6; 14: 14; itd. v MC Bologna. V to varianto pa verjetno sodi tudi nekoliko fragmentirana fibula iz Pule, Am I Pula. d Bologna (Certosa): G — 1 prim., MC Bologna. Brunate, Como: G — 1 prim., G. F rigerio, RAC 156—157 (1974-75) T. 10: 56. Collefiorito, Rivalta: 1 prim., V. Fusco, A. M. Tamassia, Sibrium 8 (1964-66) 53 ss, Fig. 2. Madruzzo, Trento: 1 prim., MN Trento. Magdalenska gora : G — 1 prim., NHM Wien. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., B. Teržan, N. Trampuž (1973) T. 20: 8; ostalo NHM Wien. Picug, Poreč: B — 1 prim., Zavičajni muzej Poreštine, Poreč. Terlago des Castione : 1 prim., MN Trento. Sorodna je še fibula iz Idrije pri Bači iz groba 29, NHM Wien, e — sl. 31 A Ajdovščina — Lokavec: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Bologna (Arnoaldi, Certosa): G — več prim., M. Primas (1967) Abb. 5: A. A. Zannoni (1876-84) T. 48: 11, 12. Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. Kromer (1959) T. 2: L Čedad (S. Quirino in Darnazacco): B — 4 prim., F. Anelli (1954-57) T. 14: 8—10; 15: 1, 2. Dolenjske Toplice: G — 7 prim., T. 2: 5; 25: 4, 5; 70: 3, 4; 76: 3, 11. Este: G — več prim., O. H. F rey (1969) Abb. 7: 11 ; T. 31: 12. Ostalo MNA Este. Sl. 32: 1, 2. Gazzo, Dosso del Pol, Verona: B — 1 prim., 3000 anni fa a Verona (1976) Fig. 30: 2. Grobnik, Rijeka: 1 prim., Am Zagreb. Idrija pri Bači, Tolmin: G — 2 prim., J. Szombathy, MPK 1 (1903) Fig. 29. Kobarid : B — več prim., Nm Nova Gorica. Kompolje, Otočac: G — več prim., Am Zagreb. Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, A V 24 (1973) T. 1: 2. Lepence, Bohinj: B — 1 prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) T. 9: 11. Magdalenska gora: G — več prim., ToC(1934) Pl. 10:40; 7: 23. H. Hencken (1974) Fig. 1 b, 3 b, 5 f. Medak : Am Zagreb. Most na Soči (Sv. Lucija): G - — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Nin, Zadar: 1 prim., Arheološki muzej Zadar. Podzemelj, Metlika: B — 1 prim., Nm Ljubljana Redipuglia: 1 prim., C. Marchesetti, I castellieri preistorici (1903) T. 18: L S. Canzian dTsonzo: 1 prim., P. Guida, Aquileia nostra 35 (1964) 78 Fig. 2. Sisak : 1 prim., Am Zagreb. 4 Inačice certoških fibul X. vrste; vse 2/5 — Varianten der Certosafibeln des X. Typs; alle 2/5 Spina: G — več prim., M. Primas (1967) Abb. 5: B 4. Šmihel, Postojna: G, B — več prim., M. Guštin, Notranjska, T. 55; 58; 63; 64. Štorje, Sežana: B —• 1 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 1: 8. Trošmarija, Ogulin : Am Zagreb. Vače: B — 2 prim., F. Stare, Vače (1955) T. 34: 4, 6. Valična vas, Grosuplje: B — prim., B. Teržan (1973) T. 1: 2—5. Velem St. Vid : B — 1 prim., Savaria Museum Szombathely. Vinica: G — več prim., Peabody Museum Cambridge. Vinkov vrh, Novo mesto: B — 3 prim., V. Stare, AV 15—16 (1964-65) 215 ss, T. 15: 3, 6, 9. / Dolenjske Toplice: G — 1 prim., T. 77: 3. Kobarid : 2 prim., Gm Nova Gorica. Kompolje, Otočac: G — več prim., Am Zagreb. Libna, Krško: M. G uštin, Libna (1976) T. 68: 28. Ljubljana: F. Stare, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (1954) T. 63: 10. Magdalenska gora: 3 prim., Nm Ljubljana. Pianezzo: G — 1 prim., M. Primas (1967) Abb. 8: B 3. Rudno, Železniki: B — 1 prim., A. M üllner, Argo 5 (1897) 72, T. 2: 4. Šmarjeta, Novo mesto: B — -3 prim., V. Stare (1973) T. 23: 1; 22: 20; ostalo NHM Wien. Vače: B — 2 prim., F. Stare, Vače (1955) T. 34: 5; ostalo NHM Wien. Valična vas, Grosuplje: B — 4 prim., B. Teržan (1973) T. 2: 3, 5. g — sl. 52 A Jezerine, Bihać: G — 2 prim., Z. Maric, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 2: 20; Tab. 3: 85. Kastav, Rijeka: Muzej Rijeka. Kobarid: G — 1 prim., MC Trst. Magdalenska gora : G — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Most na Soči (Sv. Lucija) : G — 1 prim., MC Trst. Podzemelj, Metlika: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Škocjan, Sežana: G — 2 prim., C. Marchesetti, JfA 3 (1909) T. 22: 5. J. Szombathy, MPK2 (1921) 177, Fig. 189. Šmihel, Postojna: G, B — več prim., M. G uštin, Notranjska, T. 57: 15; 62: 22; 25—28. Socerb, Koper: G — več prim., M. Much, MZK 3F 1 (1902) 143. K. M oser, Jb ZK NF 1 (1905) 122 Fig. 140. ToC (1934) Pl. 30: 160. Štanjel, Sežana: 1 prim., C. Marchesetti, Boli. Soc. Adr. 4 (1878) 93 ss, T. 2: 5. Valična vas, Grosuplje: B — 6 prim., B. Teržan (1973) T. 3: 3—6. Vinica : G — 1 prim., Peabody Museum Cambridge. h — sl. 52 A Brušane, Gospić: 1 prim., Š. Ljubic, Popis arkeol. odjela Nar. zem. muzeja uZagrebu (1889) T. 8: 18. Golubić, Bihać: B — 1 prim., B. Raunig, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 5: 4. Grobnik, Rijeka: 1 prim., Š. Ljubic, o . c . 152. Ljubljana: B — 1 prim., F. Stare, Zgodovinski časopis 6-7 (1952-53) 73, T. 1: 2. Mihovo, Šentjernej: G — 2 prim., NHM Wien. Podzemelj, Metlika: B — 2 prim., Nm Ljubljana Predjama, Postojna: B • — 1 prim., J. Korošec, Arheološke ostaline v Predjami, Razprave SAZU 4, 1 (1956) T. 47: 3. Šmihel, Postojna: G — več prim., M. G uštin, Notranjska, T. 54: 3; 63: 14. Trošmarija : Muzej Gospić. Vinica: več prim., To C (1934) Pl. 16: 94. S. Gabrovec, AV 17 (1966) 169 ss, T. 15: 1 . K eni ali drugi inačici sodijo še fibule, ki imajo svitkasto profiliran gumb na loku iz Magdalenske gore: Nm Ljubljana, in Šmihela: M.Guštin, Notranjska, T. 62: 24. Verjetno pa sem sodi še fibula iz Grobnika: Š. Ljubic, o . c . T. 33: 245. i Borgo »Castei Telvana«, Valsugana: 1 prim., MN Trento. Čepna pri Knežaku, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 7: 9. Magdalenska gora: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Mihovo, Šentjernej : B — 1 prim., NHM Wien. Most na Soči (Sv. Lucija) : B — 1 prim., NHM Wien. Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. H oernes, MA G W 18 (1888) 236, Fig. 53. M. G uštin, Notranjska, T. 57: 14; 63: 22. Valična vas, Grosuplje: B — 1 prim., B. Teržan (1973) T. 1: 1 . Gumb takšne fibule pa je znan še iz Tržišča pri Cerknici: M. Guštin, Notranjska, T. 20: 16. j Bologna (Arnoaldi, Certosa, De Lucca): G — več prim., M. Primas (1967) Abb. 1 : E 1. A. Zannoni (1876-84) T. 97: 1 ; 144: 4. Ostalo MC Bologna, Sl. 6: g. Magdalenska gora : G — 1 prim., NHM Wien. Most na Soči (Sv. Lucija): G — 1 prim., MC Trst. San Polo d’Enza : več prim., MC Reggio Emilia. Šilentabor, Pivka: B — 1 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 9: 3. k — sl. 57 □ Aarwangen, Bern : G — 1 prim., D. Viollier, Les sépultures du second âge du fer sur le plateau Suisse (1916) T. 1:4. Arbedo (Mollinazzo): 1 prim., R. Ulrich, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt. Tessin (1914) T. 31: 11. Brembatte, Bergamo: G — 1 prim., MC Bergamo. Brunate, Como: G — 1 prim., G. Frigerio, RAC 156—157 (1974-75) 5 ss, T. 1 1 : B 7. Čepna pri Knežaku, Ilirska Bistrica: B — ■ 1 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 7: 6. Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 38: 4, 5. Este: G — 1 prim., MNA Este. Sl. 56: 2. Genova : G, MAC Genova Pegli. Gravellona Toče, Val d’Ossola: G — 1 prim., P. Piana Agostinetti, Documenti per la protostoria della Val d’Ossola (1973) 22. Ljubljana: B — 2 prim., F. Stare, Zgodovinski časopis 6—7 (1952-53) 73 T. 1: 3; 2: 1. Magdalenska gora : G — 1 prim., NHM Wien. I — sl. 31 A Au, Leithagebirge: G — 1 prim., S. Nebehay (1973) T. 3: L Borgo »Castel Telvana«, Valsugana: 1 prim., P. Laviosa Zambotti, Mon. Ant. 37 (1938) 294, Fig. 96. Cembra, Trento: 1 prim., P. Laviosa Zambotti, l. c. 293 s, Fig. 95. Dürrnberg, Hallein: G — več prim., E. Penninger (1972) T. 8: A 1 ; 25: B 1 ; 37: D 1 ; 42: 1 . Hallstatt: G — 1 prim., K. K romer, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 26: 5. Kuffarn, Statzendorf: G — 1 prim., W. Lucke, O. H. Frey (1962) 80, Abb. 19: 3. Meluno, Bolzano : B — 2 prim., G. v. Merhart, WPZ 14 (1927) T. 7: 4. R. Lunz (1974) T. 64: 11. Merano: B — 1 prim., R. Lunz (1964) T. 37: 12. Schrofenstein, Landeck: 1 prim., M. Much, Kunsthistorischer Atlas (1889) T. 67: 4. Lothen — Sonneburg, Brunïco: B — 4 prim., W. K rämer, Germania 38 (1960) 20 ss, Abb. 1: 5, 6. R. Lunz, Die archäol. Sammlung des Bozner Stadtmuseums (1973) 76 ss, Fig. 49, 51. Stans, Schwaz: B — -2 prim., A. Prinz zur Lippe, Schiern Sehr. 199 (1960) T. 1: 3; 18: L M. A. F ugazzola, Annali dell Università di Ferrara NS 2/1 (1971) 92, Fig. 21: 10. Val Cavedine: 1 prim., MN Trento. Welzelach, Lienz: G — 2 prim., A. Lippert, Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T. 44: 6; 13: 1. K tej inačici verjetno lahko prištejemo tudi fibulo s S. Verene: P. Laviosa Zambotti, Mon Ant 37 (1938) 291 ss, Fig. 94. m — sl. 52 ^ Arbedo (Cerinasca): G — 1 prim., M. Primas (1970) T. 20: 10. Cademario: G — 1 prim., M. Primas (1967) Abb. 10: 4. Campo Paraiso, Breonio: G — 1 prim., 3000 anni fa a Verona (1976) Fig. 51: 7. Dalpe: G — 1 prim., M. Primas (1970) T. 33: D 2. Dürrnberg, Hallein: G — 1 prim., E. Penninger (1972) T. 49: B 1. M. Ozol, Revo: R. Lunz (1974) 98, 323 op. 1090. Pianezzo: G —■ 1 prim., M. Primas (1967) Abb. 8: B 1. San Polo d’Enza : Preistoria e protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 27: 8. Serso, Pergine: 1 prim., R. Lunz (1974) T. 39: 5. Vadena, Bolzano: G. Bermond Montanari, Pfatten (1961) Abb. 21. R. Lunz (1974) T. 12: 10. Vezzano, Trento: MC Bolzano. R. Lunz (1974) 248. n — si. 31 0 Aarwangen: G — 2 prim., M .Primas (1967) 130. W .D rack, Ältere Eisenzeit der Schweiz 3 (1960) T. 1: 11; 3: 34. Arbedo (Castione, Cerinasca, Molinazzo): G — več prim., M. Primas (1967) 130, Abb. 9: 3, 4; 11: A. Ead. (1970) T. 21 B. R. Ulrich (1914) T. 6: 4; 19: 3; 31: 10. Bismantova : MC Reggio Emilia. Brembatte, Bergamo : G — MC Bergamo. Cademario: G, M. Primas (1967) 130. D. Silvestrini, Riv. stor. Ticin. 19 (1941) 17, Fig. 12. Ca Morta : G — 1 prim., M. Primas (1967) 130. R. de Marinis, D. Premoli Silva (1968-69) 157 ss, T. 27: 4. Cama: M. Primas (1967) 130. Castaneda: G, M. Primas (1967) 130. Ead. (1970) T. 29: A, B; 30: A. Chene-bourg: D. Viollier (1916) 123. Pl. 1: 3. Claro: G, M. Primas (1967) 130. R. Ulrich (1914) T. 3: 4; 10: 5. Dalpe: G, M. Primas (1967) 130. Ead. (1970) T. 32: G. Ferden: M. Primas (1967) 131. Genova: G, M. Primas (1967) 131. Giubasco: G, M. Primas (1967) 131. R. Ulrich (1914) T. 41: 7; 44: 5; 55: 2; 56: 4. Gottolengo, Brescia: 1 prim., Museo di Storia Naturale Brescia. Gudo: M. Primas (1967) 131. Grandson: M. P rimas (1967) 131. D. Viollier (1916) 127, Pl. 1: 3. Lochenstein: M. Primas (1967) 131. Malanser, Eschen: M. Primas (1967) 131. Jhb. d. Schweiz. Gess.f. Urg. 47 (1958-59) 177 Abb. 30. Münsingen: G, M. Primas (1967) 131. F. R. Hodson (1968) PI. 13, 21, 23, 32, 48, 93. Muttenz: G, M. Primas (1967) 131, Abb. 12: 4. Osco: M. Primas (1967) 131. Ead. (1970) T. 45: 14. Ossuccio: G, M. Primas (1967) 131. A. Giussani, RAC 76—78 (1917-18) 3 ss, T. 2: 12, 13. Pianezzo: G, Primas (1967) 131, Abb. 8B: 3. Plesio : G, M. Primas (1967) 131. S. R icci, RAC (1906) 43 ss, T. 1: 1 . Populonia: A. Minto, Not Sc (1940) 375 ss, Fig. 4:2. Savignone: Pigorini, BPI 21 (1895) 99 ss, Fig. 4. Singen: G, M. Primas (1967) 131. W. K immig, Neue Ausgrabungen in Deutschland (1958) 121 ss, Abb. 9. Solduno : M. Primas (1967) 131, Abb. 1 1 B. Spiez: G, M. P rimas (1967) 131. D. Viollier (1916) 120, Pl. 1: 3. St. Hyppolit, Tisens: 1 prim., R. Lunz (1974) 97 op. 108. Tamins: M. Primas (1967) 131. Uetliberg: M. P rimas (1967) 131, Abb. 12. D. Viollier (1916) 140, Pl. 1: 3. Vechingen: D. Viollier (1916) 120, Pl. 1: 3. Zeneggen: M. Primas (1967) 131. Oblikovno podobne so fibule iz Magdalenske gore (NHM Wien), Mosta na Soči (B. Teržan, N. Trampuž, (1973) T. 20: 4), Picuga (Atti mem Istr 5 (1889) 225 ss, T. 7: 1), Vač (NHM Wien) in Valične vasi (B. Teržan (1973) T. 2: 7, 9). O Hallstatt: G — 1 prim., K. K romer, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 25: 11. Hohenfels, Parsberg: 2 prim., H. A. Ried, Beiträge zur Anthropologie und Urgeschichte Bayerns 19 (1915) 110, T. 24: 101, 103. Langenried : 1 prim., W. Kersten, PZ 24 (1933) Abb. 7: 2. Madžarska: B — 1 prim., L. Märton, Arch. Êrt. 33 (1913) 332 Abr. 121. Münsingen: G — 1 prim., F. R. Hodson (1968) Pi. 28: 851; 19: 783. Ried, Beilngries: g — 1 prim., W. Torbrügge, Beilngries. Kataloge der prähist. Staatssamlung 8 (1964) T. 15:2. K tej vrsti bi uvrstili še posamezne fibule, ki imajo samostrelno peresovino: Deisswill, Stettlen: J. F ilip, Keltove ve stredni Evropë (1956) Obr. 21: 5. Hatzenhofen: W. Kersten, PZ 24 (1933) Abb. 7: 7. Kleinmittersdorf : Ibid. Abb. 8:1. XI. vrsta Značilnosti: fibule imajo lok rombičnega preseka, na katerem je okrogel ploščat gumb, ki je največkrat vzdolžno profiliran. Glede na shemo loka, ornamentiranost in velikost pa se fibule grupirajo v tri inačice. In a č ic o a označujejo fibule z iztegnjenim lokom, ter nogo, ki je okrašena le z V motivom. Fibule variante b so masivnejše, lok je višji kot pri fibulah inačice a, hrbet noge pa je okrašen z V vrezi in punciranimi krožci. Pri obeh inačicah je gumb na nogi običajno okrašen s čepkom, pri varianti b pa še s koncentričnimi krogi. In a č ic o c predstavljajo manjše fibule, ki pa so sicer oblikovane tako kot velike. a — sl. 36 A Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 5: 2, 3. Donja dolina, Bos. Gradiška: G — 1 prim., Ć. Truhelka, WMBH 9 (1904) T. 68: 2. Gradišče nad Knežakom, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 8: 8. Huglfing, Weilheim: G — 1 prim., G. Kossack (1959) T. 105: 2. Javor, Ljubljana: B — 1 prim., M. G uštin, T. Knific, AV 24 (1973) T. 4: 9. Kobarid : B — 1 prim., Nm Nova Gorica. Kompolje, Otočac: G — več prim., R. D reschler Bižič (1966) Y 82: 2. Ead. (1961) T. 15: 2. Kranj : B — 1 prim., S. G abrovec, A V 17 (1966) 243 ss, T. 6: 10. Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. Marchesetti (1893) T. 19: 1; ostalo NHM Wien. Prozor, Otočac: B — 1 prim., Š. L jubt ć, Popis arkeol. odjela Nar. zem. muzeja u Zagrebu (1889) T. 20:95. Šmihel, Postojna: B — 4 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 62: 16, 17, 21. Šmarjeta, Novo mesto: B — 1 prim., V. Stare (1973) T. 23: 2. Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. G uštin, Notranjska, T. 20: 13, 14. b — sl. 36 A Arbedo (Mollinazo): G — 1 prim., R. Ulrich, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt. Tessin (1914) T. 31: 9. Črnomelj : B — 1 prim., P. Petru, V. Šribar, A V I (1956) 297 ss, T. 1: 5. Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T. 6: 6; 72: 1 ; 88: 5. Este : B — 1 prim., MNA Este. Genova : G — 1 prim., MA Genova Pegli. Hallstatt: G — 1 prim., K. K romer, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 26: 10. Libna, Krško: B — 2 prim., M. Guštin, Libna (1976) T. 41: 6; T: 68: 30. Ljubljana : B — 1 prim., Nm Ljubljana. Lukovica, Domžale: B — 1 prim., S. Gabrovec, Kamniški zbornik 10 (1965) 89 ss, T. 11: 10. Magdalenska gora: G — več prim., S. G abrovec (1964-65) T. 17: 8, 9. ToC (1934) Pl. 2: 8. Ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana. Sl. 37: 1 . Novo mesto: G — 1 prim., T. Knez, Novo mesto v davnini (1972) 66. Podzemelj, Metlika: B — 2 prim., Nm Ljubljana. Šmarjeta, Novo mesto: B — 2 prim., V. Stare (1973) T. 22: 23, 24. Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M .H oernes, MAGW 18(1888)236 s, T. 6: 4. M. G uštin, Notranjska, T. 62: 29. Valična vas, Grosuplje: B — 2 prim., B. T eržan (1973) T. 2: 1, 2. Veleia: G — 1 prim., R. Scarani, Atti del IH. Convegno di studi Veleiati, 126 ss, T. 5: 2. Vinkov vrh, Novo mesto: B — 1 prim., V. Stare, AV 15—16 (1964-65) 215 ss, T. 15: 2. K tej inačici lahko prištejemo še lokalno različico iz Ponte Chianale pri Cuneu: F. Rittatore; Rass. storica del Seprio 7 (1947) 1 ss, Fig. 2: 2. c — sl. 36 □ Arbedo (Cerinasca): 1 prim., O. H. Frey (1971) Abb. 7:1. Brembate Sotto, Bergamo: G — 1 prim., R. D e M arinis (1973) 79, Fig. 1 . Civiglio, Como: G — 1 prim., V. Barelli, RAC 14 (1878) 25 ss, Fig. 13. Dürrnberg, Hallein: G — 1 prim., E. Penninger (1972) T. 35: C 3. Montebello, Vicenza: P. Lioy, Mem. R. 1st. Veneto sc. lett. e arti 19 (1876) T. 15: 176. Pianezzo: G — 1 prim., M. Primas (1967) Abb. 8: B 2. Serso, Pergine: B — 1 prim., R. Perini, Rend, della Società di cultura Preistorica Tridentina 3 (1965) 32ss, Fig. 16: 3. St. Sulpice, Vaud: po R. Lunz (1974) 98. XII. vrsta — sl. 41 Značilnosti : fibule imajo lok, ki je zaobljeno rombičnega preseka, okrašen na naj višjem delu z bradavičastima izrastkoma ter s kroglastim gumbom nad peresovino. Po hrbtu je lok večkrat okrašen z drobnimi prečnimi vrezi, ki krasijo tudi nogo v kombinaciji z vrezi v V motivu. Gumb noge je enako kot pri fibulah XI. vrste običajno okrašen s čepkom in koncentričnimi krožnimi vrezi. Ker so nekatere fibule manj bogato okrašene oz. neokrašene in nekoliko manjše, smo jih uvrstili V inačico b. Este: B — 2 prim., MNA Este. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 22: 15. Dolenjske Toplice : G — 1 prim., T. 78: 3. Magdalenska gora : B — 1 prim., Nm Ljubljana. Novo mesto: G — 2 prim., T. Knez (1971) Sl. 19, 20. Podzemelj, Metlika: B — 2 prim., Nm Ljubljana. Sanski most, Prijedor: G — 1 prim., F. Fiala (1899) Fig. 128. Šmihel, Postojna: G — 1 prim., M. Hoernes, MAGIV IS (1888) T. 6: 2. M. Guštin (1973) T. 14: 1 Vinkov vrh, Novo mesto: B — 1 prim., V. Stare, A V 15—16 (1964-65) 215 ss, T. 4: 11. b Grobnik, Rijeka: Am Zagreb. Jezerine, Bihać: G — 1 prim., Z. Maric, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 2: 23. Kompolje, Otočac: G — več prim., R. Dreschler Bižić (1961) T. 10: 5. Prozor, Otočac: B — 1 prim., F. Lo Schiavo (1970) T. 6: 8. Picug, Poreč: B — 1 prim., Ami Pula. Trošmarija, Ogulin: Am Zagreb. K tej vrsti fibul bi lahko uvrstili še nekoliko manjše fibule iz Šmarjete : V. Stare (1973) T. 23:7 ; Sanskega mostu, Zm Sarajevo in Dolenjskih Toplic T. 36: 11. Sorodne pa so tudi fibule iz Kompolja in Prozora, ki imajo stranski bradavici le nakazani: F. Lo Schiavo (1970) T. 6: 11; 14: 4. V. Vejvoda, Vjesnik Zagreb 3/2 (1961) 115 ss, T. 3: 8. Xni. vrsta — sl. 30 Značilnosti: fibule te vrste označuje samostrelna peresovina. Lok je običajno precej polkrožne sheme in je zaobljeno rombičnega ali lečastega preseka. Glede na velikost fibul, oblikovanje gumba na nogi in noge ter ornamentiranost loka ločimo v okviru te vrste več inačic. V in a č ic i a so združene fibule, ki so bolj majhne in katerih gumb na nogi, ki je na razmeroma dolgem vratu, je bikoničen oz. v obliki barete (sl. 29: 3), kar je značilnost fibul svetolucijske sku­ pine, ali pa je kroglast (T. 74: 10). Fibule te inačice so večkrat okrašene z vzdolžnimi in prečnimi — rebri, zlasti pogosto primerki svetolucijskega kulturnega kroga. In a č ic o b predstavljajo nekoliko večje fibule, ki so pogostokrat okrašene na enak način kot fibule variante a. Za nje je značilno oblikovanje gumba na nogi, ki je izrazito kroglast (le redko bikoničen) in se nahaja na dolgem vratu, ki je nagnjen od noge (sl. 5 b). Razločevanje med sicer zelo podobnimi fibulami inačic b, c in d temelji na razliki v oblikovanju nog fibul. Pri in a č ic i d je zadnji del noge stopničasto oblikovan, tako da je ležišče za iglo pomak­ njeno nekoliko proti loku (sl. 5 d), medtem ko je pri fibulah inačice c ležišče za iglo enako široko kot hrbet noge fibule (sl. 5 c). Gumb na nogi fibul je pri obeh inačicah na dolgem vratu, le da je pri d varianti običajno gobaste oblike, pri c pa kroglast. Pri fibulah in a č ic e e je gumb na nogi na zelo kratkem vratu in je kroglast ali pestičast (sl. 5 e). Fibule in a č ic e f označuje droben kroglast gumbek, ki se nahaja na najvišjem delu loka (T. 1: 9 ; 45: 4). Za fibule in a č ic e g je značilno, da je prehod noge v lok tekoč, tako da je ležišče za iglo asi­ metrične oblike (sl. 5 g). Fibule in a č ic e h imajo trakast lok, ki je običajno listasto razširjen in okrašen z vzdolžnimi rebri ali vrezi. Prehod noge v lok je tekoč, ležišče za iglo je zelo ozko in pomaknjeno od konca noge fibule proti loku. Gumb na nogi je na dolgem vratu in običajno na sredini noge (sl. 5 h). Pogosto imajo fibule te inačice dvojno ali trojno vrsto samostrelne peresovine (sl. 50: 2, 3). a Bitnje, Bohinj: G — 1 prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) T. 7: 5. Dolenjske Toplice: G — 1 prim., T. 74: 10. Drenovec pri Zaloki,1 4 Trebnje: B — 1 prim., NHM Wien. Idrija pri Bači, Tolmin: G — -2 prim., J. Szombathy, MPK 1 (1903) Fig. 15, 81. Kranj : G — 1 prim., NHM Wien. Lepence, Bohinj : 1 prim., Nm Ljubljana. Magdalenska gora: več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Most na Soči: G — več prim., B. Teržan, N. Trampuž (1973) T. 18: 2. NHM Wien. Sl. 29: 3, 4. Novo mesto : G — 1 prim., T. Knez (1971) Sl. 41. Rovišče pri Senožetih, Zagorje: G — 1 prim., M. Slabe, VS 17—19 (1974) 108, sl. 6: 6. V to skupino pa bi uvrstili še naslednje fibule : Adaševci: G — 1 prim., M. H oernes, MPK 1 (1903) 282, Fig. 54. Beremend, Baranja: G — 1 prim., E. Jerem (1973) Abb. 5: 7. Čitluci, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. Sanski most, Prijedor: G — 4 prim., Zm Sarajevo. Zemun: B — 1 prim., J. Todorovič (1971) 86, T. 40: 8. b — sl. 28 A Agro Concordiese, Portogruaro: B — 1 prim., F. Anelli (1954-57) T. 9: 10. Bled: B — 1 prim., S. G abrovec, Prazgodovinski Bled (1960) T. 30: 4. Kobarid : več prim., C. Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia (1903) T. 18: 3; ostalo MC Trst, Nm Nova Gorica. Koritnica, Tolmin: G — 2 prim., R. Mahnič, MZK NF 27 (1901) 80, Fig. 7. P. Kos, AV 24 (1973) T. 4: 3. Most na Soči (Sv.Lucija): G — več prim., C. Marchesetti (1893) T. 19: 16; 20: 2, 3; ostalo NHM Wien. Vače: B — 2 prim., F. Stare, Vače (1955) T. 37: 3, 6. Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. Guštin, Notranjska, T. 20: 8, 12. K tej inačici bi morda lahko uvrstili še fibulo iz Šmarjete : V. Stare (1973) T. 53: 14; in fibulo iz Besenella: P. Laviosa Zambotti, Mon. Ant. 37 (1938) 317 s, Fig. 112. c — sl. 28 A Čavarine, Glasinac: G — 2 prim., F. Fiala, WMBH 1 (1893) 144 Fig. 42. Dolenjske Toplice: G — 5 prim., T. 3: 4; 49: 2; 51: 4; 56: 1 ; 32: 4. Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Ć. Truhelka, WMBH 9 (1904) T. 53: 13. Lukovica, Domžale: B — 2 prim., S. Gabrovec, Kamniški zbornik 10 (1965) 89 ss, T. 11: 4, 6. Mehagin do, Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo. Mokronog, Trebnje: B — ■ več prim., Nm Ljubljana. Novo mesto: G — več prim., S. Gabrovec, AV 19 (1968) 157ss, T. 7: 7; ostalo Dolenjski muzej Novo mesto. Podzemelj, Metlika: G — 2 prim., F. E. Barth (1969) T. 17: 1; 30: 5. Sanski most, Prijedor: G — 1 1 prim., F. Fiala (1899) Fig. 25; ostalo Zm Sarajevo. Sl. 49: 2, 3. Stična: B — 4 prim., Nm Ljubljana. Szentlorinc, Baranja: G — 2 prim., E. Jerem (1968) Fig. 23: 29/5; 25: 42/3. Šentjernej, Novo mesto: B — 1 prim., Nm Ljubljana. Šmarjeta, Novo mesto: B — 4 prim., V. Stare (1973) T. 23: 23; 60: 11, 13, 14. Vače: B — 4 prim., F. Stare, Vače (1955) T. 36: 4, 5; 37: 1, 2. Velem St. Vid: K. M iške, Arch. Ért. 18 (1898) 142, Abr. 24. Vintarjevee, Litija: G — 2 prim., F. Stare, AV 4 (1953) 264 ss, T. 1: 1, 2. d — sl. 28 A Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. Kromer (1959) T. 37: 2. Dobrnič, Trebnje: G — 4 prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Kranjska : B — 2 prim., NHM Wien. Magdalenska gora: G —več prim., K. K romer, S. Gabrovec (1962) Y 45: 3/5; ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana. Mokronog, Trebnje: B — 3 prim., Nm Ljubljana. Novo mesto : G — več prim., Dolenjski muzej Novo mesto. Podzemelj, Metlika: G — 1 prim., F. E. Barth (1969) T. 11:2. Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. Guštin (1973) Sl. 4: 3. Vače: G — 1 prim., F. Stare, Vače (1955) T. 36: 3. Breg, Rožek: 1 prim., K. H auser, MZK NF 14 (1888) 8 1 ss, Fig. 2. Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. Kromer (1959) T. 21: 10. Godešič, Škofja Loka: G — 1 prim., F. Leben, Loški razgledi 6 (1969) 89 s. Hallstatt: G — 1 prim., K. Kromer, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 203: 7. Kompolje, Otočac: G — 1 prim., Am Zagreb. Magdalenska gora : G — 1 prim., NHM Wien. Most na Soči (Sv. Lucija) : G — 2 prim., Nm Ljubljana. Sanzeno: B — 1 prim., R. Lunz (1974) T. 38: 10. Welzelach, Lienz: G — 1 prim., A. Lippert, Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T. 21: 3. Ne da bi jih lahko podrobneje uvrstili, pa sodijo v sklop inačic 6 — e še naslednje fibule: Dobrnič, Trebnje: G — 2 prim., NHM Wien. Dolenjske Toplice: G • — 3 prim., T. 28: 3, 4; 50: 5. Magdalenska gora: G — 4 prim., ToC (1934) Pl. 2: 10. S. Gabrovec (1964-65) T. 17: 7. Malence, Brežice: B — 2 prim., V. Stare, AV 11—12 (1960-61) T. 13: 3, 5 . Vače: G — 2 prim., ToC (1934) Pl. 28: 141. Vinica : G — 1 prim., Skice F. Holste. Zagorje: B — 1 prim., S. Gabrovec (1966) T. 4: 4. Radovesice, Teplice: 1 prim., J. Waldhauser, Archeol. rozhledy Tl (1975) 19, Obr. 1: 2. / Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 1: 9; 45: 4. Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Ć. Truhelka, WMBH 9 (1904) T. 53: 12. Šmarjeta, Novo mesto: B — 1 prim., NHM Wien. Szentlörinc, Baranja: G — 1 prim., E. Jerem (1968) Fig. 22: 21-22/1. Velem St. Vid: več prim., K. Miške, Die prähistorische Ansiedlung Velem St. Vid (1908) T. 42: 22. g Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. Kromer (1959) T. 21: 2. Dobrnič, Trebnje: B — 2 prim., Nm Ljubljana. Šmarjeta, Novo mesto: B — 2 prim., V. Stare (1973) T. 42: 4, 5. Zagorje : B — 1 prim., S. Gabrovec (1966) T. 5: 11. h — sl. 30 O Čarakovo, Prijedor: G — 1 prim., B. Čovič, Glasnik Sarajevo NS 1 1 (1956) 187 ss, T. 1: 11. Čavarine, Glasinac: G — 1 prim., F. Fiala, WMBH 1 (1893) 144, Fig. 42. Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 6 prim., Ć. Truhelka, WMBH 9 (1904)T. 43: 3; 44 : 20, 21 ; 59: 9, 15. Osijek: G — - 1 prim., E. Spajić, Osječki zbornik 8 (1962) T. 26: 45. Sanski most, Prijedor: G — več prim., F. Fiala (1899) Fig. 52; 132. Sl. 50: 2, 3. Sremska Mitrovica : B — več prim., Am Zagreb. Szentlorinc, Baranja: G — 10 prim., E. Jerem (1968) Fig. 19: 3/1, 2; 21: 15/1, 2; 23: 27/1, 2; 24: 34/3—6. Velem St. Vid: B — več prim., K. Miške, Arch. Ért. 18 (1898) 142, Abr. 25. Zemun : B — 2 prim., J. Todorovič (1971) T. 40: 3, 5. Certoške fibule, ki jih nismo uvrstili v nobeno izmed variant pa so znane še iz naslednjih najdišč : Bled: S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) T. 5: 5. Beram, Pazin: A. Amoroso, Atti Mem. Istr. 1 (1884) T. 3: 16, 17, 18. Brezje, Trebnje: K. Kromer (1959) T. 25: 10; 49: 1 . Celje: L. Bolta, AV 17 (1966) 380, T. 5: 1 . Dolenjske Toplice: T. 35: 6. Dovadola, Forli: Not. Sc. (1926) 27 ss. Kanzianberg, Beljak: H. M üller Karpe, Carinthia 1 141 (1951) Abb. 1: 4. Jelšane, Ilir. Bistrica: S. Rutar, Izvest. Muz. dr. Kranj. 4 (1894) 129. Kaštelir nad Kortami, Koper: E. Boltin, KS 7 (1960) 279. Marzabotto: Br'Zio, Mon. Ant. 2 (1891) T. 10: 1 . Monte Castagneto : Chierici, BPI 9 (1883) 141 ss. Quercianella, Livorno: P. G. Guzzo (1972) T. 16: 11. Raka, Krško: NHM Wien. Rossiglione: G. Issetti, Studi Genuensi 2 (1958-59) 55 Fig. 4. Spezia: A. Frova, Rivista di Studi Liguri 34 (1968) 289 ss, T. 1: 5. Terlago, Trento: MN Trento. Trnovo, Ilir. Bistrica: M. G uštin, Notranjska, T. 13: 4. Vače: F. Stare (1955) T. 36: 1, 2. Kronologija certoških fibul Južno od Pada M ed A p e n in i in P a d o m je B o lo g n a o b lik o v a la ku ltu rn i slo g , k i je zd ru žev a l tri z liv a ­ jo č e u stvarjaln e se sta v in e — etru šča n sk o , a v to h to n o in » p r a z g o d o v in sk o ev ro p sk o « , kar se o d ra ža tu d i n a c e r to šk ih fib u la h .1 5 D r o b n e fibule (sl. 6: a, b, c), k i so o b ič a jn o srebrne, so z n a č iln o st b o lo n jsk e u m etn e o b rti v e tru šča n sk em sm islu . S o iz r a zm e ro m a m a siv n e ž ic e , o k r o g lo — m n o g o k o tn e g a p resek a, k i je filig r a n sk o d o d e la n a .16 V g r o b o v ih se te fib u le n a h a ja jo p o g o s to sk up aj, ta k o d a n jih o v a so č a sn a u p o ra b a n i sp o rn a . P o ja v ijo se v ča su o k r o g 5 0 0 pr. n. š. k o t npr. v g r o b u 2 0 6 iz C e rto se s črn o a tišk o k e r a m ik o ,17 in so p rev la d u jo ča o b lik a sp o n k 6 Certoške fibule iz Bologne; vse 1 /2 — Certosafibeln aus Bologna; alle 1 /2 1. p o l. in srede te g a st., saj so d ijo p ridan e p o s o d e k vrčem v ob lik i ž en sk e g lave sk up in P rin ceto n H (C erto sa 51, 259) in C o o k N (A r n o a ld i A ), v a z a m S a in t V a le n tin sk up in e (D e L u cca 111) ter kraterjem p rip isa n im len in grajsk em u slikarju (C e rto sa 350) in A lk i- m a ch u (C erto sa 83) it d .1 8 Z d i se, d a so fib u le z d ro b n im g u m b k o m n a lo k u (sl. 6 : c) p o g o ­ stejše v up orab i sred i st. (C erto sa 121) ter se zad ržijo še v 2. p o l. 5. st. (C e rto sa 5, 86, 132), k o so skupaj s kraterji sk u p in M ü n ch en 2 3 3 5 , N a u sic a a in Z a n n o n i slik arjev ter A c h ille a .1 9 M ed o b iča jn e fib u le b o lo n jsk ih n e k r o p o l s o d i tu d i d voje vrst b r o n a stih fibul. P rve (sl. 6 : d) se vk lju ču jejo v IV . vrsto c er to šk ih fib u l, druge, z n o g o J p r e se k a (sl. 6 : e), pa p redstavljajo le k r a jev n o izv e d b o lo č n ih fib u l s p estiča stim g u m b k o m . T a k o en im k o t d ru gim n a jd em o p rim erjave v etru šča n sk em sv e tu m ed fib u la m i G u z z o v ih sk u p in D oz. D l , 2 0 h k ra ti p a p red stavljajo č len , k i b o lo n jsk e fibule p o v ezu je s fib u la m i severn o o d P a d a (sl. 8, 7 ). M e d p rid a tk i g ro b o v s te m i fib u la m i je a tišk a k era m ik a m anj štev iln a (C er­ to sa 52, A r n o a ld i A ), ta k o d a se pri č a so v n e m op red eljevan ju o p ira m o n a p r e o sta le sprem ne najd be (d ro b n e c e r to šk e fibule [sl. 6: a—c], fib u le z lastovičjim rep o m ), k i izp ričujejo njih u p o ra b o v 1. pol. 5. st. L e p o sa m ez n e se o h r a n ijo d o k o n ca stoletja (C e rto sa 8 2 ).21 Sredi 5. st. se m e d že predstavljene fibule u vrstijo »k lasičn e« certo šk e fib u le z g u m b o m n a lo k u (sl. 6 : f ) . 22 S to fib u lo, k i se sicer m o r d a v eže n a p o sa m ez n e etru šča n sk e v z o r e ,2 3 p a je B o lo g n a d a la o b lik o , k a tero n iso v p r o sto r u severn o o d P ad a le p o sn e m a li, tem več s o j o p rev zeli in o b lik o v a li k o t sv o jo la stn o d o b r o (sl. 31). V B o lo g n i so p o g o s te v g r o b o v ih ča sa flo ren tin sk eg a in len in grajsk ega slik arja ter sk u p in e v a z C o o k (C e rto sa 27 3 , 388, A r n o a ld i A ) .2 4 Z g r o b o m 100 iz C erto se je sic er n a k a za n zg o d n ejši ča s n jih o v e g a p o ja v a ,2 5 vendar p o sa m ez n i p r id a tk i k o t p isa n a ste k le n a ja g o d a (compound-eye-bead) in figuralne jan tarjeve ja g o d e g o v o r ijo le m o rd a za t o ,26 d a tu d i ta g ro b so d i v čas m a so v n ejšeg a pojava te vrste fib u l v B o lo g n i — v 2. četrtin o st. R a z m a h nošn je p a je o p a ziti v 2. p o l. 5. in n a začetk u n a sled n jeg a st., k o se v večjem šte v ilu p o ja v ijo tu d i n a drugih n a jd iščih E m ilie .27 V elik e certo šk e fib u le brez g u m b a n a lo k u (sl. 6 : g) so r a v n o ta k o z n a č iln e za čas 2. p o l. 5. st., k a r p o le g g ro b n ih c e lo t d o k a zu je d ejstv o , da so večk rat p o z la č e n e (D e L u cca 100, C erto sa 294, A r n o a ld i H ) .2 8 M ed certo šk e fib u le o b ra v n a v a n eg a p o d ro č ja u v ršča m o še en o v r sto fibul (sl. 6 : h ; 20 O ), k i so p r a v ilo m a iz žlah tn e k o v in e. N a za če tek n jih o v eg a ra zv o ja so d ijo fibule iz g r o b o v 27 in 351 iz C erto se, k i so so r o d n e fib u la m n a sl. 6 : b, od k a terih p a se lo čijo z d ro b n im i čep k i n a lo k u . T a k o g r o b 351 k o t g r o b 27 je s p o m o č jo k o v in sk ih p o so d in o in o c h o e , v o b lik i ž en sk e g lave sk u p in e C a n essa , m o ž n o o p red eliti v č a s n a g ib a jo č se v sred in o 5. s t .2 9 Z n a čiln i prim erki te vrste fib u l, katere o zn a ču je ok ras izv e d e n z v b o d i in sv itk a sta o d e b e lite v n a vrhu lo k a , p a se n a h a ja jo skupaj s p o so d a m i slik a rjev S p la n ch n o p t in Z a n n o n i (C erto sa 154, 373); v b o g a te m v o ja šk e m grob u 10 iz San M a rtin a p a se nahaja k y lix p rip isan slikarju P en tesileia in a sk o s d a tir a n v čas m ed 4 3 0 in 4 2 0 pr. n. š .3 0 Z n a jd iščem S a n M a rtin o v G a tta ri se n a m p red stavljajo tu d i krajevne iz v e d b e certo šk ih fib u l. O b lik o v n o se n a v e z u je jo n a c e r to šk e fib u le IV . (sl. 6 : d) in V . vrste, p o sa m ez n e pa s o so r o d n e p r im er k o m iz etru šča n sk eg a p r o sto r a .3 1 V end ar im a jo te fib u le p o g o sto C p rofil n o g e , kar j e v te m p ro sto ru z n a č iln o tu d i za d v o rta ste fibule tip a » M a la te sta « .32 S to la stn o stjo se o b e n e m v ežejo n a o b ja d ra n sk o k o in e , kjer je ta k šen n a č in varo v a n ja ig le v z n ik n il in se tu d i o b d rža l v se d o fibul » tip a B a šk a « .3 3 San M a rtin o v G a tta ri so d i v p o se b n o k u ltu rn o sk u p in o se v e ro v z h o d n e g a ob rob ja A p en in o v , k i je o z n a č e n a z b o g a tim i m o šk im i g r o b o v i z o ro žjem , k o t s o n e g o v sk e čela d e, g o le n ic e ip d .34 T a o b iča j prilagan ja o r o žja v g r o b o v e pa se p o ja v i v šir še m zaled ju C ap ut A d riae v ok viru 5. st., saj je zn a n o d E ste, p rek o sv eto lu cijsk e sk u p in e in N o tra n jsk e d o S a n sk eg a m o stu .3 5 Este — Slovenija T rem sred iščem — E sta m , zgo rn jem u P o so č ju in D o le n jsk i, k i so o b lik o v a li k u ltu rn o p o d o b o in m o d o šir še g a p r a z g o d o v in sk eg a a lp sk eg a sv eta , je z n a n a c e r to šk a fib u la v iste m č a su k o t v B o lo g n i, ta k o d a je p r v o tn o st n a sta n k a še v e d n o n eja sn a , saj je ta fib u la sa m o e n a o d p r v in , k i n a k a zu je m e d se b o jn o p rep letan je n o v o ta r sk ih p o b u d te h p r o sto r o v . V ča su p o ja v a so v a r ia n te te h fibul šte v iln ejše in se šč a so m a p o e n o tijo v nekaj » k la sičn ih « o b lik , k i jih šele v te k u z a to n a m la d o h a lšta tsk ih ku ltu r n a d o m estijo z o p e t štev iln ejše k ra ­ je v n e izv e d b e c er to šk ih fib u l (priloga 1). P o sa m e z n e p o d r o b n o s ti, k i so z n a č iln e za c e r to šk e fib u le, s o zn a n e n a fib u la h ju ž n o - p red a lp sk ih d ežela ž e v p r e d c er to šk e m o b d o b ju . N a v p ič n o n a n o g o p o sta v lje n gu m b p o z n a 7 Karta razprostranjenosti drobnih ločnih fibul s pestičastim gumbkom in fibul variant D po P. G. Guzzu A — Verbreitungskarte der kleinen Bogenfibeln mit Stempelknopf A und Fibeln der Varianten D nach P. G. Guzzo A 8 Karta razprostranjenosti certoških fibul IV. vrste — Verbreitungskarle der Certosafibeln des IV. Typs že t. i. p r o to c e r to šk a fib u la oz. fib u la z d o lg o n o g o in p e stič a stim g u m b o m .36 T a fibula p rin aša n o v o s t tu d i v o b lik o v a n ju n o g e — C p resek . T a k o prva k o t dru ga la stn o st jo vežeta n a k ro g fib u l, k i v z n ik n e jo v ča su o k r o g 6 0 0 pr. n. š. v širšem p r o sto r u o b ja d ra n sk ih p o ­ k rajin .37 K er lah k o sle d im o razvojn i p o ti te h fib u l v m lajši č a s,38 jih n e m o r e m o p o v eza ti s p ro ceso m n a sta n k a c er to šk ih fibul, z a to j e n jih o v o im e — » p r o to -c e r to šk a « fib u la — n e u p ra v ič en o . D ru g a vrsta fibul, k i im a d o lo č en e p rvin e p o d o b n e certo šk im fibulam , s o d ro b n e fibule s p e stiča stim g u m b k o m n a n o g i (sl. 12: 7; 15: 11). Z anje je zn a čilen J presek n oge, kar jih n a en i stran i lo č i o d » p r o to c er to šk ih « in n a drugi o d c e r to šk ih fib u l. P o ja v teh fibul so d i prav ta k o v p re d c er to šk i h o r iz o n t: v č a s E ste III zgod n je, saj se n a h a ja jo v g r o b o v ih k o t je A lfo n si 13 in R a n d i 31 ter v M o stu n a S o č i (Sv. L ucija) v g r o b o v ih o d g o v a rja jo čeg a h o r iz o n ta — M 1028 in S 8 6 0 .3 8 Č e s o n a D o le n jsk e m tud i ta k o zg o d n je, je še v p rašljivo, saj so žal prim erk i, najb ližji n a v ed en im k o so m , iz V olčjih njiv in R o v išč a brez ohranjenih g ro b n ih c e lo t.4 0 P o g o s to p a so skupaj s c e r to šk im i fib u lam i II. vrste, d r o b n o tro rta sto fib u lo in fib u lo sa n g u isu g o 4 1 (cfr. sl. 15: 3,16), ta k o d a j e n jih o v a u p o ra b a n a z a četk u certo- 5 9 Padova, San Massimo: izbor iz grobov 9 (1,2) in 10 (3—5) — Auswahl aus den Gräbern 9 (1, 2) und 10 (3—5) šk eg a h o r iz o n ta n e d v o m n a . N a D o le n jsk e m in v P o so č ju so te fib u le v ra b i v o z k e m č a ­ so v n em r a zp o n u , ta k o d a je p r im er ek v g r o b u iz V in ta rjev ca že v r a zm e ro m a m la d em o k o lju .42 V E sta h n is o ta k o o b č u tljiv a č a so v n a k a z a lk a , saj so v u p o ra b i o d že n a v ed en ih g r o b o v p rek g r o b o v B e n v e n u ti 98 in P ela 13 (sl. 12: 7) d o g r o b o v k o t je B e n v e n u ti 110, m ed p r id a tk i k a tereg a je tu d i ž elezn a p redrta p a sn a sp o n a .4 3 Tej v r sti fibul s o so r o d n e fib u le iz e tru šča n sk eg a sv eta sk u p in e D p o G u zzu . T a k o je m o rd a le treb a isk a ti id e jn o v z p o d b u d o za t o v r sto fibul n ek je v E tru riji, n a kar k ažejo n ek a tere G u z z o v e č a so v n e o p r e d e litv e .4 4 IV. vrsti c er to šk ih fib u l (sl. 8), la h k o prav ta k o sle d im o o d E trurije d o D o n je d o lin e ,4 5 kar z n o v a g o v o r i z a n e k o sk u p n o sn o v a n je te h p od ročij. V E truriji se p o ja v ijo v tek u 6. st., p r ib liž n o v iste m ča su p a tu d i sev ern o o d A p en in o v . V P a d o v i, n a g ro b išč u S an M a ssim o , se v g r o b o v ih 9 in 10 n a h a ja ta m a jh n i certo šk i fib u li (sl. 9: 1, 3 ). S estavi pri­ d a tk o v te h d veh g r o b o v sta g led e n a c er to šk i fibuli r a zm ero m a a rh a ičn i. M a siv n a k a ­ ča sta fib u la (sl. 9: 2) je z n a č iln a za č a s E ste III z g o d n je . N a isti ča s se n a v ezu je tu d i b o d a lo iz g r o b a 10. P rav ta k o n e so d i fib u la sa n g u isu g a m e d m lajše v o k v ir u sv o je v rste (sl. 9: 4).4 6 T a k o sta le c e r to šk i fib u li m lajši p rv in i, k i n a k a zu jeta , d a je m e sto teh g r o b o v v času p rvih c er to šk ih fib u l — v zg o d n jem o b d o b ju h o r iz o n ta E ste III srednje. 10 Este (1—6): izbor iz groba Rebato 2 — Auswahl aus dem Grab Rebatol; Most na Soči (7—14): grob (Grab) S 2322; 1—1 1 bron (Bronze), 13 železo (Eisen), 12, 14 keramika (Keramik), 12, 14 1 /4, ostalo (sonst) 1 /2 O d o sta lih fib u l IV. vrste se razlik u jeta p o te m , da sta v liti precej m a siv n o , kar je o p a ­ z iti v E sta h še pri n e k a te r ih c er to šk ih fib u lah d ru g ih vrst (sl. 21: 4, 7). B rez d v o m a se u vr­ šča ta m ed fib u le, k i sto jijo n a sa m em z a četk u n e le te vrste, tem v eč šir še g a sp ek tra certo ­ šk ih fibul, k ar p o d p ir a še d ejstvo, d a izv ira ta iz p ro sto ra , k i je n a stič išču d v eh svetov. Z n a č iln e fibule IV. vrste so d ijo ž e m ed v o d iln e o b lik e č a sa Sv. L u cije II b oz. E ste III srednje, saj se n a h a ja jo v u sta ljen ih k o m b in a cija h s tra k a sto fib u lo (sl. 10), k a ča sto fib u lo (E ste: del C a ste llo 25, B en v en u ti 103) ip d . N jih o v o širjen je v te m ča su p r o ti v zh o d u izp riču je g r o b iz K ra n ja , kjer je tu d i ž elezn a p la v u ta sta sek ira e lem en t, k i se n avezu je na z a h o d , saj je red k ejša m e d najd b am i tega č a sa n a D o le n jsk em .47 V Č u žn ji v a si se nahaja ta k šn a fib u la v sk lo p u najd b s p a v k a sto fib u lo in c er to šk o fib u lo II. vrste, ta k o d a je njena 11 Most na Soči (1—4): grob (Grab) S 2296; Este (5): fibula iz groba Rebato 1 — Fibel aus dem Grab Rebato 1. 4 keramika (Keramik) = 1 /4, ostalo bron (sonst Bronze) 1 /2 12 Most na Soči (1—5): grob (Grab) S 217; Este (6—8): izbor iz groba Pela 13 — Auswahl aus dem Grab Pela 13; vse (alles) 1/2 13 Karta razprostranjenosti certoških fibul I. a O in III. A vrste — Verbreitungskarte der Certosa­ fibeln des I. a O und des IH. A Typs raba na Dolenjskem sočasna z nošnjo v lucijsko-estenskem svetu.4 8 Vendar se v Estah ohranijo posamezni primerki tudi v mlajšem horizontu. Koncept certoške fibule seje v estensko-lucijskem prostoru uveljavljal še z drugačnimi fibulami — fibulami vrst I a in III a (sl. 13). Fibule I. a vrste se glede na shemo in velikost navezujejo na drobne fibule s pestiča- stim gumbkom, saj imajo podobno oblikovan in okrašen lok ter večkrat tudi gumbek na nogi (sl. 12: 6). Posamezne fibule te inačice nimajo gumbastega zaključka noge (sl. 11: 2, 5). Vendar ta razloček v izdelavi nog fibul (sl. 11: 2, 5 v primerjavi s sl. 12: 2, 6) v okviru variante verjetno ni vezan na časovno razliko. Tako ene kot druge se nahajajo v grobovih, ki predstavljajo enoten horizont. Spremne najdbe, kot so sanguisuga, kačasta, trakasta fibula (sl. 11; 12) in keramika grobov Rebato 1 ter Ricovero 205, se navezujejo na ob­ likovni zaklad časa Este III zgodnje.4 9 Tudi depo iz Parre di Sotta je za certoško fibulo »arhaičen«. Samostrelna fibula iz groba Benvenuti 98 ter nožnica bodala iz groba S 543 z Mosta na Soči5 0 pa le nakazujeta, da je mesto grobov s certoškimi fibulami inačice I a v zgodnjem času Este III srednje oz. Sv. Lucije II b 1. Ta čas potrjuje tudi importirana grška keramika, katere primerek je med pridatki groba Pela 13 (sl. 12).5 1 Kot značilno jugovzhodno predalpsko certoško fibulo predstavlja M. Primas5 2 majhno fibulo z iztegnjenim lokom in gumbkom s čepkom na koncu noge, ki smo jo označili kot inačico a III. vrste fibul. Vendar je ta fibula znana le v nekaj primerkih (sl. 13 A )> kar je razumljivo, saj sodi v čas vpeljevanja nošenja certoških fibul. Najdemo jo od Est preko Mosta na Soči do Dolenjske, tako da znova nakazuje povezavo predstavljeno že s certo­ škimi fibulami I. a in IV. vrste. Njena moda v istem času z omenjenimi vrstami fibul pa je razvidna iz groba z Brezij, z značilno kačasto fibulo »kačastega« horizonta, in iz groba S 729 z Mosta na Soči, v katerem se nahaja tudi pavkasta fibula.5 3 II. vrsto certoških fibul (sl. 2, 43) je izoblikoval dolenjsko-lucijski krog. Tako pred­ stavljajo nasproti fibulam I. a in IV. vrste neko protiutež tega prostora estensko-lucijskemu območju pri oblikovanju in uveljavljanju mode certoških fibul. V Mostu na Soči se v grobovih horizonta Sv. Lucija II a pojavijo fibule, ki so sorodne trakastim fibulam z diskasto ploščico, le da imajo masivnejši lok in dvignjen pestičast 14 Most na Soči: grobova (Gräber) S 1634 (1—6), S 2224 (7—13); 5 1/4, ostalo (sonst) 1/2 zaključek noge (sl. 14: 3, 8). Ta je enak kot pri drobnih fibulah s pestičastim gumbkom, tako da gre očitno za enotno težnjo v oblikovanju noge v tem času. Le-te so brez dvoma izhodiščna oblika,5 4 iz katere so se razvile certoške fibule II. vrste. Pri nekaterih zgodnjih fibulah II. vrste, kot npr. v Volčjih njivah (sl. 54: 17), Boštanju in v grobu XIII /49 z Magdalenske gore, srečamo še J presek noge in razmeroma droben pestičast zaključek noge. Vendar je pri večini fibul te vrste le običajen T presek noge (sl. 15 Kobarid (1—5): grob (Grab) 208; Magdalenska gora (6—15): grob 2; Vače (16—21): grob 32 na Kleniku — Grab 32 auf Klenik. 1, 12, 17 jantarjeve jagode (Bernsteinperlen), ostalo bron (sonst Bronze); vse (alles) 1/2 16 Karta razprostranjenosti variant a O in d, e • II. vrste certoških fibui v Sloveniji — Verbrei­ tungskarte der Varianten a O und d, e % des II. Typs der Certosafibeln in Slowenien 15: 3,9,18). V splošni uporabi so v času mode pavkastih fibul in fibul z dvignjenim okrasnim zaključkom noge (Fusszier), drobnih trortastih, trakastih in kačastih fibul (sl. 15),5 5 ki označujejo horizont Sv. Lucije II b 1. Pojav njihove nošnje pa nakazuje tudi analiza gomile iz Volčjih njiv (sl. 53, 54).6 6 Mlajše v okviru II. vrste so fibule, ki imajo hrbet noge okrašen s punciranimi krožci, zaključek noge pa običajno stožčast, kar je mlajšega porekla v primerjavi s pestičasto- kroglastim gumbkom noge. Čeprav se nahajajo večkrat skupaj z enostavnejšimi fibulami te vrste, je njihov časovni odnos predstavljen z grobovi stiške gomile. Le-ti ležijo v višjem horizontu grobov kot grobova 99 in 104,5 7 tako da se uvrščajo v čas »druge generacije« certoških fibul. Isti čas izpričuje tudi grob Costa Martini 43 iz Est, ki je mlajši v okviru stopnje Este III srednje.6 8 Ostale inačice II. vrste fibul so ravno tako v rabi v nakazanem časovnem razponu Sv. Lucije II b. Neornamentirane fibule inačice II / so zgodnje v okviru tega časa,6 9 inačice H g pa pozne, kot to dokazujejo fibule iz depoja iz Arbeda Cerinasca in groba XIII/18 z Magdalenske gore.6 0 Fibul inačic II d in e zaradi pomanjkanja grobnih celot ni mogoče natančneje opredeliti. Vendar je zanimiva njihova razprostranjenost, ki kaže, da so lastne predvsem zahodnoslovenskemu prostoru. Najštevilnejše so v Mostu na Soči, poznamo jih še s posameznih najdišč lucijskega kroga in severnejših krajev Dolenjske (sl. 16). Slovenski prostor je seval certoške fibule II. vrste v sosednje dežele. Zasledimo jih daleč proti vzhodu — od Velem St. Vida, Gyulaya do Donje doline. Izrazitejše pa je njihovo prodiranje v južnoalpske doline vse do Arbeda. Tako ostajajo Este s svojimi maloštevil­ nimi primerki ob strani tega zahodnega vala (sl. 43). Medtem ko je pri prvih vrstah certoških fibul opaziti, da ima na eni strani pobudo estensko-lucijski krog (I. a in IV. vrsta), na drugi strani pa dolenjsko-lucijski (II. vrsta), pri čemer je ustvarjalna prisotnost zgornjega Posočja izredna, pa se s fibulami V. vrste zabrišejo prostorske posebnosti, saj so lastne celotnemu področju med Padom in Donavo (sl. 18).6 1 Česta kombinacija te vrste fibul s kačasto, drobno trortasto in sanguisugo fibulo6 2 govori za to, da so prišle v uporabo dokaj zgodaj — v času že predstavljenih vrst certoških fibul. Morda se pojavijo nekoliko pozneje, kar je le bežno nakazano v časovni razliki med 18 Karta razprostranjenosti certoških fibul V. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des V. Typs grobovoma 17 in 7 iz Volčjih njiv (sl. 53).6 3 Vendar niso mlajše od časa, ki ga označuje grob 104 iz Stične, saj sta fibuli te vrste v poleg ležečem grobu 99.6 4 Časovni razpon uporabe pa je znatno daljši kot pri doslej obravnavanih vrstah, saj sodi ta fibula med priljubljenejše in številnejše certoške fibule. V Estah se večkrat nahaja skupaj s fibulami VI., VIII. in X. vrste (sl. 32: 3 ; 21: 1, 4—6 ; 23: 3),6 5 tako da njena raba kljub pojavu novih fibul v horizontu Este III pozno ne zamre, vendar pa ni več tako po­ gosta kot v 1. pol. 5. st. Nekoliko drugačna je podoba v dolenjsko-lucijskem krogu. Grobovi s temi fibulami so razmeroma »čisti«, saj se v njih redko pojavijo fibule mlajših vrst.6 6 Vendar to ne pomeni, da niso ostale v uporabi v mlajšem času, tako kot v Estah. Fibule V. vrste so sodile predvsem k noši žena, saj so v moških grobovih redke (sl. 17).6 7 Tako so jih ženske še nosile v času (T. 66: 12), ko so se v moški noši že uveljavile fibule X. vrste (T. 25: 4, 5), kar je opaziti zlasti v Dolenjskih Toplicah.6 8 Njihovo uporabo v mlajšem času dokazujejo tudi posamezni grobovi z Magdalenske gore. V grobu V/6—7 se nahaja v kombinaciji s situlo, ki se uvršča v krog mlajših situlskih spomenikov,6 9 v grobu 11/11 pa s samostrelnima fibulama s konjsko glavico na koncu noge (sl. 55: 1, 3, 4), ki sicer lahko sodi tudi v prednegovski čas.7 0 Od treh velikih središč te vrste fibul je bila Dolenjska najbolj prodorna (sl. 18), saj se te fibule pojavijo v številnih primerkih v vzhodnih deželah tako na Glasincu kot v pa­ nonskem svetu. V tem prostoru je s pomočjo fibul s pravokotno nogo (sl. 45: 10) dana možnost primerjave »grškega in italskega« kronološkega koncepta, na eni strani z najd­ bami iz Atenice in Novega Pazarja, na drugi iz Stične, ki le potrjujejo pojav mode fibul V. vrste na samem začetku 5. st.7 1 19 Magdalenska gora: grob (Grab) XIII/153. 4 železo (Eisen), ostalo bron (sonst Bronze)-, vse (alles) 1/2 Fibule variante I 6 se oblikovno navezujejo na fibule I a inačice (sl. 11 ; 12), vendar posnemajo z bikoničnim gumbkom s čepkom na nogi III. vrsto fibul, hkrati pa se jim ne more odrekati podobnosti z nekaterimi bolonjskimi fibulami (sl. 6: a). Tako so v njih združene dve ali morda celo tri različne zasnove certoških fibul. To nakazuje tudi njihov časovni odnos do omenjenih vrst fibul, saj pripadajo »drugi generaciji« certoških fibul. Na Dolenjskem so skupaj s samostrelnimi fibulami z okrasno ploščico (sl. 19: 1—3), živalsko fibulo, pa tudi z drobnimi fibulami s pestičastim gumbkom,7 2 kar kaže, da se pojavijo razmeroma zgodaj v sklopu certoškega horizonta. Vendar jih nikoli ne srečamo v kombinaciji s kačastimi fibulami in ostalimi najdbami predcertoškega horizonta, ki so pogoste med spremnimi najdbami že predstavljenih vrst certoških fibul (I a—V). Najbolje je nakazan čas mode teh fibul z grobovoma z Magdalenske gore, saj sodi grob XIII/153 (sl. 19) na začetek, grob V/6—7 pa na konec njihove uporabe.7 3 20 Karta razprostranjenosti certoških fibul I. b—d in III. b vrste — Verbreitungskarte der Certosa­ fibeln der I. b—d und III. b Typen V Mostu na Soči se nahajajo v sklopu grobov, ki tvorijo razmeroma čisto skupino značilno za čas Sv. Lucije II b 2.7 4 Podobno je stanje tudi v Estah. Z grobom Carceri 3 je predstavljen pojav teh fibul v času Este III srednje. Samostrelna peresovina na fibuli iz tega groba, ki jo zasledimo še pri enaki fibuli v grobu Benvenuti 105, pa povezuje estenske primerke s svetolucijskimi, saj je samostrelna peresovina tuja certoškim fibulam estenskega kroga.7 5 Čas njihove uporabe je enak (sl. 23: 1—5) kot v Sloveniji, kar potrjuje tudi de- pojska najdba iz severozahodnega obrobja Padanske nižine — iz Arbeda Cerinasca,7 8 do koder je seglo širjenje te inačice I. vrste certoških fibul (sl. 20 • ) . S fibulami IX. a, VI. in VIL a vrste se nam predstavljajo tri skupine sponk, ki so si podobne, le da je vsaka izmed njih pogostejša in značilna v enem od treh kulturnih žarišč — IX. a v Estah, VI. v svetolucijski skupini in VII. a na Dolenjskem. Na nek način sorodne s fibulama iz Padove (sl. 9:1, 3) so estenske fibule variante IX a (sl. 21: 4, 7), ki so prav značilne za Este. Šele mlajši primerki te inačice, ki so večji, vitkejši in bolj iztegnjene oblike, se pojavijo drugod (sl. 22).7 7 Z grobovoma Benvenuti 111 in Canavedo 270 (sl. 21) je nakazan pojav teh fibul v časovnem razponu horizonta Este III srednje, kar dokazujejo značilne spremne najdbe kot so trakaste in kačaste fibule, certoškefibule V. vrste in zapestnice s profiliranimi konci.7 8 Vendar pa so pogoste zlasti v mlajšem času, za kar govorijo grobovi, v katerih so skupaj z drobnimi žičnatimi uhani s spiralnim koncem (cfr. sl. 32: 5), predrtimi pasnimi sponami in fibulami X. vrste.7 9 Zaradi pomanjkanja grobnih celot ni mogoče dati jasne kronološke slike fibul te va­ riante na Slovenskem. Le kot opora lahko služi grob S 1323 iz Mosta na Soči, ki sodi v čas Sv. Lucije II b 2/c. Posamezne fibule te inačice pa so razmeroma pozne in precej lokalne izvedbe, ki jih opredeljujejo grobovi iz Idrije pri Bači in Koritnice v čas prehoda pozno- halštatskega v zgodnjelatensko obdobje.8 0 VI. vrsto certoških fibul je izoblikovala svetolucijska skupina. Fibuli iz groba S 1561 iz Mosta na Soči8 1 sodita na začetek razvoja te vrste, saj spominjata še na fibule V. vrste, 21 Este: izbor iz grobov Benvenuti 111 (1—6) in Canevedo 270 (7—10); vse 1/2 — Auswahl aus den Gräbern Benvenuti 111 (1—6) und Canevedo 270 (7—10); alles 1/2 vendar sta večji in bolj iztegnjeni, pa tudi prečni rebri na loku sta že izoblikovani. Njihov pojav je torej vezan na čas Sv. Lucije II b (2),8 2 v uporabi pa so še v naslednjem horizontu. Med spremnimi najdbami so jugovzhodnoalpske živalske fibule, orožje, pasne spone in neornamentirane situle (sl. 23: 6—11; 24), ki predstavljajo značilne oblike najmlajšega horizonta svetolucijske skupine.8 3 22 Karta razprostranjenosti certoških fibul IX. vrste — Verbreitmgskarte der Certosafibeln des IX. Typs Fibule te vrste so pogoste tudi v Estah (sl. 23: 4, 5), kjer se pojavijo v istem času kot v lucijskem prostoru. To nakazujejo najdbe kot so trakaste fibule ter fibule V. in I. b vrste (sl. 23: 1—3), vendar so običajnejše v času Este III pozno.8 4 Razprostranjenost fibul VI. vrste v preostalem jugovzhodno-predalpskem svetu kaže prostor izžarevanja lucijsko-estenskega kroga (sl. 25). Uporaba samostrelne peresovine pri teh fibulah (inačica b) pa nima kronološkega prizvoka, temveč prostorskega, saj se razen v lucijski skupini pojavi na primerkih iz Dolenjske in Donje doline (sl. 25 A)- Certoške fibule VII. vrste se s svojimi inačicami pojavijo na prostoru od Bologne do Bosne (sl. 26, 44, 42). Pomembne za označitev njihovega pojava pa so fibule inačice a, zlasti na Dolenjskem. V tem prostoru se pojavijo kot modna novost v moški noši v okviru certoškega hori­ zonta, kar dokazujejo zlasti grobovi iz Dolenjskih Toplic (T. 11; 60: 4—6).8 5 V uporabi pa ostanejo še v negovskem horizontu, kar kaže grob 11/60 z Magdalenske gore, med pridatki katerega so tudi značilni spenjalni obroči.8 6 V istem času so znane tudi v Bologni (sl. 27) in Estah, kjer so prav tako številne še v mlajših grobovih horizonta Este III pozno.8 7 Fibule te vrste so na svetolucijskih najdiščih redkejše. Znane so predvsem manjše fibule inačic b in c. Te so mlajše, saj se nahajajo v grobovih skupaj s fibulami X. vrste in se uvr­ ščajo v čas Sv. Lucije II c.8 8 Isto podobo kažejo na eni strani najdbe iz Est (sl. 33), na drugi pa iz Dolenjske (T. 22: 2 ; 66: 3),8 9 kar dokazuje, da se fibule teh dveh inačic pojavijo šele sredi 5. st. in ostanejo v uporabi še v mlajšem času. Samostrelna peresovina9 0 je posebnost certoških fibul slovenskega prostora, saj se sporadično javlja na fibulah različnih vrst — I, II, VI in X, in je osnovna značilnost fibul XIII. vrste (sl. 5). Samostrelna peresovina na certoških fibulah te vrste je v nekoliko spre­ menjeni obliki prevzeta od starejših fibul kot so živalske, pavkaste fibule, fibule z dvignjeno okrasno ploščico na nogi (Fusszier), posamezne fibule II. vrste ter njim podobne fibule s profiliranim lokom in kroglastim gumbkom na nogi.9 1 Vse te so značilne za čas pojava 23 Este (1—5) : izbor iz groba Aia Capodaglio 6 — Auswahl aus dem Grab Aia Capodoglio 6; Most na Soči (6—11): grob (Grab) S 1656; vse (alles) 1/2 24 Most na Soči: grob {Grab) S 1656; 1 1/4, ostalo (sonst) 1/2 fibul s samostrelno peresovino v širšem jugovzhodnoalpskem svetu, ki je označen kot Este III srednje oz. Sv. Lucija II b l.9 2 Pri teh fibulah je lok peresovine običajno polkrožno speljan preko zavojev peresovine pod lok fibule (sl. 19: 1). Po tem se ta razlikuje od pere­ sovine mlajših fibul ne samo XIII. vrste (sl. 29: 3, T. 3: 4; 49: 2; 51: 4; 56: 1), temveč tudi od fibul z živalsko glavico na koncu noge (sl. 55: 3, 4, T. 69: 4, 5) in jugovzhodno- alpskih živalskih fibul (T. 58: 1, 4),9 3 pri katerih je lok peresovine pravokotne sheme. Zamisel fibule XIII. vrste pa je najverjetneje prevzeta od fibul z okrasnim zaključkom noge (Fusszier) zahodnohalštatskega kroga.9 4 To dokazuje osnovna shema teh fibul, ki je sicer preoblikovana in obogatena s prvinami certoške fibule. Fibule XIII. vrste imajo ustaljeno obliko, velikost, pa tudi okras prečnih reber na loku, vendar se ločijo glede na razlike v oblikovanju določenih detajlov v več inačic. Sveto- lucijska skupina pozna dvoje inačic fibul te vrste: večje imajo velik kroglast gumb na nogi (inačica b), manjše pa ploščat gumb v obliki barete (inačica a, sl. 29: 3). Tako ene kot druge so večkrat ornamentirane z vzdolžnimi rebri na loku.9 5 N a Dolenjskem so poleg manjših fibul, ki so podobne svetolucijskim, le da imajo kroglast gumb in so neornamen- tirane (inačica a, T. 74: 10),9 6 običajne fibule dveh inačic: c in d. Ker so prve številnejše na Vačah, druge pa na Magdalenski gori, se z njimi verjetno predstavljajo posamezni iz- t 27 Bologna: grob (Grab) De Lucca 89; vse (alles) 1 /2 delovalni centri. Tako te inačice fibul izražajo prostorsko svojskost slovenskih faciesov, v okviru teh pa kažejo tudi na oblikovalno — izdelovalna središča (sl. 28). Fibule XIII. vrste se pojavijo v času, ki ga predstavlja grob X III/55 z Magdalenske gore s figuralno okrašeno situlo klasične situlske umetnosti Dolenjske.9 7 Za isti čas govori še niz grobov, ki kažejo, da je ta vrsta fibul mlajša v okviru certoškega horizonta. Med najstarejše grobove s to fibulo sodi grob iz gomile Kocijan z Magdalenske gore, v katerem so še certoške fibule II. in V. vrste ter pavkasta fibula. V Novem mestu nakazuje ta čas grob 11/19, ki leži v notranjem (starejšem) krogu grobov gomile iz časa Ha D2/3. Podobno sliko pa dajeta tudi gomili VI in VII iz Dolenjskih Toplic.9 8 V sklop grobov tega hori­ zonta se uvrščajo še celote iz Malenškove gomile iz Novega mesta, Vintarjevca in Korit­ nice.9 9 Prav tako pa se v Mostu na Soči nahajajo fibule te vrste v grobovih značilnih za čas Sv. Lucije II b 2 (sl. 29). V uporabi ostanejo še v negovskem horizontu, kar dokazujejo spremne najdbe kot so j ugovzhodnoalpska živalska fibula (T. 32: 4, 7), ovratnice, v grobu XIII/8 iz Brezij pa popravljena pasna spona, k ije narejena v stilu situl z Magdalenske gore-Valične vasi- 28 Karta razprostranjenosti XIII. a-b in c-d vrste certoških fibul v Sloveniji — Verbreitungskarte des XIII. a-b und c-d Typs der Certosafibeln in Slowenien 29 Most na Soči : grob (Grab) S 818 ; vse (alles) 1 /2 Novega mesta.1 0 0 Posamezni primerki kot npr. v Idriji pri Bači1 0 1 pa trajajo tudi v latenski čas. Fibule XIII. vrste so se s slovenskega prostora razširile tudi v sosednje dežele. Tako je svetolucijska skupina vplivala na alpsko področje, medtem ko je bilo izžarevanje Do­ lenjske usmerjeno proti vzhodu, od koder so znane tudi lokalne izvedbe teh fibul (sl. 30). 30 Karta razprostranjenosti certoških fibul XIII. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des XIII. Typs 31 Karta razprostranjenosti certoških fibul X. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des X. Typs . 32 Este: izbor iz groba Capodaglio 30 — Auswahl aus Grab Capodoglio 30. 6 železo (Eisen), ostalo bron (sonst Bronzé) ; vse (alles) 1 /2 Zadnjič v halštatskem času se z masovnim pojavom certoških fibul X. vrste kaže neka širša skupnost ob- in notranje- alpskih dežela (sl. 31), katerih lasten izraz je podan z lokal­ nimi priredbami fibul te vrste. V Estah poznamo fibule, ki so v okviru vrste sorazmerno majhne z drobnim gumbkom na loku, tako da so sorodne bolonjskim fibulam (sl. 6: c), s katerimi so tudi sočasne. To dokazujejo grobovi kot so Franchini 21, Muletti Prosdocimi 257 ali Benvenuti 115, med pridatki katerih so drobne fibule s pestičastim gumbkom, certoške fibule I., IV., V. in VIII. vrste, deteljičasti in košarasti obeski.1 0 2 V svoji klasični izvedbi, kamor štejemo tako velike (sl. 32: 1, 2) kot nekoliko manjše (sl. 33: 3) certoške fibule X. vrste, so značilne za horizont Este III pozno. Časovni razpon njihove uporabe predstavljajo grobovi Capodaglio 38 in Boldu Dolfin 52/53, vendar se posamezni primerki obdržijo tudi v latenski čas.1 0 3 Enaka je podoba v svetolucijsko-dolenjskem krogu. V zgornjem Posočju tvorijo gro­ bovi s fibulami X. vrste zelo čisto, enotno skupino, kjer le redke spremne najdbe omogo­ čajo njihovo časovno opredelitev. Masivni kačasti fibuli iz groba S 2318 z Mosta na Soči (sl. 34) se vključujeta v časovni horizont širšega padanskega območja poznohalštatskega obdobja.1 0 4 Na isti krog in čas veže svetolucijske fibule tudi orožje, ki je novost v grobovih Sv. Lucije II c. Razen v svetolucijski skupini se pojavi orožje v grobovih v širšem prostoru Caput Adriae, saj ga zasledimo tako v bližnjem notranjsko-kraškem svetu, kot tudi onstran Jadrana, kjer je ta pojav datiran z atiško keramiko.1 0 5 Na drugi strani pa jih orožje po- 33 Este: izbor iz groba Costa Martini 41 — Auswahl aus Grab Costa Martini 41. 2, 7 železo {Eisen), ostalo bron {sonst Bronze) ; vse {alles) 1 /2 vezuje z Dolenjsko, saj je poleg tulaste sekire (cfr. sl. 24: 4) pogosta v svetolucijskih gro­ bovih uhata sekira, k ije značilna za slovensko ozemlje poznega halštata.1 0 6 Fibule X. vrste so na Dolenjskem vodilna oblika negovskega horizonta (T. 25: 2—5 itd.). Vendar vse kaže, da se pojavijo v istem času kot v Posočju in v Estah, saj ni nobenega dokaza za časovni zaostanek v njihovi modi, ker so spremne najdbe v grobovih v vseh treh področjih podobne, pa tudi enake.1 0 7 Enako kot v Estah ostanejo v splošni uporabi 34 Most na Soči: grob {Grab) S 2318; vse {alles) 1/2 „?*llll|IW ^ H l siw raii»'’ 'iii’ .iniM \ i nmW'\ r,(m t|H .» '''' 37 Magdalenska gora: grob {Grab) XIII/37. 1 bron (Bronze); 2, 3 svinčeno-cinasta zlitina (Blei- Zinn Legierung); 4—6 železo (Eisen); vse (alles) 1/2 35 Karta razprostranjenosti a, b, c variant X. vrste certoških fibul — Verbreitungskarte der Vari­ anten a, b, c des X. Typs der Certosafibeln 36 Karta razprostranjenosti certoških fibul XI. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des XL Typs 38 Karta razprostranjenosti certoških fibul VIII. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des Vili. Typs dalj časa, saj se nahajajo skupaj s profiliranimi svinčenimi zapestnicami, velikimi suličnimi ostmi, plavutastimi sekirami (T. 66: 14; 70: 1—4; 29: 3),1 0 8 ki so mlajši elementi v okviru negovskega horizonta. Nekatere fibule X. vrste se vobliki inačic g oz. h srečajo tudi zlaten- skodobnimi najdbami, kar dokazujejo posamezni grobovi iz notranjskih najdišč in Vinice.1 0 9 Raznolikost področja razprostranjenosti certoških fibul X. vrste pa se kaže z nizom inačic. Fibule variante a so lastne Padski nižini in kažejo smer širjenja certoških fibul v prostor Golasecca kulture (sl. 35 <(». Velike fibule inačice e so skupne širšemu prostoru od Bologne do Like (sl. 31 A). Pri manjših fibulah pa je mogoče opaziti razlike, ki odse­ vajo različna izdelovalna središča. Tako najdemo fibule inačice b predvsem v svetolucijsko- istrskem krogu, fibule variante c pa v vzhodnem delu Slovenije (sl. 35). Fibule inačic g in h so značilne v jugozahodnem delu slovenskega prostora in sosednjih japodskih predelih (sl. 52). Oblikovalni slog posameznih področij odsevajo tudi certoške fibule XI. vrste. Tako so na Dolenjskem značilne masivnejše oblike fibul (sl. 37: 1, T. 6: 6; 88: 5), v zahodnem delu Slovenije in Liki pa so fibule vitkejše in bolj iztegnjene sheme (T. 5: 2, 3 ; sl. 36). XI. vrsta fibul se pojavi v zgodnjem času negovskega horizonta, kar najbolje kaže grob IV/3 iz Novega mesta.1 1 0 Ta grob, k ije njegov klasičen predstavnik, leži v notranjem krogu južne skupine grobov gomile, tako da mu sledita še dve vrsti grobov zunanjih krogov te skupine, ki predstavljajo čas trajanja negovskega horizonta. Z grobom X III/37 z Magda- lenske gore, v katerem so pridatki izrazito mladega porekla (sl. 37),1 1 1 pa je nakazan ča­ sovni razpon uporabe teh fibul skozi vso poznohalštatsko obdobje. V poznohalštatski čas sodijo neštevilne certoške fibule VIII. vrste (sl. 38). Njihova opre­ delitev temelji le na grobnih celotah iz Dolenjskih Toplic in sklopu najdb iz Valične vasi.1 1 2 V grobu X I/20 je skupaj s svinčeno zapestnico in okroglimi pasnimi jezički (T. 66:13—23), v grobu III /4 pa z latenoidno fibulo (T. 19: 9, 7),1 1 3 kar kaže, da so razmeroma pozne v okviru negovskega horizonta. c a û i t = ^ 39 Este: izbor iz grobov Randi 37 (1-4) in Aia Capodaglio 8 (5—8) — Auswahl aus den Gräbern Rondi 37 (1—4) und Aia Capodaglio 8 (5—8); Idrija ob Bači (9—13): grob {Grab) 34. 12—1 3 železo {Eisen), ostalo bron {sonst Bronze)', vse {alles) 1/2 40 Karta razprostranjenosti certoških fibul IX. b, c vrste — Verbreitungskarte der Certosa­ fibeln des IX. b, c Typs 41 Karta razprostranjenosti certoških fibul XII. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln der XII. Typs 42 Karta razprostranjenosti certoških fibul VII. e, f. in h vrste — Verbreitungskarte der Certosa­ fibeln des VII. e, f und h Typs Med pozne variante certoških fibul se uvrščajo še majhne fibule (6 in c inačice) IX. vrste. Čas njihovega nastanka kaže že osnovna shema fibul obeh inačic, saj je tako prva kot druga lastnost oblikovanja poznih certoških fibul.1 1 4 Med spremnimi najdbami v grobovih, ki so dokaj skromni, je v Estah značilna groba keramika. To so lonci in sklede ter posode, okrašene z vodoravnimi žlebovi, kar je v pri­ merjavi s »fino« estensko keramiko, običajno pridano v grob, nenavadno, tako da ti grobovi tvorijo neko posebno skupino. Deteljičasti (sl. 39: 4) in diskasti obeski vežejo te grobove na čas horizonta Este III pozno, medtem ko govori srednjelatenska fibula (sl. 39: 3) za mlajši čas. Tako je z grobovoma Capodaglio 37 in Randi 37 (sl. 39: 1—4) predstavljen časovni razpon mode teh fibul.1 1 5 V isti čas sodijo grobovi s temi fibulami iz Idrije pri Bači. Njihovi sestavi so, podobno kot v Estah, še pretežno halštatski,1 1 6 vendar različni kot v sosednjem Mostu na Soči, kar dokazuje, da so verjetno mlajši od časovnega hori­ zonta Sv. Lucije II c. V posameznih primerkih se je ta fibula zadržala še v zgodnje rimski čas, kar izpričuje grob Rebato 32 iz Est z novcem Tiberija,1 1 7 Skorajda baročno okrašeno delujejo fibule XII. in VII. ( e ,/) vrste, ki so poslednja hal- štatska izvedba certoških fibul. Tako ene kot druge so se v nošnji obdržale še v latenski čas. Lega groba II/2 iz Novega mesta na skrajnem robu zunanjega kroga grobov gomile1 1 8 je najboljši glasnik mode fibul XII. vrste, saj označuje zaključno fazo negovskega hori­ zonta, za kar govorijo tudi spremne najdbe kot sta zapestnici s kačastima koncema.1 1 8 V isti čas se uvršča še grob iz Dolenjskih Toplic (T. 78: 1—11), saj je fibula popolnoma enaka novomeškima, pa tudi plavutasta sekira (T. 78: 10) je značilni tip mlajših grobov v sklopu gomil tega najdišča. Grob 117 iz Šmihela1 2 0 dokazuje, da je to čas, ko so v jugo- vzhodnoalpskih deželah že znane fibule latenskih shem. Razprostranjenost fibul XII. vrste kaže, da so izrazito last južnoslovenskega prostora in sosednjih pokrajin od Like do Sane (sl. 41). Njim sočasne v zahodnoslovenskem svetu pa so sorodne fibule variante VII e (sl. 42). Zaradi neohranjenosti grobnih celot fibul VII. c variante je njihova časovna opredelitev otežkočena. Vendar je z grobom 30 iz Idrije pri Bači, v sestavu katerega je fibula zgodnje- latenske sheme časa Lt B,1 2 1 nakazan čas njihove mode. Pri fibulah VII. f vrste pa pridejo do izraza lokalne značilnosti posameznih predelov. Redke grobne celote s slovenskega prostora iz Idrije pri Bači, Socerba in Vinice prav zaradi krajevnih posebnosti ne nudijo najboljših opor za kronološko opredeljevanje. Vendar pa nakazuje njihovo časovno mesto kulturna sredina, iz katere izhajajo, saj se najdišča s temi fibulami uvrščajo v horizont grobišč med Sočo in Uno (sl. 42), ki je najbolje datiran v Jezerinah, kjer so grobovi s fibulami/ inačice VII. vrste najpogostejši v času Lt B2 — C.1 2 2 Da je razvoj certoških fibul dosegel to stopnjo oblikovanosti dejansko šele v času okrog 300 pr. n. š., dokazujejo sorodne, čeprav zopet povsem lokalne fibule iz ligurskega pod­ ročja, kjer so z značilno keramiko, med katero je tudi etruščansko-campanjski kylix, dati­ rane v 3. stol.1 2 3 (sl. 42 ^). Alpe Certoška fibula se začne v severnem obrobju Padanske nižine in južnoalpskih dolinah uveljavljati v času horizonta depojev — iz Romalla in Dercola ter Arbeda Cerinasca in Vandoiesa di Sopra. Največ vrst certoških fibul predstavlja depo iz Arbeda Cerinasca, v katerem se nahajajo tako fibule izhajajoče iz jugovzhodno-alpskega — estenskega področja (H. in I. b — sl. 43, 20) kot fibule, ki so značilne za ta prostor (X. a in VII. c — sl. 35 0, 44 A).1 2 4 Depo, ki sodi v čas sredine 5. st.,1 2 5 datira hkrati začetek mode certoških fibul v teh deželah. To dejstvo potrjujejo tudi fibule II. vrste iz Romalla in Castel Telvane, saj skupaj s fibulo iz Arbeda izpričujejo le širjenje iz slovenskega prostora (sl. 43), kjer so zgodnejše. Te povezave v istem času nakazujejo še fibule VI. vrste iz depoja iz Vandoiesa,1 2 6 ki so v času srede 5. st. v matičnih središčih (sl. 25) v splošni rabi. Depo iz Vandoiesa di Sopra 43 Karta razprostranjenosti certoških fibul II. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibebi des II. Typs družijo z najdbo iz Arbeda še številne fibule variante VII c ter posamezne kačaste in pav- kaste fibule, ki vse govorijo za sočasnost omenjenega horizonta depojev.1 2 7 Fibuli variante X a iz depoja iz Arbeda sta enaki fibulama iz grobov 141 iz Ca Morte in 25 iz Pianezza, kjer so v obeh primerih med spremnimi najdbami manjše kačaste fibule in keramika, ki so značilne v času stopnje Golasecca III zgodnja oz. Tessin C1 2 8 (sl. 35 0). Med pozne fibule te inačice, ki so tudi oblikovno razvitejše, sodijo fibule iz groba 56 iz Arbeda Cerinasca, v katerem je še mlajša fibula variante X m 1 2 9 (sl. 52 (>). Le-ta je v grobu 21 iz Pianezza skupaj z veliko fibulo inačice X f ter majhno fibulo XI. vrste (sl. 36). Grobova 6 iz Brembatte Sotta, s fibulo variante XI c, in 49 iz Dürrnberga, s fibulo variante X m , pa jasneje opredeljujeta to skupino grobov v čas poznega 5. st.1 3 0 S stratigrafsko lego groba 87 v grobišču Cerinasca d’Arbedo pa je nakazan tudi relativni odnos pred­ stavljenih vrst certoških fibul do mlajšega horizonta s klasičnimi »tessinskimi« fibulami X. vrste.1 3 1 Iz nekropole Cerinasca d’Arbedo je znana še fibula IX. a vrste, ki je bila najdena v istem delu grobišča kot omenjena fibula XI. c vrste, tako da tudi sodi v isti čas. To doka­ zujejo tudi sorodni primerki iz Guda in Dalpe, ki se nahajajo v poznih grobovih stopnje Tessin C1 3 2 (sl. 22). Depoje Dercolo, Vandoies di Sopra in Cerinasca d’Arbedo enačijo še certoške fibule VII. c vrste, ki sodijo med najštevilnejše v tem področju (sl. 44 A ).1 3 3 Za datacijo teh fibul je pomemben še bogat grob z negovsko čelado iz Ca Morte. Ta grob vežejo z že omenje­ nima grobovoma 25 iz Pianezza in 141 iz Ca Morte drobna kačasta fibula in bronasta cista, z depojem iz Arbeda pa stamnos situla, tako da sodi v isti čas — v horizont Golasecce III zgodnje.1 3 4 To pa dokazuje, da je uporaba teh fibul istočasna v alpskem in predalpskem prostoru. Da se fibule te variante pojavijo sočasno v celotnem alpskem svetu, pa kljub slabo ohranjenim celotam s področja adiške doline, dokazujejo grobovi iz Dürrnberga pri Halleinu. Grob 1/2 je mlajši kot grob 1/3 in precej sočasen z grobom 1/1, v katerem se nahajata fibuli Marzabotto tipa Lt A.1 3 5 V približno isti čas se uvrščajo še drugi grobovi tega najdišča kot npr. 32/2, 55/2 ter grob s fibulo te inačice iz Wildenroth-Grafratha.1 3 6 V grobu 39/3 iz Dürrnberga se nahaja nekoliko mlajša fibula VII. vrste, ki jo označu­ jejo večji zavoji peresovine in bolj iztegnjena oblika, kar jo uvršča med sorodne, včasih že precej degenerirane primerke te vrste v prostoru severno od Alp (sl. 44 □ ). Ta grob je precej sočasen z grobovoma 2 in 4, tako da sodi v pozen Lt A, morda pa že na prehod v Lt BI. Podobne fibule so znane še v sklopu grobov iz Richterskellerja in groba 12 iz Dürrnberga, ki prav tako sodijo v čas poznega Lt A (2), ponekod pa se obdržijo še v čas Lt BI.1 3 7 Velike certoške fibule X. vrste se v alpskem svetu pojavijo v dveh različnih izvedbah: zahodno od linije Adiža—Inn v tim. obliki tessinskih fibul (inačica n), vzhodno pa s fibu­ lami variante l, ki so oblikovno bližje estensko-slovenskim primerkom te vrste kot pa svo­ jim zahodnim sosedom. Tako je s to certoško fibulo orisano tudi kulturno-zgodovinsko obeležje teh pokrajin (sl. 31). Za datacijo fibul variante XI nam služijo predvsem grobovi iz Dürrnberga, saj so tirol­ ski primerki v glavnem brez ohranjenih celot. Tako za relativno kot absolutno časovno mesto teh fibul je pomemben grob 44/1, ki je mlajši od groba 44/2, kateri se uvršča med klasične predstavnike Lt A.1 3 8 Razen tega se v grobu 44/1 nahaja še fibula zgodnjelatenske sheme z masivnim lokom, ki lahko sodi že v čas Lt BI. Za isti čas govori tudi grob 10/1. Med grobnimi pridatki ima fibulo Marzabotto tipa, ki se v tej obliki še pojavlja v zgod- 44 Karta razprostranjenosti b, c in g variant VII. vrste certoških fibul — Verbreitungskarte der Varianten b, c und g des VII. Typs der Certosafibeln njem Lt B. Hkrati pa je sočasen z grobom 10/2, v katerem je podobna fibula kot v grobu 44/1.1 3 9 Njihovo uporabo v zgodnjem 4. st. pa dokazujeta še grobova iz Kuffarna in Aua v Leithagebirge.1 1 0 V osrednjem in zahodnem alpskem področju je nekako v istem času — v stopnji Tessin D oz. Golasecca III srednje prevladala moda značilnih »tessinskih« certoških fibul (sl. 31 0). Na najdiščih južnoalpskih dolin, kot so v Arbedu, Castanedi, Brembatte Sottu in Ca Morti, je z njimi predstavljen izrazit poznohalštatski horizont, v katerem se že po­ javijo posamezni latenski elementi.1 4 1 Medtem ko so v notranjealpskem svetu kot v Miin- singenu ali Spiezu že v sklopu zgodnjelatenskega horizonta L tlb oz. L tB l.1 4 2 Vendar se je tudi tod ohranila njih uporaba v čas Lt B2,1 4 3 kar je pravzaprav enak pojav kot v celotnem področju južno od Alp od Pada do Save in Sane. Jugozahodna Panonija in zahodni Balkan To področje je s svojimi kulturnimi skupinami razčlenjeno v več lokalnih faciesov južnopanonsko-balkanskega halštata, ki so s certoško fibulo povezani z jugovzhodno- predalpskim svetom. Od tod so jo prevzeli in jo nato tudi po svoje preoblikovali. Le s posameznimi fibulami II. in IV. vrste so segle zgodnje certoške fibule tudi na pod­ ročje zahodnega Balkana (sl. 8, 43), kjer je zlasti pomembna Donja dolina kot posrednik med Slovenijo, Panonijo in Bosno. V Donji dolini je nakazana istočasnost priliva novih oblik certoških fibul, saj se v grobu 9 M. Petroviča jun. srečajo fibule II. in V. vrste. Tako 45 Zagradje (1—5): izbor iz groba 2 — Auswahl aus dem Grab 2; Potpečine (6—8): grob (Grab) XIX/1 ; Crvena Lokva (9—11): izbor iz groba gomile CHI — Auswahl aus dem Grab des Grab­ hügels C in . 2, 4 jantar (Bernstein), 10 srebro (Silber), ostalo bron (sonst Bronze)-, vse (alles) 1/2 46 Vražiči: izbor iz groba III /5 — Auswahl aus dem Grab III/5; 7, 9 železo (Eisen), ostalo bron (sonst Bronze); vse (alles) 1 /2 prve kot druge se nahajajo v grobovih, ki tvorijo enoten horizont, katerega lahko glede na njegovo celotno gradivo vzporejamo s certoškim horizontom Dolenjske.1 4 4 S V. vrsto se je certoška fibula uveljavila na širokem področju od Velem St. Vida do Glasinca (sl. 18), kjer je postala ena izmed vodilnih oblik 5. st. Za časovno opredelitev teh fibul so pomembni grobovi iz Beremenda in Crvene Lokve, kjer so skupaj z ločnimi fibulami s pravokotno nogo (sl. 45: 9,10), ter Zagradja in Talin, v katerih so med pridatki profilirane jantarjeve jagode, obeski in ilirsko-grška čelada mlajše variante (sl. 45: 2, 4). To so namreč značilne oblike tega področja, ki se nahajajo v dobro datiranih celotah Atenice, Novega Pazarja in Kačnja.1 4 5 Na glasinaškem področju so znane tudi lokalne priredbe te vrste fibul. So nekoliko mlajše, saj so med spremnimi najdbami ločne fibule z dolgo nogo, ki so prav tako nastale po »zahodnem« vzoru fibul (sl. 47: 1, 2),1 4 8 ter ločne fibule z visoko pravokotno nogo brez 47 Čardak: izbor iz groba gomile VI — Auswahl aus dem Grab des Grabhügels VI. 7. 1—6, 8, 9, 14 bron {Bronze); 1 steklovina (Glasmasse); 15 železo {Eisen); 1 1 kost {Knochen); 12, 13 kamen {Stein); vse {alles) 1 /2 gumbka (sl. 46: 2, 1, 3 ; 47: 1—5), ki so mlajše v okviru stopnje Glasinca V a. To kaže tudi kombinacija s fibulo domače izvedbe III. vrste in s samostrelno fibulo XIII. vrste (cfr. sl. 48).1 4 7 Poleg fibul V. vrste so v bosanskem prostoru znane še certoške fibule, ki so neka hi­ bridna oblika nastala po vzoru fibul III. in I. b vrste (sl. 45: 7).1 4 8 Pojavijo se v mlajšem času Glasinca V a, kar dokazujejo grobovi, med pridatki katerih so ločne fibule s pravo­ kotno nogo in certoške fibule XIII. vrste (sl. 48: 2, 3).1 4 9 Tako časovna razlika med pojavom variant teh fibul v jugovzhodno-predalpskem in bosanskem prostoru podpira domnevo o slovenskem vzoru fibul (sl. 20 ■). Močan jugovzhodnopredalpski vpliv v panonsko-balkanski svet se izraža tudi s cer- toškimi fibulami XIII. vrste, ki preoblikovane v mlajšem času postanejo značilnost tega 48 Cavarine : izbor iz groba gomile IV — Auswahl aus dem Grab des Grabhügels IV; vie (alles) 1 /2 49 Sanski most: izbor iz groba 76 — Auswahl aus dem Grab 76. 1 —3, 6 bron (Bronze), 4 jantar, steklovina, železo (Bernstein, Glasmasse, Eisen), 5 jantar, steklovina (Bernstein, Glasmasse); 7,8 železo (Eisen); 9, 10 glina (Tori), vse (alles) 1/2 50 Sanski most: izbor iz groba 121 — Auswahl aus dem Grab 121. 6, 9,12 železo (Eisen), 10 jantar, železo (Bernstein, Eisen), ostalo bron (sonst Bronze)', vse (alles) 1 /2 področja (sl. 30). Pojavijo se v istem časovnem horizontu kot v Sloveniji. Tako v Bere- mendu, Adaševcih kot na Glasincu so z njimi v grobovih najdbe, kot so astragalni pasovi, dvokrake igle (sl. 48), fibule s pravokotno nogo, trakaste fibule in certoške fibule III. b ° o ° 0 [°] ▲ ▲ o ▲ ° ▲ „ ° A °°r— i > 0 o £ 3 o o / n o o 0 0 O A 0 0 \ □ o o / / É k certoške fibule XIII.vrste O jugovzhod, alpske živalske fibule G železne fibule ^ fibule zgodnje latenske sheme O 51 Razprostranjenost fibul na grobišču v Szentlörincu — Verbreitung der Fibeln aus dem Gräber­ feld von Szentlörinc vrste, ki so značilne za pozni horizont Glasinca V a.1 5 0 Relativni odnos teh fibul do mlaj­ šega horizonta s fibulami inačice XIII h pa nakazujeta grobišči v Sanskem mostu in Szent­ lörincu. Prve certoške fibule Sanskega mostu se pojavijo v obliki inačic III., V. in VII. vrste. Tem se pridružijo še samostrelne fibule z živalsko glavico na koncu noge in certoške fibule Xin. (o in c) vrste (sl. 49: 2, 3).1 6 1 Uvrščajo se v horizont, ki ga označujejo še dvokrake igle, železne pasne spone in udarni noži.1 5 2 Drugi horizont grobov pa označujejo fibule lokalne izvedbe XIII. vrste, jugovzhodnoalpske živalske fibule (sl. 50: 1—3), ter fibule s čolničastim lokom. Tako ene kot druge imajo pogostokrat dodatno okrasno peresovino z zankami, ki je očitno značilna lastnost fibul tega časa v Sanskem mostu.1 5 3 Kombinacija certoških fibul XIII. h variante s fibulami s čolničastim lokom in nazaj zavito nogo, ki se idejno približujejo zgodnjelatenski shemi panonskih fibul Lt B, pa jih opredeljujejo v sredino in drugo pol. 4. st.1 5 4 Glede na lego v grobišču v Sanskem mostu se v nakazan časovni horizont uvrščata še grobova s certoškima fibulama XII. vrste,1 5 5 s čemer le potrjujeta datacijo teh fibul v širšem prostoru med Krko in Sano (sl. 41). V Szentlörincu, ki je po gradivu precej soroden Sanskemu mostu, se certoške fibule X m . vrste pojavijo večinoma že v obliki variante h. Njihovo časovno mesto je nakazano s horizontalno stratigrafijo grobišča, saj sodijo v horizont grobov, ki je starejši od sicer maloštevilnih grobov srednjega Lt B (sl. 51).1 5 6 Tako je v Szentlörincu in Sanskem mostu predstavljen čas uporabe te variante XIII. vrste certoških fibul v razponu 4. st. 52 Karta razprostranjenosti g, h in m variant X. vrste certoških fibul — Verbreitungskarte der Varianten g, h und m des X. Typs der Certosafibeln Na lisko japodskem področju, ki je za tuje vplive precej zaprto z izrazito samosvojim razvojem, se je certoška fibula uveljavila z drugačnimi vrstami kot v bosansko panonskem prostoru. Temu svetu je lastna ločna fibula z dolgo nogo s pestičastim gumbkom (protocertoška fibula).1 5 7 V njenih razvojnih variantah ji lahko sledimo od časa okrog 600 pr. n. š., ko se pojavi, dalje, tako da jo najdemo skupaj tudi s certoško fibulo X. vrste.1 5 8 Ravno tako pa lahko vidimo v njej prototip helenističnodobnih fibul, kot jih poznamo iz Baške ali Asserie.1 5 9 Osnovna shema loka in noge ostane v bistvu enaka, le velikost se spreminja in dvignjen pestičast gumbek noge doživi spremembo, saj ga nadomesti jezičast proti nogi obrnjen zaključek. Podoben razvoj te vrste fibul pa je zaslediti tudi onstran Jadrana — v italskem svetu.1 6 0 Zaprtost japodskega prostora, ki izključuje tako kvalitetni prehod predcertoške fibule v certoško, kot tudi zmožnost posredovanja in ekspanzije v sosednje dežele, govori ta proti prikazovanju »protocertoške« fibule kot prototip certoške fibule v tem področju.1 6 1 Certoška fibula se pojavi v japodskem prostoru šele s fibulami VII., X. in XI. vrste. Fibule variante VII b, ki so znane iz Like le v redkih primerkih, datira grob 266 iz Kom- polja.1 6 2 Običajne pa so fibule X. vrste, ki jih v tem področju označuje bolj trakast lok, večkrat »čolničasto« usločen,1 6 3 in pa fibule XI. vrste. Oboje so značilne za poznohalštatski horizont tega prostora. Njihov pričetek lahko opredelimo s pomočjo primerjave z jugo- vzhodnopredalpskim svetom, od koder je prišla pobuda zanje (sl. 31, 36). Iz uporabe pa so prišle v času pojava certoških fibul V II./ vrste, na kar kaže zlasti grobišče v Jezerinah. Z grobovi 121 a, 216 in 95 so predstavljene najzgodnejše certoške fibule jezerinske nekropole, ki se hkrati uvrščajo v prvi horizont mlajšeželeznodobnih grobov tega gro­ bišča.1 6 4 Fibuli X. vrste se po svoji shemi uvrščata v inačico g (sl. 52), tako da se zaradi mlajših tendenc v oblikovanju razlikujeta od običajnih liških primerkov. V sklopu nekro­ pole se nahajata v predelu, zlasti grob 216, ki že meji na latenskodobni del grobišča.1 6 5 S tem je nakazan isti čas uporabe kot v jugozahodnem delu Slovenije, kjer so te fibule značilne za »vojaški« horizont grobov poznohalštatskega obdobja. Tako je z njimi datiran tudi prvi mladohalštatski horizont grobov v Jezerinah, katerega začetek ne more biti sta­ rejši od sredine 4. st.1 6 6 (•' Grob 95 iz Jezerin dokazuje isti čas tudi za fibulo XII. vrste. Te so precej pogoste na japodskih nekropolah (sl. 41). Posamezni primerki, ki še nimajo izrazito oblikovanih krilc, kažejo, da seje tod morda celo porajalo njihovo oblikovanje.1 6 7 Čas njihove nošnje pa tudi v Liki ne more biti drugačen, saj so na eni strani v Sloveniji, na drugi pa v Jeze­ rinah in Sanskem mostu datirane v predlatenski horizont 4. st. Fibule VII. / vrste so vodilna oblika naslednjega — mlajšega horizonta grobov v Jeze­ rinah. Nahajajo se v grobovih v predelu grobišča, kjer so pogoste tudi fibule srednje- latenske sheme. Z latenskimi fibulami pa so skupaj tudi v sklopu posameznih grobov, tako da njihova uporaba v času Lt B 2 in C ni sporna.1 6 8 To časovno opredelitev dopol­ njujeta še dva depoja iz japodsko-liburnijskega področja. Z najdbo iz Gradine v Jagodnji gornji je dokazana prisotnost te fibule v sredini liburnijsko-helenističnega nakita, ki daje čas ante quem non poznega 4. oz. 3. st.1 6 9 Mazinski depo pa je datiran z novci v čas preloma 2. v 1. st. pr. n. š.,1 7 0 kar dokazuje trajanje teh fibul skozi vso srednjelatensko obdobje. Japodsko-liburnijski svet je preoblikoval še eno vrsto certoških fibul (sl. 20). Oblikam fibul inačic c in d I. vrste so bile za vzor verjetno starejše fibule 6 variante te vrste, za kar govori shema fibul, ki je v bistvu ostala enaka. Čas njihove uporabe predstavljajo celote v Jagodnji gornji, Asserii, Ninu in Baški z gradivom pozno liburnijsko-helenističnega značaja, v Ribiču pa s fibulo srednjelatenske sheme. Tako so bile v modi sočasno s cer- toškimi fibulami VII. f vrste v že predstavljenem časovnem obdobju.1 7 1 Sklep Ideja oblikovanja, ki ga kot nov tip prinaša certoška fibula, se je porodila v širšem prostoru med Tibero in Savo, pri čemer je bila pobuda morda le italska, za kar govore zlasti fibule IV. vrste (sl. 8). Vendar se to snovanje v času njihovega uveljavljanja izraža tudi s povsem jugo-vzhodno predalpskimi vrstami fibul, ki so razmeroma številne (I.—III. vrsta). Te izpričujejo na eni strani estensko in na drugi strani dolenjsko pobudo, pri čemer je mesto svetolucijske skupine v toliko izredno, ker je, kot vezni člen, vedno soudeležena pri ustvarjanju v obeh področjih. Iz estensko-slovenskega prostora je nato mogoče slediti širjenju certoških fibul v alpski ter panonsko-balkanski svet. Jugovzhodnopredalpski prostor je posredoval fibule II. in I. b vrste predvsem v alpske dežele (sl. 43, 20 • ) . Z varianto I b pa je vplival tudi na zahodnobalkansko področje, kjer je bilo izoblikovanih več lokalnih inačic certoških fibul — I c, d in III b (sl. 20 A, ■). Neposrednejši vpliv v vzhodne dežele pa dokazujejo fibule V. in XIII. vrste (sl. 18, 30), ki kot poslednji utrip halštatske kulture povezujejo dežele med Sočo in Donavo ter Drino. Izžarevanje estenskega kroga je bilo usmerjeno na področje južnoalpskih dolin, kamor so se širile fibule IX. a in X. a vrste, ki se pojavijo predvsem na prostoru Golasecca kulture (sl. 22, 35 < > ). Fibule VII. vrste pa so postale lastne več alpskim skupnostim (sl. 44). Izredno široko razprostranjenost certoških fibul predstavlja »klasična« X. vrsta (sl. 31). Njihovo izvorno področje je najverjetneje Bologna, od koder so se preko estenskega kroga razširile v prazgodovinski »evropski« svet, kjer so se razvejale v niz inačic, ki jim sledimo od Rena in Donave do Save in Une. Njihov pomen ni le v tem, da zadnjič izpričujejo »halštatsko svojstvo« teh dežela predlatenskega časa, temveč da se s svojimi čistimi vari­ antami javljajo le na zaključenih geografskih področjih (sl. 31) in tako nakazujejo dolo­ čene faciese, katere lahko zaradi že »zgodovinskega« časa vežemo na posamezne etnične skupine.1 7 2 Z najmlajšimi priredbami certoških fibul (VII. e, f , h, IX. b, c, XII., I. c, d) se že kaže razdrobljenost skupnosti med Padom in Savo ter Uno, saj so le-te bolj lokalnega značaja, medtem ko jih v alpskem svetu skoraj ne zasledimo več. Še najbolj izrazite so fibule XII. vrste, ki povezujejo prostor med Krko in Sano (sl. 41). Fibule VII. (e, / , h) vrste predstav­ ljajo na eni strani obalpsko skupnost ter drugo, ki prostorsko delno sovpada s prvo, ven­ dar se širi do Une oz. Arna (sl. 42). Tako predstavljajo te vrste fibul zožene kulturne kroge, katerih središča se pojavijo v novih geografskih prostorih. Z njimi je nakazana kontinuiteta halštatskega prebivalstva v latenski čas, ki je v tem prostoru sicer sprejelo latensko modo, vendar jo je po svoje preoblikovalo in hkrati razvijalo dalje lastni — nela- tenski oblikovni zaklad. Časovni horizonti mladohalštatskega obdobja na Dolenjskem V sklopu intenzivnejših raziskovanj halštatske kulture Slovenije zadnjih let je bilo podano tudi kronološko in kulturnozgodovinsko vrednotenje mladohalštatskega obdobja, tako da je mesto jugovzhodnopredalpske skupnosti v prazgodovinskem svetu tega dela Evrope osvetljeno tako dobro, da vabi k nadalnjemu proučevanju in diskusiji. V razpravi Halštatska kultura v Sloveniji je S. Gabrovec1 7 3 prepričljivo izpeljal novo kronološko razdelitev na posamezne časovne horizonte. Z njimi je nakazal tudi konti- nuiranost razvoja kulture in tako zabrisal sicer tradicionalno ločitev na staro in mlado- halštatsko obdobje, saj je tako občutljivi čas prehoda vključil v časovno stopnjo Stična — Novo mesto in jo razdelil v dva horizonta, tako da Stična 2 označuje že čas Ha D l. Na­ slednji stopnji, ki sta predmet naše obravnave, saj ju želimo s pomočjo certoških fibul ter analize gomil iz Volčjih njiv in Dolenjskih Toplic podrobneje opredeliti, pa je označil kot skitsko — Ha D2/3 in negovsko — Ha D3. Da s to delitvijo ni bila izrečena zadnja beseda nam priča referat Zur Chronologie der Hallstattzeit im Ostalpenraum,1 7 4 kjer sta S. Gabrovec in O. H. Frey v skupnem delu pri ponovnem vrednotenju gradiva na širši osnovi vnesla novosti, ki se tičejo tudi kronološke delitve že imenovanega skitskega ho­ rizonta. Le-ta je razdeljen v dva horizonta — dvogrebenaste čelade in certoške fibule. Če je predstavitev skitskega horizonta1 7 5 dognana in je le njegov začetek postavljen časovno nekoliko previsoko,1 7 6 saj skoraj v celoti odgovarja na novo vpeljanemu horizontu cer­ toške fibule, pa ostane horizont dvogrebenaste čelade nejasno formuliran. Nedvomna je razlika v nošnji fibul, saj je v prvem horizontu pogosta kačasta fibula s svojimi značilnimi jugovzhodnoalpskimi variantami,1 7 7 medtem ko se v drugem horizontu uveljavi niz cer­ toških fibul. Ločitev obeh horizontov na podlagi dvogrebenaste čelade pa je težja, saj je številnejša v grobovih mlajšega horizonta, kjer je često skupaj s predmeti, ki sodijo pod skitski vpliv, kot pa v eponimnem, ko je med grobnimi pridatki bolj redka.1 7 8 Tako po­ imenovanje horizontov ni najbolj posrečeno, kar pa ne zmanjšuje upravičenosti nakazane delitve. K razjasnjevanju relativnih odnosov teh dveh horizontov dodajamo poskus strati- grafsko kronološke analize gomile iz Volčjih njiv. Gomilno grobišče v Dolenjskih Toplicah pa nam na novo predstavlja časovno razdelitev v okviru certoškega in negovskega hori­ zonta. Volčje njive Gomila sodi v krog vzhodnodolenjskih gomil, ki so sorazmerno majhne.1 ,9 Ker je gomila delno uničena, zlasti v jugovzhodnem predelu, je vrednost njene kronološke pred­ stavitve okrnjena. Osrednjo skupino v gomili tvorijo grobovi 3, 9 in 10 (sl. 53). Glede grobne konstrukcije se zdi, da je grob 3 centralni grob, ki pa je z ozirom na globino precej sočasen z grobom 9. Kačasta fibula iz groba 9 (sl. 54: 8) je enaka fibuli iz groba V II/39 z Magdalenske gore. Ta je značilni predstavnik horizonta kačastih fibul,1 8 0 hkrati pa še navezan na horizont Stične 2, kar izpričuje poleg ležeči ženski grob VII/40.1 8 1 Tako opredeljuje časovno mesto groba 9 kačasta fibula, ki je najpogostejša prav v horizontu kačastih fibul,1 8 2 saj so starejše — v času Stične 2 moderne kačaste fibule s pestiči.1 8 3 Isti čas izpričuje tudi obročast nakit tako iz groba 9 kot iz groba 3 (sl. 54: 7, 9, l).1 8 4 Izmed skupine osrednjih grobov je glede na globino najmlajši grob grob 10,1 8 5 in predstavlja vezni člen h grobu 4. Zdi se, da je s tem ženskim grobom neposredno povezan otroški grob 17, ki pa je verjetno sočasen z grobovoma 14 in 15, za kar govori enotnost načina njihovega pokopa v gomilo (sl. 53, 54: 10—19). V časovni razpon med grobovoma 10 in 17 pa utegnejo soditi še grobovi 5, 6 in 1, ki so brez izrazitih grobnih pridatkov. Lasni obroček iz groba 4 (sl. 54: 13) zamenja v ženski noši starejše obročke, znane iz groba 9 (sl. 54: 7). Običajno ga najdemo skupaj s kačastimi fibulami mlajših variant (sl. 54: 10), ki prav tako dokazujejo postopne modne spremembe v okviru horizonta kačastih fibul,1 8 6 in pa s certoškimi fibulami II. in V. vrste.1 8 7 Da je ta skupina že bližja certoškemu horizontu kot osrednji grobovi, nakazuje še fibula iz groba 17 (sl. 54: 17).1 8 8 Grobovi 16, 13 in 7 predstavljajo naslednji horizont grobov, saj so zakopani že v na­ sutje gomile. S pridatki groba 7 se uvrščajo v čas zgodnjih certoških fibul (sl. 54: 20).1 S 0 Zelo verjetno sodijo v ta čas še najdbe iz razmetanega groba s točke 2, saj so bronaste pločevinaste cevčice po načinu izdelave sorodne lasnim obročkom groba 7 (sl. 54: 21, 25). Keramika pa je podobna keramiki iz grobov 18 in 21 (sl. 54: 30), ki sta bila pokopana približno v istem obdobju kot našteti grobovi. Lasni obroček iz groba 18 je namreč so­ roden obročkom iz groba 4 (sl. 54: 13) in ne more biti mlajši od certoškega horizonta. Pridatki groba 20 (sl. 54: 29) pa nakazujejo prisotnost skitskih elementov, ki so ravno tako značilni za omenjeni horizont.1 “ Glede na lego je nekoliko nejasno mesto groba 2 (sl. 53). Ker je nedvomno mlajši kot grob 17, se uvršča v časovni razpon med skupino, ki jo predstavlja grob 7 in najmlajšo skupino grobov zunanjega kroga. Okrašen bronast klin (sl. 54: 36) povezuje ta grob z grobovoma 11/13 in XIII/55 z Magdalenske gore.1 9 1 Pasna spona izdelana v estenskem slogu opredeljuje grob 11/13 v 5. st. Tako je tudi uporaba dvogrebenaste čelade nedvomno izpričana za ta čas, kar je potrjeno še z grobom z dvogrebenasto čelado z Vač, v katerem je pasna spona, ki sodi v isti krog in čas kot magdalenska,1 9 2 ter z najdbo iz Šmarjete, kjer je čelada v kombinaciji z dvema situlama.1 9 3 Na isti horizont veže grob 2 še bronasta plo­ ščica (sl. 54: 34), ki je sorodna falerci iz groba 11/38 z Magdalenske gore.1 9 1 Le-ta se z okrasnima svastikama uvršča v skupino grobov s soiodnimi »skitskimi« elementi, znanimi še iz drugih grobov tega najdišča ter groba V/33 iz Dolenjskih Toplic (T. 38: 2, 3).1 9 5 Ker so ti predmeti iz svinčene oz. cinaste zlitine in tako izdelek domačih rokodelcev, so ne­ dvomno mlajši kot bronasti primerki iz groba 1/99 iz Stične, ki so tudi ikonografsko dru- gačni.1 9 6 Ta grob, v katerem sta tudi certoški fibuli enaki kot v grobu 7 iz Volčjih njiv (V. vrsta), potrjuje sočasnost »rdeče generacije« grobov iz Volčjih njiv (sl. 53, 54: 7—30). V stiski gomili pa se uvršča v krog grobov, v katerem je ležal znameniti grob 104 z negov­ sko čelado italske variante.1 9 7 Tako je z njima določen pojav skitskih vplivov v jugo- vzhodnoalpskem prostoru, hkrati pa je dana možnost absolutne datacije začetka hori­ zonta certoške fibule. Grobove zunanjega kroga gomile v Volčjih njivah — 12, 11, 8 in 21 opredeljujejo cer- toška fibula iz groba 12 (sl. 54: 31) in pasna garnitura ter dvoglavi gumbek iz groba 21 (sl. 54: 38—43), ki jih uvrščajo v čas poznega certoškega horizonta.1 9 8 Njihov relativni odnos v okviru tega horizonta pa je že nakazan z lego v gomili (sl. 53). Prikazani grobni — »generacijski« horizonti gomile z Volčjih njiv (sl. 53, 54) kažejo na kontinuiran razvoj s postopnimi spremembami v noši, pri čemer se opaznejša zamenjava (kačasta fibula : certoška fibula, lasni obroček s pregibom : valjasti uhan, domača konjska oprema : skitska oprema1 9 9 itd.) dejansko vrši v času groba 104 iz Stične. S tem je po­ novno utemeljena ločitev med horizontoma kačastih in certoških fibul, hkrati pa naka­ zana možnost spoznavanja posameznih rodov v njunem okviru. Dolenjske Toplice Kljub temu da o gomilah iz Dolenjskih Toplic nimamo tako dobrih podatkov kot o gomili iz Volčjih njiv, saj nam je ohranjeno le golo gradivo in globine posameznih gro­ bov,2 0 0 pa nam dajejo zanimive namige o kronoloških in družbenih odnosih v mlado- halštatskem obdobju. V primerjavi z gomilo iz Volčjih njiv začenja topliška nekropola šele v času, ko se v Volčjih njivah vrši zakopavanje poslednjih grobov. Najboljši predstavnici prvega horizonta grobov v Dolenjskih Toplicah sta gomili VI in VII. V obeh gomilah so bile certoške fibule V II. a, X III. in V . vrste. Moške grobove teh gomil označujejo fibule V II. a in X III. vrste, kar dokazujejo grobovi VI/5, VI/6, VII/14 in 11/23 (T. 44: 8, 9; 45: 3, 4; 51: 4; 11:1, 2). Z grobovi kot so VI/4, VI/15 in VII/19 (T. 44: 5; 47: 2; 52: 4) pa se nam predstavlja ženska noša, kateri so lastne fibule V . vrste. S temi grobovi je tako izpričan čas čistega certoškega horizonta. Le najstarejši (najgloblji) grobovi teh gomil — VI/10 in VII/17, h katerim lahko pritegnemo še grobova 8 in 15 gomile XI, kažejo bolj raznolike sestavine. V grobu VI/10 (T. 46: 1—3) omenjena »nenavadna fibula« — očalarka in čolničasta fibula, z že skoraj trakastim lokom, iz groba VII/17 (T. 52: 16), ki jim a na Dolenjskem ne poznamo ustreznih primerjav, izhajata iz nekega konzervativnega okolja mladohal- štatskega časa.2 0 1 Iz takšne sredine nedvomno izvira obesek v obliki konjička iz groba XI/8 (T. 63: 5), k ije na japodskem področju pogost v grobovih časa Ha D 1 —2 . 2 0 2 Vendar celoten sestav tega groba z votlimi zapestnicami, valjastimi uhani ter trikotnimi obeski (T. 63: 1—22)2 0 3 kaže, da sodi v čas certoškega horizonta. Isto velja za grob VII/17, saj se nahajajo sorodne zapestnice v grobovih VIII/21 in XIII/18 (T. 52: 15; 53: 10, 11; 81: 9, 10). V grobu XI/15 pa se nahaja enozankasta ločna fibula z »glasinaško« nogo (T. 65: 12), ki kot tip prav tako izhaja iz starejšega obdobja.2 0 4 Vendar je v tem grobu tudi cer­ toška fibula (T. 65: 13), ki ga uvršča v certoški horizont. Da to ni izjema, pa dokazuje grob XIII/5 iz Dobrniča, kjer je takšna fibula skupaj s trakasto fibulo (cfr. sl. 10: 4 ali 12: 8).2 0 5 Tako je za to vrsto enozankastih fibul prav tako nakazan čas iiporabe v poznem horizontu kačastih fibul in zgodnjem certoških fibul. Kljub raznovrstnosti pridatkov v teh grobovih je nakazan čas nastajanja XL, VII. in VI. gomile v certoškem horizontu. Ker v gomilah VI in VII ni certoških fibul X. vrste, 55 Magdalenska gora: grob (Grab) II/11. 7, 8 kost (Knochen), 1 3 železo, bron (Eisen, Bronze), ostalo bron (sonst Bronze)-, vse (alles) 1/2 53 Voleje njive: stratigrafija gomile — Stratigraphie des Grabhügels 54 Voleje njive: značilni grobovi — Charakteristische Gräber (cf. G abrovec 1956) mu um Pril. 1 Kronološki pregled certoških fibul Beil. 1 Chronologische Übersicht der Certosafibeln LOMBARDIJA - ALPE tn o o o o o o II mm Vile - 1 X a ■ ■ ■ 11 X m X n X I : Pril. 2 Kronološki pregled certoških fibul Beil. 2 Chronologische Übersicht der Certosafibeln ki so značilne v negovskem horizontu, domnevamo, da sta zamrli. Pač pa so pogoste v teh gomilah samostrelne certoške fibule XIII. vrste (T. 45: 4 ; 49: 2 ; 50: 5 ; 51: 4), kar po­ novno dokazuje, da se pojavijo v času pred negovskim horizontom.2 0 6 Sočasno s temi fibulami se uveljavi tudi moda samostrelnih fibul z naprej gledajočo živalsko glavico (T. 69: 4, 5).2 0 7 Sestav groba X I/21 (T. 69) je podoben celoti groba 11/23 s fibulama VII. a vrste (T. 11, 12). Oba grobova pripadata skupini bogatih grobov z dvo- grebenasto čelado, zlasti sta blizu grobu XIII/55 z Magdalenske gore.2 0 8 V isti čas se uvr­ ščata še grobova 11/11 z Magdalenske gore (sl. 55) in XIII/49 iz Brezij. Slednjega oprede­ ljujejo trirobe puščične osti, ki jih v grobovih negovskega horizonta več ne zasledimo,2 0 9 ostroga pa ga povezuje z grobom 11/23 iz Toplic (T. 11: 8). Tudi ornament motiva »beže­ čega psa« na pasni sponi iz groba XI/21 (T. 69: 6) je pogost v času certoškega horizon­ ta.2 1 0 Podobo negovskega horizonta v celotnem časovnem razponu nam kaže zlasti gomila V. Nastala je na njegovem začetku, tako da z vsemi številnimi grobovi dokumentira to obdobje. Najstarejši — najglobji grob gomile — grob 9 (T. 24—26) je zgledni predstavnik negovskega časa s še klasično halštatsko oborožitvijo — tulasto sekiro in dvema sulicama. V tej obliki jo zasledimo še v grobovih 33, 34 in 17 (T. 29: 3; 31: 1, 12; 37: 1—3; 38: 9; 39:1, 2), ki so stratigrafsko višji, vendar še vedno sodijo v prvi »knežji« horizont te gomile. V grobu 17 se nahajajo tudi obroči za spenjanje2 1 1 (T. 31: 3—5), katerih pomen za časovni odnos med temi grobovi pa je zaradi morebitnega naključja manjši, čeprav jih ne smemo spregledati. Ti grobovi tvorijo enotno skupino, zlasti v primerjavi z višje ležečimi grobovi kot so 14, 23, 36, 2 itd. (T. 2 2 :1 —10; 27:1—7; 33: 4—10; 36: 1—8), tako da so v okviru negovskega horizonta nedvomno starejši. To skupino pomnožujejo še grobovi iz drugih gomil — XII/12, X III/2, 1/7, III/8 (T. 76; 77; 2: 5—9; 20), ki so v posameznih gomilah tudi v podobnem odnosu do ostalih grobov. V Dolenjskih Toplicah je opaziti, da izpodriva tulasto sekiro enoplavutasta, ki pride v mlajšem času v splošno rabo, kar se kaže zlasti v sklopu gomile V. Že od grobov 14 in 45 (T. 27: 5 ; 41: 4) dalje, ki sta sicer še na globini 2 m, se javlja le nova oblika sekire — v grobovih 23, 6, 36 in 2 (T. 22: 9; 28: 1; 33: 8; 36: 6). Enak odnos je opaziti tudi v go­ mili II, kjer sodi grob 22, v katerem je edina plavutasta sekira te gomile (T. 10: 1), že med poslednje, saj v mlajšem času negovskega horizonta v njo niso več pokopavali. V enakem smislu moramo razumeti še grob 3 v primerjavi z grobom 8 v sklopu gomile III (T. 19: 2; 20: 1), grobove 9, 11, 23 in 26 v gomili XI (T. 64: 9; 67: 3; 70: 2; 71: 10), grobove 1, 4, 12 v gomili XIII (T. 75: 2; 78: 10; 80: 2) ter grobova XII/1 ter VIII/20 (T. 74: 8; 55: 6). Grobovi gomil I in X (T. 1 :1 2 ; 59: 6) pa nam dokazujejo, da zamenjava v uporabi sekir ni bila nenadna. Izredno zanimivo je, da v Toplicah ni niti ene uhate sekire, ki je npr. na Magdalenski gori značilna v mlajših grobovih negovskega horizonta (sl. 37: 5).2 1 2 Na Magdalenski gori pa je enoplavutasta sekira redkost.2 1 3 Tako se z uhato sekiro na Magdalenski gori in eno- plavutasto v Dolenjskih Toplicah predstavlja dvoje izdelovalnih središč, ki pa se v proiz­ vodnji posameznih dobrin razlikujeta, kar se zdi nenavadno za tako bližnji, sorodni naj­ dišči istega časa. Vzporedno z uveljavljanjem enoplavutaste sekire zasledimo v teh grobovih še nož s ploščatim nastavkom za ročaj (T. 22: 8; 27: 2 itd.), ki je prav tako novost v primerjavi s starejšim nožem s trnastim nastavkom (T. 74: 7). Vendar ga zasledimo že v zgodnejših grobovih kot npr. v XI /5 in VII /8 (T. 65:16 ; 49: 6), ki kažeta, da je bil znan že v certoškem horizontu. V splošni rabi pa je dejansko šele v času razvitega negovskega horizonta (T. 78: 11 itd.), kar dokazujejo tudi grobovi z Magdalenske gore.2 1 4 56 Este : železni predmeti iz groba Capadoglio 34 — Eisenfunde aus dem Grab Capodoglio 34 ; vse ( i alles) 1 /2 Če se v tem času vrši tudi sprememba v oborožitvi glede na število sulic, je še dvomno. Dejstvo je, da primerjava grobov kot so 11/23, X I/21, V/9, V/17, V/33, XII/12, XIII/2 itd. (T. 11: 11, 12; 2 6 : 4, 5 ; 29: 3 ; 3 1 : 12; 3 9 : 1, 2 ; 69: 2, 3 ; 7 6 : 1, 2 ; 7 7 : 1, 2) z mlaj­ šimi grobovi V/2, V/23, V/24, XIII/12, IX/26, III/l, III/4 itd. (T. 2 2 : 1 0 ; 3 3 : 10; 34: 7 ; 7 5 : 1 ; 8 0 : 1 ; 7 1 : 9 ; 1 8 : 11 ; 1 9 : 1, 8) kaže, da so v mlajšem razdobju negovskega horizonta v grobovih pogosteje nahaja le ena sulična ost. Predvidevam, da ta sprememba odseva način oborožitve, ki je v tem času domača prostoru zgodnjelatenske kulture.2 1 5 Podoben problem se odpira tudi v zvezi z nošo. V moških grobovih v Diirrnbergu in Auu2 1 6 se nahaja le po ena velika certoška fibula (X. I vrste), kar je že neko »pravilo« tam­ kajšnje noše. Ravno tako pa srečamo po eno fibulo tudi v mlajših moških grobovih v Toplicah (T. 7 8 : 3 ; 7 2 : 1; 66: 1 3 ,; 2 2 : 2 ; 2 : 5 ) in Magdalenski gori (sl. 3 7 : l ) . 217 Zdi se, da gre tudi v tem primeru za enako modo kot v zgodnjelatenskem alpskem svetu. Zgodnjelatenski vpliv je na Dolenjskem vsekakor prisoten. Opazen je v zgodnjelaten- skih mečih, obročkih za spenjanje (T . 3 1 : 3— 5) ter predrtih pasnih sponah (T. 78: 5 ; 7 4 : 6).2 1 8 V tem smislu lahko razumemo topliško samostrelno fibulo z dvema živalskima glavicama iz groba X III/16 (T. 8 1 : 3), ki pa je po slogu in motiviki domača, saj ni na njej zaslediti potez značilne keltske stilizacije.2 1 9 Sad te pobude se verjetno kaže še v spenjanju drobno narebrenih zapestnic in nanožnic z zakovico2 2 0 (T. 8 1 : 4, 5, 9, 11 itd.), ki so na Dolenjskem ravno tako značilne šele v času negovskega horizonta. V topliških grobovih se kaže še ena novost poznohalštatskega časa — izdelava nakitnih predmetov iz železa2 2 1 (T. 38: 4, 5 ; 6 0 : 1, 2 ; 7 4 : 3 ; 14: 10). Železna certoška fibula X. vrste (T. 3 8 : 4, 5) in železna predrta pasna spona (T. 7 4 : 6) nas preko Est (sl. 56) popeljeta do zgodnjelatenskega sveta (sl. 57), za katerega je značilen pojav železnega nakita že v času Lt A.2 2 2 Tako je ideja zopet zgodnjelatenska, poti širjenja pobude v jugovzhodno- predalpski prostor pa so zapletenejši problem. Grob V/33 (T. 3 8 ; 3 9 : 1, 2) dokazuje, da se železne fibule pojavijo že na začetku ne­ govskega horizonta. V gomili sodi med grobove prvega »knežjega« horizonta, z okrasnima živalskima svastikama (T. 38: 2, 3) pa se navezuje na starejše grobove certoškega hori­ zonta.2 2 3 V isti čas se uvršča tudi železna fibula s trakastim lokom. V grobu 11/30 je glede na globino in spremstvo valjastih uhanov z jelenčki (T. 14: 1— 11) opredeljena med zgod­ nejše grobove negovskega horizonta.2 2 4 V grobu XIII/6, ki se zdi nekoliko mlajši, pa je skupaj z železno predrto pasno spono (T. 7 4 : 1— 7). Železne so tudi pasne spone s prečko po sredi (T. 4 9 : 5; 7 1 : 1). Njihov pojav je nakazan z grobom 8 gomile VII iz Toplic (T. 57 Karta razprostranjenosti železnih certoških fibul X. vrste □ in predrtih pasnih spon • • — Verbreitungskarte der eisernen Certosafibeln des X. Typs □ und der durchbrochenen Gürtelhaken # (cfr. O. H. Frey 1974) 49), v katero so nehali pokopavati najpozneje v zgodnjem negovskem horizontu. Kot značilna nova oblika so te spone2 2 5 v uporabi zlasti v mlajšem času, za kar govori npr. grob X I/26 (T. 71) z enoplavutasto sekiro, eno sulično ostjo in z obročki za spenjanje. Železne pasne spone s prečko, obročki s trnom in železne fibule pa so znane tudi v južnopanonskem — severozahodnobosanskem prostoru.2 2 6 Z grobiščema v Szentlörincu in Sanskem mostu, kjer. se te najdbe nahajajo v grobovih poslednjega halštatskega hori­ zonta, je prikazano, da je tudi tod nastopila moda »železa« približno v istem času kot na Dolenjskem. Tako je nakazana povezava Dolenjske tudi z južnopanonskim prostorom, s katerim ima skupne drugačne elemente2 2 7 kot z italskim. Ker se je uveljavila izdelava železnega nakita v celotnem področju od Pada do Donave precej sočasno, gre očitno za enotno smer v razvoju, ki jo je narekoval nastajajoči zgodnjelatenski ustvarjalni potencial. V Slovenijo pa je verjetno prišla prvotna pobuda le iz zahoda (— severozahoda), za kar govori zlasti prostorski stik zgodnjelatenske in poznohalštatske kulture tega področja (sl. 5 7 ).2 2 8 Medtem ko smo prikazali ločitev med starejšim in mlajšim časom v okviru negovskega horizonta s pomočjo moških grobov, pa jo je z ženskimi grobovi težje predstaviti. V go­ milah II, X in XI, katerih začetek sodi v certoški horizont, saj ga predstavljajo grobovi 11/23, 11/35, X I/21 (T. 11, 12, 16, 69), se obdržijo certoške fibule V. vrste še v negovsko- dobnih grobovih kot npr. v 11/16,11/19, X/6, XI/12 (T. 8 : 3 ; 9 : 9 ; 58: 3 ; 6 6 : 12), kar pa glede na naravo ženske noše ni posebna izjema.2 2 9 Poleg že omenjenih železnih fibul (T. 14 : 10) so v času zgodnjega negovskega horizonta v uporabi še manjše fibule X. in XI. vrste (T. 5 : 2 , 3 ; 1 5 : 6, 7). 58 Prikaz trajanja gomil v Dolenjskih Toplicah — Darstellung der Lebensdauer der Grabhügel in Dolenjske Toplice V izrazito negovskodobnih gomilah V, XIII, VIII in I starejših certoških fibul ni več. V ženskih grobovih so običajne fibule s samostrelno peresovino — tako certoške XIII. vrste kot jugovzhodnoalpske živalske fibule (T. 2 8 : 3, 4, 6 ; 3 2 : 4, 7; 3 5 : 6 ; 8 1 : 7). Zani­ mivo je, da se samostrelne certoške fibule v prednegovskem času nahajajo pretežno v moških grobovih (T . 4 9 ; 51), medtem ko v negovskem le izjemoma (T . 3 : 4— 15). So­ razmerno pozno v okviru negovskega horizonta se v Toplicah pojavijo jugovzhodnoalpske živalske fibule. V gomilah se nahajajo v višje ležečih grobovih, pa tudi spremne najdbe kažejo mlajše značilnosti (T. 81: 6— 11 ; 58: 4— 8). Razlikovanje med moškimi in ženskimi grobovi sloni le na grobnih pridatkih, tako nam moške označuje orožje, ženske pa nakit kot so ogrlice, uhani in zapestnice. Kljub temu da zelo malo vemo o noši tega časa, pa se v Dolenjskih Toplicah kaže neko »pravilo« v uporabi fibul. Od 59 grobov s fibulami je 29 ženskih in 30 moških. V ženskih grobovih je običajno le po ena fibula, saj sta le v 3 grobovih po dve (T. 15: 6, 7 ; 32: 4, 7 ; 66: 3, 12). V certoškem horizontu so v modi certoške fibule V . vrste (T. 4 7 : 2 ; 5 2 : 4 ; 9 : 9), v ta čas sodita še čolničasta in kačasta fibula (T. 5 2 : 1 6 ; 7 : 3). V negovskem prevladajo fibule s samostrelno peresovino (T. 1 : 9 ; 2 8 : 6 ; 3 2 : 4, 7 ; 35: 6 ; 53 : 6 ; 58: 1, 4 ; 8 1 : 3, 7 itd.), v ženski uporabi pa so tudi fibule X. c, XI. in VII. b vrste (T. 1 5 : 6, 7 ; 6 : 6 ; 8 8 : 5 ; 1 7 : 5). Podoba, ki jo kažejo moški grobovi, je drugačna. Od 30 grobov ima 16 po dve fibuli, eden po tri (T. 25 : 2—5), in 13 po eno fibulo. V certoškem horizontu so v moških grobovih značilne certoške fibule VII. a in XIII. vrste ter samostrelne fibule z naprej gledajočo ži­ valsko glavico, ki so vedno v paru (T. 11: 1, 2 ; 4 4 : 8, 9 ; 45: 3, 4 ; 69: 4, 5 itd.). V negov­ skem horizontu jih zamenja par certoških fibul X. e variante (T. 25: 4, 5 ; 3 8 : 4, 5 ; 70: 3, 4 ; 76: 3, 11 itd.). V mlajšem razdobju tega horizonta pa se noša fibul spremeni, saj se v grobovih običajno nahaja le po ena fibula. Še vedno so v rabi fibule X. vrste, pojavijo se tudi fibule V II. b, V ili., X L , XII. in X III. vrste (T. 77 : 3 ; 2 : 5 ; 3 : 4 ; 1 8 : 9 ; 2 2 : 2 ; 66 : 13; 7 2 : 1 ; 78 : 3). Življenjski krog gomilnega grobišča Dolenjskih Toplic, ki se začne nekje v času cer- toškega horizonta in se zaključi v času še dokaj nejasnega konca halštatske ob vzniku latenske kulture, izpričuje tri razvojne faze (sl. 58). Prvi horizont je predstavljen z gomilami VI, VII, II in XI, pri čemer je sam začetek še meglen. Zanj je zanimiva sestavina, ki kaže nek priliv oblik iz prostora jugozahodno od Toplic (grobovi VI/10, VII/17, XI/8). Vendar je njihova vrednost preveč neznatna in nejasna, tako da ne morejo služiti niti za hipotezo o konkretnejšem stiku s tem pro­ storom. V sklopu tega horizonta je opaziti prve »knežje« grobove v Toplicah, ki jih zasle­ dimo v gomili II (T. 11, 12, 16) in v gomili XI (T. 6 3 : 1— 22; 69). Zdi se, da predstavlja gomila II in ob njej morda še gomila XI prve mogočne topliške družine. V negovskem horizontu prevzame prvenstvo družina gomile V (T. 24— 26, 29— 31, 37, 38), ob kateri je bogata še gomila XIII (T. 77, 78). Tako se s prehodom v drugo fazo ne pojavijo le nove oblike materialne kulture kot npr. negovske čelade, certoške fibule X. in XI. vrste itd., temveč pride tudi do zamenjave »knežjih« družin (sl. 58). V tretji fazi sta še vedno vodilni gomili V in XIII (T. 2 2 , 78), bogata pa je zopet družina gomile XI (T. 64 ; 6 6 : 13— 23). Na splošno so grobovi revnejši, v posamezne gomile pa so prenehali pokopavati (sl. 58). Za ta čas je značilna še uvedba »latenske« noše ene fibule in ene sulice ter v orožju eno- piavutaste sekire. Pregled dognanj Vključitev spoznanj življenjskih krogov gomil iz Volčjih njiv in Dolenjskih Toplic, ki odsevajo sodobne razmere jugovzhodnopredalpskega prostora, v kronološko shemo Dolenjske2 3 0 prinaša novosti v vrednotenju mladohalštatskega obdobja. V certoškem horizontu Dolenjske ločimo dve časovni fazi. Starejšo predstavlja tretja »generacija« grobov gomile iz Volčjih njiv, s katero je nakazan tako odnos do starejšega — horizonta kačastih fibul (1. in 2. generacija) kot do mlajše faze certoškega horizonta (4. rod, sl. 53). Da ta členitev ni le dozdevna, nam pričajo gomile iz Kosmatca pri Preski, Dolenjega Boštanja in Brusnic. Te so značilne predstavnice horizonta kačastih fibul, z za­ četkom certoškega pa so v nje prenehali pokopavati.2 3 1 V Stični je ta faza certoškega hori­ zonta označena z novim krogom grobov gomile I, v katerem se nahajata tudi groba 104 in 99.2 3 2 Podobno sliko kažejo tudi gomile v Novem mestu. Z grobom 16, v katerem je certoška fibula V. vrste, je predstavljen notranji — starejši krog grobov gomile I. Nastanek gomile II sodi na začetek certoškega horizonta, saj leži grob 8 v notranjosti, prav tako pa tudi nekoliko mlajša grobova 5 in 19.2 3 3 Spremembe pa niso opazne le v okviru posa­ meznih gomil, ko ene zamirajo, druge začenjajo, v tretjih pa nastajajo novi sloji grobov, temveč tudi v materialni kulturi. Značilna novost, ki prihaja iz vzhoda, je »skitska« bojna in konjska oprema.2 3 4 Drugi priliv novih oblik predstavljajo fibule tim. »zahodnohalštat- skega« tipa,2 3 5 ki se nahajajo v grobovih predvsem tega časa. Povezave z italskim prosto­ rom nakazujejo certoške fibule (sl. 8, 18, 13), sled katerih je tudi negovska čelada italske variante iz Stične in posamezni primerki importirane keramike. 2 3 6 Podoba oblikovnega zaklada na Dolenjskem je tako enaka kot v lucijsko-estenskem krogu, kjer se certoške fibule prav tako šele uveljavljajo (cfr. I. a, II., III., IV . in V. vrsto), kar kaže na sočasnost prve faze certoškega horizonta s Sv. Lucijo II b 1 in stopnjo Este III srednje.2 3 7 V mlajši fazi certoškega horizonta zaživijo Dolenjske Toplice, kar dokazuje, da se tudi ta delitev ne odraža le na materialni kulturi, ampak ima globje družbene vzroke.2 3 8 Blago­ stanje tega časa izraža razcvet situlske umetnosti, za zgled katerega nam je grob XIII/55 z Magdalenske gore s situlo — »sestro« vaške situle.2 3 9 Zaledje pa tvori vrsta bogatih gro- ES TE Frey 500 ZGODNJE SREDNJE 400 III KASNO DOLEN Gabrovec S K A DVOGREBENASTE . ČELADE KAČASTE FIBULE st. CERTOŠKE FIBULE m l. CERTOŠKE - FIBULE st. N EG O VSKI---------- HORIZONT m l. NEGOVSKI HORIZONT 59 Kronologija mladohalštatskega obdobja — - Chronologie der junghallstättischen Periode bov z Magdalenske gore, Novega mesta, Brezij, Vintarjevca in Toplic.2 1 0 Med pogostejše pridatke v teh grobovih se uvrščajo kovinske posode, med novosti pa sodijo samostrelne certoške fibule XIII. vrste in samostrelne fibule z naprej gledajočo živalsko glavico. V splošni uporabi so certoške fibule I. b, V. in VII. vrste.2 4 1 Takšna moda sovpada s po­ dobnim stanjem v svetolucijski skupini, kar kaže na sočasnost razvitega certoškega hori­ zonta s Sv. Lucijo II b 2.2 4 2 V negovskem horizontu se prav tako kažejo razlike med starejšim in mlajšim obdobjem. Pojav horizonta je v Dolenjskih Toplicah predstavljen z grobom V/9 (T. 24—26), ki je »knežji« začetnik nove gomile — novega časa. V ta čas se uvršča še niz grobov, ki smo jih označili kot drugo razvojno fazo tega najdišča.2 4 3 Podobno mesto kot grob V/9 v Topli­ cah ima grob IV/3 v Novem mestu. V gomili leži v notranjosti južne skupine grobov, kar kaže, da je med zgodnejšimi v okviru negovskega horizonta.2 4 4 Podobo časa dopolnjujejo še preostali grobovi gomil I—IV.2 4 5 Enake razmere nakazujejo grobovi z Magdalenske gore in grobišče v Valični vasi,2 4 6 katerega začetek sodi v zgodnjo fazo negovskega hori­ zonta. Tako je nakazan nek vzpon družbenih skupin in razgibanost tega časa, V materialni kulturi Dolenjske je starejša faza negovskega horizonta opredeljena z negovskimi čeladami, certoškimi fibulami X. in XI. vrste in predmeti zgodnjelatenskih oblik. V severni Italiji je značilni »vojaški« horizont grobov, v katerih se prav tako naha­ jajo negovske čelade, predrte pasne spone, obroči za spenjanje in zgodnjelatenski meči, datiran v 2. pol. 5. st.2 4 7 Nanj se veže tudi horizont Sv. Lucije Ilc , saj je na področju zahodne Slovenije novost tega časa — orožje v grobovih.2 4 8 Y grobovih z orožjem pa so običajne certoške fibule X. vrste, ki znova dokazujejo sočasnost tega horizonta s stopnjo Este III pozno. V ta sklop sodi tudi pojav certoških fibul X. vrste, negovskih čelad in zgodnjelatenskih prvin na Dolenjskem (sl. 57), kar govori za prostorsko širino »vojaškega« horizonta tega časa. Severno italski-slovenski svet pa povezujejo obravnavani elementi s področjem zgodnjelatenske kulture severnoalpskega prostora. Zgodnjelatensko orožje in predrte pasne spone, katere je latenska kultura posredovala jugu, so v Alpah v uporabi že v Lt A. Certoške fibule X. vrste (sl. 31), ki so jih prevzeli z juga, pa so v modi šele v času okrog 400 pr. n. š.2 4 9 Tako tudi ta odnos recipročnosti »zgodnjelatenskega« in »po- znohalštatskega« sveta dokazuje pričetek negovskega horizonta v času 2. pol. 5. st. V zgodnjem negovskem horizontu se pojavijo zgodnjelatenske oblike, sčasoma pa se uveljavijo tudi »latenske« navade, ki pa le ne postanejo pravilo. V grobovih so pogosti obročki za pripenjanje mečev in le ena sulica, vendar je bojna sekira še vedno sestavni del oborožitve. Pri noši je poleg običajne ene fibule ponekod v uporabi še par fibul. Ven­ dar označujejo mlajšo fazo negovskega horizonta tudi nove oblike. Tulasto sekiro izpodri­ vata uhata in plavutasta sekira. Med fibulami se pojavijo nove certoške fibule VID., XII. in VH. c, f vrste. Značilne so tudi svinčene zapestnice, ki so običajne v moških grobovih. Ta oblikovni zaklad in navade predstavljajo poslednji grobovi grobišča v Dolenjskih Toplicah, ki so sorazmerno revni. Grobovi 1/23, II/2 in IV/28 iz Novega mesta prav tako sodijo v zadnji krog grobov posameznih gomil.2 5 0 Na Magdalenski gori pa se v sklopu grobov tega časa pojavijo posamezni predmeti latenskega izvora, o prisotnosti katerih pričajo tudi grobovi iz Šmihela.2 5 1 S temi grobovi je nakazan čas poslednjega utripa slo­ venske halštatske kulture, ki ga lahko vzporejamo z Lt B konca 3. st.2 5 2 Katalog Dolenjskih Toplic V gričevnatem kraškem svetu, kjer Novomeška kotlina prehaja v Rog in kjer se črmoš- njiška dolina stika z dolino Krke, ležijo Dolenjske Toplice. Prazgodovinska utrjena naselbina z dobro ohranjenimi nasipi se nahaja na vzpetini Cvinger, ki se dviga med potokoma Radešco in Sušico ter Krko. Gomile ležijo večinoma južno od gradišča — na pobočju, ki se rahlo spušča proti današnjemu zaselku Sela pri Dolenjskih Toplicah. Skupino gomil oz. grobove omenja J. Pečnik tudi severno od nasel­ bine, ob cesti iz Meniške vasi v Toplice (sl. 60).2 5 3 Precej nejasno piše Pečnik o planih grobovih in o majhnih gomilcah, na katere je naletel tako v severni kot v južni nekro­ poli.2 5 4 Zaradi razgibanega vrtačastega sveta, zakraselosti in pa zanemarjenosti gozda nam ni uspela identifikacija severne skupine gomil in majhnih gomilic.2 5 5 Med ostalimi pa lahko le posameznim gomilam pripišemo številko Pečnikovega oštevilčenja gomil.2 5 6 Pod vrhom pobočja ležita osamljeno veliki gomili II in V. Nekoliko nižje — nad vznožjem vzpetine je okoli manjše vrtače razvrščena glavna skupina gomil, ki so nižje in manjše. Po današnji ohranjenosti lahko sodimo, da se topliške gomile v sklopu dolenjskega halštatskega kroga uvrščajo med srednje velike, za kar govori tudi število grobov v posa­ meznih gomilah. Iz Pečnikovih poročil ni mogoče razbrati, ali gre za gomile s centralnim pokopom, ali pa so po zgradbi podobne novomeškim,2 5 7 kar se zdi verjetneje. Zanimiva je omemba, daje bil običajno nad glavo umrlega položen kamen. Posamezni, zlasti boga- 60 Dolenjske Toplice: skica naselbine in gomil — Skizze der Ansiedlung und der Grabhügel tejši grobovi pa so bili obloženi s kamni, tako je bil grob V/9 pokrit s kamni kar za tri voze.2 5 8 Odkrivanje prazgodovinskih ostalin z Dolenjskih Toplic je, kakor mnoga druga, po­ vezano z znamenitim dolenjskim iskalcem starin — Jernejem Pečnikom. Z izkopavanji topliških gomil je pričel 15. maja 1898 in je do decembra tega leta izkopal devet gomil in načel deseto, ki jo je skupaj s preostalimi sedmimi prekopal v naslednjem letu.8 5 9 Vse najdbe je pošiljal v (takratni Dvorni) Prirodoslovni muzej na Dunaju. V Arheoloških najdiščih Slovenije je omenjeno, daje v Dolenjskih Toplicah kopala tudi vojvodinja Meck- lenburška, vendar ni o tem nobenih poročil. L. 1899 je J. Pečnik kopal tudi na naselbini, kjer je naredil tri »sonde« preko obzidja. V svojih pismih J. Szombathyju je opisoval, da je zid zgrajen iz velikih skal, med katerimi je črna zemlja pomešana z žlindro. Velike količine žlindre so se nahajale predvsem v na­ sipu na zunanji strani (200 kg), medtem ko je bilo na notranji strani zidu manj žlindre, zato pa več ostalin hišnega ometa, črepinj in kosti. V tretji »sondi« je naletel celo na »sta­ novanjski prostor«.2 6 0 Kljub vestnemu poročanju o tem delu, pa je J. Pečnik poslal na Dunaj le manjši izbor naselbinskih najdb (T. 91 : C). Na naselbini je kopal 1 . 1935 tudi W. Schmid. O njegovih izkopavanjih pa je le malo podatkov. Iz kratke notice v KLDB in inventarne knjige Narodnega muzeja v Ljubljani2 6 1 se da razbrati, da je Schmid kopal v notranjosti gradišča. Odkril je štiri prazgodovinske hiše, med katerimi je imela največja podkvasto oblikovano ognjišče ter z naloženimi kamni oddeljen prostor za ležišče. Najdbe teh izkopavanj hrani Narodni muzej v Ljubljani (T. 92, 93). Vse podatke, ki jih o posameznih gomilah in grobovih navajamo v katalogu, črpamo iz pisem, ki jih je J. Pečnik pisal J. Szombathyju, kustosu dunajskega Dvornega muzeja, seznamov najdb posameznih grobov, katere je Szombathy zahteval, da jih Pečnik piše, in iz popisov, ki jih je prilagal posameznim pošiljkam izkopanin na Dunaj.2 6 2 Ker se v nekaterih primerih seznami pridatkov grobov ne ujemajo s popisom poslanih predmetov, smo se v takšnih primerih odločili za varianto grobne celote, ki jo daje inventarna knjiga Naturhistorisches Museuma na Dunaju. Ker je keramika v zelo slabem stanju,2 6 3 so vse posode, ki jih je le bilo mogoče, risarsko rekonstruirane. Keramika, razen vijčkov, in kovinske posode so v merilu 1 : 5, tabele s čeladami so v merilu 1 : 4, ostale najdbe pa v merilu 2 : 5. Gomila I Pr. gomile 8 m, v. 2,50 m. Grob 1 Gl. 1 m, glava — J. Posoda. Grob 2 (T. 1: 1, 2) Gl. 1 m, glava — S. Fragm. posoda iz črnorjave gline (1). Fragm. dno posode iz temnorjave gline (2). NHMW 56680. Grob 3 (T. 1: 4—10) Gl. 1,20 m, glava — V. Fragm. skledica iz rdeče rjave gline (4). Lonček z ročajem ter dulcem iz rjave gline (5). Br. obroček s šestimi (fragm.) izrastki (6). Vijček iz temno rjave gline (7). Ogrlica iz 4 modrih stekle­ nih jagod z belo valovnico, 4 večjih, 2 manjših ter 2 obročkastih modrih steklenih jagod in 7 jantarjevih jagod (8). Br. samostrelna certoška fibula s čepkom na loku (9). Br. votla zapest­ nica, okrašena s skupinami prečnih vrezov in izpolnjena s svinčeno žico (10). 4 rumene stekle­ ne jagode z izrastki ter beio modrimi očesci in velika temno modra steklena jagoda. NHMW 56681 — 56691. Grob 4 (T. 1: 3) Gl. 1,30 m, glava — V . Fragm. skodela iz temno rjave gline, okrašena z vrezanimi črtami. NHMW 56692. Grob 5 Gl. 0,70, glava — Z. Posoda. Grob 6 (T. 2: 1 —4) Gl. 2 m, glava — V. Fragm. skodela iz temno rjave gline (1). Fragm. dno posode iz temno rjave gline (2). Br. votla zapestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi (3). Fragm. dno posode iz temno rjave gline (4). Fragm. (človeških) kosti. NHMW 56694 • — 56696. Grob 7 (T. 2:5 — 9) Gl. 2 m, glava — Z. Br. certoška fibula (5). Kernos s tremi čašicami iz rdeče gline. Obod ima razčlenjen s polkrog- lastimi izboklinami, vrat pa je okrašen z vrezi in pikami (6). Žel. tulasta sekira z ušescem (7). Fragm. posoda z ročajem iz rjave gline (8). Fragm. vratu posode iz temno rjave gline (9). Pečnik omenja še 1 sulično ost in majhno za­ pestnico. NHMW 56693, 56697 — 56699.2 6 1 Grob 8 (T. 3: 1 —3) Gl. 2 m, glava — J. Fragm. skodela z nagubanim obodom iz temno rjave gline (1). Lonec s tremi ročajčki iz rjavo črne gline (2). Žel. sulična ost (3). NHMW 56700—56702. Grob 9 (T. 3: 18) Gl. 2 m, glava — S. Fragm. skleda iz temno rjave gline. Pečnik omenja še zapestnice. NHMW 56703. Grob 10 (T. 3: 16, 17) Gl. 1,50 m, glava — S. Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom iz temno rjave gline. Vrat je okrašen z dvema vzporednima žlebovoma (17). Fragm. noge po­ sode iz svetlo rjave boljše gline, okrašene z vodo­ ravnima žlebovoma (16). NHMW 56704—56705. Grob 11 (T. 3: 4—15) Gl. 1, 80 m, glava — V. Br. samostrelna certoška fibula s porjavelo peresovino (4). Br. obročki (5—7). Fragm. br. obročka iz pločevine (8). Fragm. br. žice (9, 10). Br. bikonična jagoda (11). Žel. sulična ost (12). Vijček iz rjave gline (13). Fragm. skodela iz rdeče rjave gline (14). Fragm. posoda iz temno rjave gline (15). Človeški zobje. NHMW 56706—56714. Grob 12 (T. 1: 11—13) Gl. 2,20 m, glava — S. Skodela iz temno rjave gline, na obodu okrašena z 9 skupinami kanelur, na vratu pa z dvema žlebovoma (11). Žel. plavutasta, sekira (12). Žel. nož s trnastim ročajem z ostanki koščene obloge (13). NHMW 56715—56717. Gomila II Pr. gomile 16 m, v. 3 m. Grob 1 Gl. 2 m, glava — Z. Posoda in žel. sulična ost. Grob 2 (T. 4: i—13)2 6 5 Gl. 1,50 m, glava — Z. Fragm. skodela na nogi iz črne gline, okrašena na ramenu s skupinami vrezov (1). Fragm. skodela iz temno rjave gline, okrašena s pošev­ nimi žlebovi (2). Fragm. dna posode iz temno rjave gline (3). Fragm. posode na nogi iz rjave gline (4). Fragm. dna posode iz rjave gline (5). Fragm. br. igle fibule (6). Vijček iz črne gline, okrašen z vrezi in pikami (7). Rumena steklena jagoda z rjavimi očesci (8). Fragm. br. valjast uhan okrašen z vtolčenimi pikicami ter z veri­ žico s trikotnimi obeski (9). Fragm. br. votle zapestnice okrašene z vrezi (10). Fragm. br. valjastega uhana, okrašenega z vtolčenimi piki­ cami v motivu meandra (11). Fragm. br. valjast uhan, okrašen z motivom zajčkov z vtolčenimi pikicami (12). Ogrlica iz jantarjevih jagod (13). Človeški zobje. NHMW 56718—56724. Grob 3 (T. 4: 17, 18) Gl. 1,50 m, glava — Z. Lonček iz črno rjave gline (17). Vijček iz rjave gline (18). NHMW 56725—56726. Grob 4 (T. 4: 14—16) Gl. 2 m. Posoda s cilindričnim vratom z rebrom, ki je omejeno z vrezoma, iz rumeno rdeče gline (14). Skodelica iz rjave gline (15). Fragm. posoda na nogi iz temno rjave gline (16). NHMW 56727— 56729. Grob 5 (T. 5: 1 —3) Gl. 1,50 m. Fragm. skodela iz rjave gline (1). Br. certoški fibuli (2, 3). NHMW 56730—56731. Grob 6 (T. 5: 4 —12) Gl. 2 m, glava — Z. Žel. tulasta sekira z ušescem (4). Žel. sulična ost (5). Fragm. posoda na nogi iz rjave gline. Na ramenu je okrašena s pikami in žlebovi (6). Fragm. dno posode iz rjave gline (7). Fragm. posoda iz rjave gline, okrašena z vrezi (8). Fragm. ustja posode z odebeljenim robom iz črno sive gline (9). Fragm. noge posode iz temno rjave gline (10). Fragm. dna posode iz črne gline (11). Fragm. dna posode iz rjave gline (12). Pečnik omenja še popolnoma uničeno fibulo. NHMW 56732—56735. Grob 7 Gl. 2 m, glava — Z. Posoda in vijček. Grob 8 (T. 6: 9—14) Gl. 2 m, glava — V. Fragm. skodela iz rjave gline (9). Fragm. pekve iz rjavo sive gline (10). Br. prstan iz spiralno uvite žice (11). 3 rumene steklene jagode z modrobelimi očesci, 1 bela steklena jagoda (12). Ogrlica iz modrih steklenih jagod (13). Ogrlica iz jantarjevih jagod (14). Fragm. človeških kosti. NHMW 56736—56741. Grob 9 (T. 6: 1—8) Gl. 1 m, glava — J. Skodela s presegajočim ročajem iz rjave gline. Največji obod posode je naguban, ročaj pa je okrašen z rogljičema (1). Ogrlica iz jantarjevih jagod (2). Ogrlica iz modrih steklenih jagod, rumene steklene jagode z modrobelimi očesci, rumene jagode z rjavimi očesci in modrih jagod z belo valovnico (3). Fragm. skodela z ročajema iz črne gline (4). 6 drobnih jagod iz svetlo modre steklovine (5). Br. certoška fibula (6). Br. jago­ dasto narebrena zapestnica (7). Br. votla za­ pestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi (8). NHMW 56742—56751. Grob 10 (T. 9: 1, 2) Gl. 1 m, glava — Z. Fragm. posoda iz temno rjave gline (1). Fragm. skodelica iz rjave gline (2). NHMW 56752. Grob 11 (T. 6: 15—17) Gl. 1,50 m, glava — V. Lonec s štirimi ročajčki iz rumene gline (15). Skodelica iz temno rjave gline (16). Skodela na nogi s presegajočim ročajem iz črne gline. Naj­ večji obod je naguban, ročaj pa ima fragm. rogljiča (17). NHMW 56753—56755. Grob 12 (T. 7: 1—8) Glava — J. Lonec iz rjave gline s štirimi bradavicami in rebrom (1). Trinožna skodelica iz rjave gline (2). Br. noga fibule z vazastim zaključkom (3). Fragm. br. votla zapestnica, okrašena z vrezi (4). Ogrlica iz svetlo modrih, temno modrih in svetlo zelenih steklenih jagod (5). 3 rumene stek­ lene jagode z modro belimi očesci (6). Ogrlica iz belih steklenih jagod (7). Ogrlica iz jantar­ jevih jagod (8). Fragm. človeških kosti. NHMW 56756—56764. Grob 13 (T. 8: 12—16) Gl. 1 m, glava — V Fragm. posoda iz rjave gline. Na ramenu je okrašena z vrezi in pikami (12). Fragm. posode iz svetlo rjave gline (13). Fragm. posode iz temno rjave gline (14). Vijček iz rjave gline, okrašen z vrezi in pikami (15). Fragm. posoda iz črne gline, okrašena z ozkimi rebri in kanelurami (16). NHMW 56765—56767. Grob 14 (T. 7: 14—18) Gl. 2 m, glava — J. Fragm. br. situla. Ustje navzven ovija svinčeno žico, ataše so okrašene s punciranimi krožci (14). Fragm. br. pločevinaste ataše ? z zako­ vico (15). Fragm. br. pločevinaste ataše (16). Lonček iz rjave gline (17). Fragm. skledi iz temno rjave gline (18). Ostanki usnja. Pečnik omenja še dve fibuli. NHMW 56768—56771. Grob 15 (T. 7: 9—13) Gl. 1 m, glava — J. Posoda iz svetlo rjavo rumene gline (9). Fragm. posode z nagubano površino iz rjave gline (10). Fragm. skodela iz temno rjave gline (11). Vijčka iz rjave gline. Eden je okrašen s tremi pikami (12, 13). Pečnik omenja še dve votli br. zapest­ nici. NHMW 56772—56774. Grob 16 (T. 8: 1—11) Gl. 1 m, glava — Z. Fragm. lonec iz rjave gline (1). Fragm. posode iz rdeče gline (2). Fragm. br. certoška fibula okrašena s punciranimi krožci na nogi (3). Fragm. br. valjasti uhani, okrašeni z motivom jelenčkov, ki so iztolčeni, ter drobnimi vtolče- nimi pikicami (4—6). Fragm. br. valjast uhan, okrašen z vtolčenim motivom zajčkov (7, 8). Fragm. br. obročka z izrastki (9). Br. profilirana palčka (10). Ogrlica iz jantarjevih jagod (11). Pečnik omenja še popolnoma uničene br. votle zapestnice. NHMW 56775—56779. Grob 17 (T. 9: 12—16) Gl. 0,50 m, glava — Z. Fragm. posode iz temno rjave gline (12). Fragm. posode iz rjave gline (13). Fragm. ustja posode iz svetlo rjave gline (14). Vijček iz temno rjave gline (15). Fragm. posoda na nogi z nagubano površino iz rjave gline (16). NHMW 56780— 56781. Grob 18 (T. 9: 3) Gl. 0,50 m, glava — Z. Fragm. posoda iz sivo črne gline, na ramenu je okrašena z vrezi. NHMW 56782. Grob 19 (T. 9: 4—11) Gl. 1 m, glava — S. Dve br. votli zapestnici z vdetima koncema, okrašeni z vrezi (4, 5). Ogrlica iz jantarjevih jagod (6). Svetlo modra prozorna steklena jagoda z belo valovnico (7). Br. obroček s štirimi iz­ rastki (8). Br. certoška fibula (9). Temno modra steklena jagoda (10). Br. votla zapestnica z vde­ tima koncema, okrašena z vrezi in punciranimi krožci (11). Fragm. človeških kosti. NHMW 56783—56791. Grob 20 (T. 10: 4—11) Gl. 1,50 m, glava — S. Br. votla zapestnica z vdetima koncema, okra­ šena s pasovi vrezov (4). Pečnik omenja še eno zapestnico. Vijček iz svetlo rjave gline (5). Fragm. posode iz črne gline z nagubanim obo­ dom (6). Fragm. posoda iz rjavo črne gline (7, 10). Fragm. ustja posode iz rjave gline (8). Fragm. posode iz črne gline, okrašene z rebri in kanelurami (9). Fragm. ustja sklede iz rjave gline (11). NHMW 56792—56794. Grob 21 (T. 10: 13) Gl. 2, 50 m, glava — - V. Fragm. posoda iz temno rjave gline. Pečnik omenja še 2 popolnoma uničeni zapestnici, uhane in jagode. NHMW 56795. Gl. 1 m, glava — Z. Žel. plavutasta sekira (1). Žel. sulična ost (2). Fragm. lonec iz rjave gline z bradavicami na obodu (3). NHMW 56796—56798. Grob 23 (T. 11, 12) Gl. 2 m, glava — J.2 6 6 Br. certoški fibuli (1, 2). Pet br. pasnih jezičkov (eden popolnoma zdrobljen) z obročki (3—6). Fragm. večja posoda iz temno rjave gline, okra­ šena je bila s skupinami treh bradavic (7). Br. ostroga z luknjicama na vsaki strani (8). Pro­ zorna steklena jagoda (9). Fragm. žel. noža (10). Žel. sulični osti (11, 12). Br. situla okra­ šena s tremi figuralnimi frizi. Opis cfr. W. L ucke, O. H . F rey, Die Situla in Providence, RGF 26 (1962) 77 s, T. 46; 72.2 6 7 (T. 12, pri­ loga 3). Situla je ležala na koncu groba ob nogah. Ostanki usnja iz situle. Fragm. človeških kosti (mandibuli) in zob. Pečnik omenja še figuralno okrašeno pasno spono. NHMW 56799—56808. K. K romer, S. G abrovec, Inv. Arch. Y 5 (1962) Y 46 (1, 2). Grob 24 (T. 10: 12) Gl. 1 m, glava — V . Skodela na nogi z nagubano površino iz črne gline. Vrat posode je okrašen z vrezanimi šra- firanimi trikotniki, na ramenu pa so vtisnjene pike (12). NHMW 56809. Grob 25 (T. 13: 1 — 4) Gl. 0,80 m, glava — J. Vijček iz rjave gline, okrašen z vrezi in pikami (1). Lonec iz temno rjave gline s tremi bradavi­ cami (2). Skledica iz rjave gline z bradavicami na obodu (3). Vijček iz črne gline, okrašen s skupinami vrezov (4). NHMW 56810—56812. Grob 26 (T. 10: 14) Gl. 2 m. Fragm. posoda iz temno rjave gline, okrašena s horizontalnimi vrezi na vratu in vrezanimi šrafiranimi trikotniki na ramenu. NHMW 56813. Grob 27 (T. 13: 5—10) Gl. 2,50 m, žgan grob. Fragm. posoda na nogi iz svetlo rjave gline (5). Fragm. ustja sklede iz rjave gline. Na zunanji strani je okrašena s temno barvanimi rebri (6). Fragm. posode na nogi z nagubano površino iz rjave gline (7, 8). Frag, ustja posode z odebe­ ljenim robom iz rjave gline (9). Fragm. posoda iz rjavo črne gline (10). NHMW 56814—56815. Grob 28 (T. 13: 11, 12) Gl. 3 m, glava — Z. Fragm. posoda iz črne gline, okrašena z žleb- ljenjem in podolgovato bradavico (11). Vijček iz črne gline, okrašen z vrezi in pikami (12). NHMW 56816—56817. Grob 29 (T. 17: 11) Gl. 1 m, glava — Z. Fragm. lonec iz rjave gline. NHMW 56818. Grob 30 (T. 14: 1—11) Gl. 1 m, glava — V. Fragm. posoda iz rjave gline (1). 6 temno modrih steklenih jagod s svetlo modro belimi očesci (2). 4 temno modre steklene jagode s svetlo modrimi očesci in rumenimi izrastki (3). 3 svetlo modre steklene jagode s temno modro belimi očesci (4). 3 rumene steklene jagode s temno modro belimi očesci (5). Fragm. br. valjasti uhani, okrašeni z iztolčenimi motivi jelenčkov ter vtolčenimi pikicami na robu (6—9). Fragm. noge žel. fibule z nazaj obrnjenim zaključkom noge (10). Ogrlica iz 2 temno modrih steklenih jagod s temno modro belimi očesci, 1 temno modre ste­ klene jagode z belo valovnico, rumene obroč­ kaste steklene jagode, 6 temno modrih steklenih jagod in 2 jantarjevih jagod (11). NHMW 56819—56826. Grob 31 (T. 14: 16, 17) Gl. 0,30 m, glava — Z. Žel. sulična ost (16). Fragm. lonec iz rjave gline (17). Fragm. človeških lobanjskih kosti. NHMW 56827—56829. Grob 32 (T. 14: 12—15) Gl. 1 m, glava — Z. Fragm. posoda iz rjave gline (12). Fragm. skodele iz rjave gline, okrašene z vrezanimi šrafiranimi trikotniki (13). Žel. sulična ost (14). Fragm. lonec iz rjave gline (15). NHMW 56830—56832. Grob 33 (T. 15: 1—8) Gl. 2 m, glava — V. Fragm. br. valjastih uhanov, okrašenih z vtol­ čenimi pikicami v motivu meandra (1). Ogrlica iz rumenih steklenih jagod (2). Ogrlica iz 14 temno modrih steklenih jagod in svetlo zelene steklene jagode (3). Ogrlica iz steklenih temno modrih jagod (4). Ogrlica iz 4 jantarjevih jagod, temno modre steklene jagode z belo valovnico, rumene steklene jagode z modro belimi očesci (5). Br. certoški fibuli (6, 7). Fragm. lonec iz temno rjave gline (8). NHMW 56833—56839. Grob 34 (T. 13: 13) Lonec iz rjave gline s tremi bradavicami na obodu. NHMW 56840. Grob 35 (T. 16) Gl. 2 m, glava — Z. V grobu dvojni pokop, eden skelet brez pri­ datkov. Skodela iz črne gline (1). Skodela s presegajočim ročajem iz črne gline. Na ročaju sta dve shematizirani živalski glavici, posoda pa je okrašena z vtisnjenimi pikami in vrezi (2). Fragm. lonec iz rjave gline, z dvojnimi brada­ vicami na obodu (3). Kernos s tremi čašicami iz temno rdeče gline, okrašen z vrezi in vtisnje­ nimi pikami_(4). Vijček iz rjave gline, okrašen z vrezi (5). Žel. sulični osti (6, 7). Žel. tulasta sekira (8). Pečnik omenja še 2 fibuli. NHMW 56841—56847. Grob 36 (T. 15: 9—11) Gl. 1,50 m, glava — Z. Fragm. posoda iz temno rjave gline (9). Fragm. skodela na nogi iz rjave gline, z nagubanim obodom in z ornamentom vrezanih trikotnikov na vratu (10). Fragm. skodela na nogi z nagu­ banim obodom iz temno rjave gline (11). NHMW 56748—56849. Grob 37 (T. 17: 1) Gl. 2 m, glava — Z. Žel. sulična ost. Tulec je okrašen z vodoravnimi žlebiči. Pečnik omenja še dve posodi. NHMW 56850. Grob 38 Gl. 2 m, žgan grob. Grob 39 (T. 17: 2—7) Gl. 2 m, glava — Z. Br. votli zapestnici z vdetima koncema, okra­ šeni s pasovi vrezov (2, 3). Fragm. br. votla zapestnica z vrezanim ornamentom (4). Br. certoška fibula (5). Fragm. br. valjastih uhanov, okrašenih z vtolčenimi pikicami v motivu me­ androv (6, 7). NHMW 56851—56853. Grob 40 (T. 17: 8—10) Gl. 2 m, glava — Z. Lonček z ročajem iz črne gline (8). Fragm. lonec iz rjave gline z bradavicami (9). Vijček iz temno rjave gline (10). NHMW 56854—56856. Grob 41 Gl. 0,50 m, glava — Z. Dve posodi. Grob 42 (T. 18: 1, 2) Gl. 1 m, glava — V. Lonec iz rjave gline s štirimi bradavicami pod ustjem (1). Trinožna skodelica z dulcem iz rjave gline (2). NHMW 56857—56858. Grob 43 (T. 18: 6, 7) Gl. 2 m, glava — Z. Fragm. lonec iz rjave gline z bradavico na ramenu (6). Vijček iz temno rjave gline, okrašen z vrezi in vtisnjenimi pikami (7). Pečnik omenja še fibulo in sulično ost. NHMW 56859—56860. Grob 44 (T. 18: 3—5) Fragm. ustja sklede iz sivo črne gline (3). Vijček iz rjave gline, okrašen z vrezi (4). Fragm. sko­ dela iz temno rjave gline (5). NHMW 56861— 56862. Gomila III Pr. gomile 8 m, v. 2 m. Grob 1 (T. 18: 8—11) Gl. 1 m, glava — V. Lonec iz svetlo rjave grobe gline (8). Fragm. loka br. (samostrelne certoške) fibule (9). Fragm. br. zapestnica (10). Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu (11). NHMW 56863—56866. Grob 2 Gl. 1, 50 m, glava — S. Posoda. Grob 3 (T. 19: 1—3) Gl. 1,30 m, glava — V. Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2). Fragm. posoda iz rjavo sive gline, okrašena s skupinami bradavic (3). NHMW 56867—56869. Grob 4 (T. 19: 6—9) Gl. 1,70 m, glava — S. Br. zapestnica s presegajočima se koncema (6). Br. samostrelna fibula (7). Žel. sulična ost (8). Br. certoška fibula (9). Pečnik ne omenja fibul. NHMW 56870—56873. Grob 5 (T. 21: 1 —10) Gl. 1,20 m, glava — V. Fragm. skleda iz črne gline s predrto bradavico pod ustjem (1). Fragm. žel. nož (2). Fragm. posode na nogi iz temno rjave gline (3, 4). Fragm. noge posode iz rjave gline (5). Vijček iz črne gline, okrašen z vrezi (6). Fragm. žel. palčke (7). Fragm. žel. obroča (8). Kamnit brus z ostanki rje v luknji (9). Žel. kavelj (10). NHMW 56874—56880. Grob 6 (T. 23: 2) Gl. 1,80 m, glava — - S. Fragm. posode na nogi iz črne gline. NHMW 56881. Grob 7 (T. 19: 4, 5) Gl. 1,20 m, glava — J. Fragm. ustja in fragm. dna posod iz temno rjave gline (4). Fragm. posode iz rjave gline, z žlebom na ramenu (5). NHMW 56882—56883. Grob 8 (T. 20) Gl. 1,80 m, glava — V. Žel. tulasta sekira (1). Žel. sulični osti (2, 3). Lonček iz temno rjave gline z bradavicami na obodu (4). Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen s po eno oz. s skupinami po tri bradavice (5). NHMW 56884—56888. Grob 9 Gl. 0,80 m, glava — S. Posoda. Gomila IV Pr. gomile 8 m, v. 2 m. Grob 1 (T. 21: 14, 15) Gl. 1 m, glava — J, pokop otroka. Br. majhna zapestnica s presegajočima koncema (14). Fragm. lonec iz rjavo črne gline z dvema ročajema (15). NHMW 56889—56890. Grob 2 (T. 21: 11—13) Gl. 1,40 m, glava — S. Fragm. dno posode iz črne gline (11). Žel. sulična konica (12). Fragm. posoda z nagubanim obodom iz temno rjave gline (13). NHMW 56891—56892. Grob 3 Gl. 1,30 m, glava — S, brez pridatkov. Fragm. človeških kosti čeljusti in zobje. NHMW 56893. Gomila V Dol. gomile 20 m, šir. 12 m, v. 3 m. Grob 1 (T. 23: 1) Gl. 1,20 m. Žel. sulična ost. Pečnik omenja še veliko po­ sodo. NHMW 56894. Grob 2 (T. 22: 1 —10) Gl. 1, 20 m, glava — • Z. Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom iz rjave gline. Vrat posode je okrašen z vrezani­ mi trikotniki (1). Br. certoška fibula (2). Fragm. ročaja iz rjave gline z dvema stiliziranima žival­ skima glavicama (3). Fragm. posode z naguba­ nim obodom iz rjavo črne gline (4). Fragm. ustja posode iz rjavo črne gline (5). Fragm. žel. nož (6). Fragm. žel. žice (7). Žel. nož s tremi zako­ vicami na ploščatem držaju (8). Žel. plavutasta sekira (9). Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu (10). NHMW 56895—56901. Grob 3 (T. 23: 3) Gl. 1,40 m, glava — V. Trinožna skodelica iz rjave gline. Pečnik omenja še fibulo. NHMW 56902. Grob 4 (T. 23: 4, 5) Gl. 0,70 m, glava — S. Fragm. skodela z nagubanim obodom iz temno rjave gline. Vrat prode je okrašen z vrezano cikcak črto (4). Fragm. ustja posode iz črne gline (5). NHMW 56903. Grob 5 (T. 23: 6—8) Gl. 1,30 m, glava — V. Fragm. ustja posode iz rjave gline (6). Fragm. lonec iz rjave gline (7). Fragm. skleda iz rjavo črne gline (8). NHMW 56904. Gl. 1,40 m, glava — S. Žel. plavutasta sekira (1). Žel. nož z dvema zakovicama na ploščatem držaju (2). NHMW 56905—56906. Grob 7 (T. 22: 11—14) Gl. 1,20 m, glava — V. Fragm. lonec iz rjave gline z dvema kanelurama pod ustjem in bradavico na obodu (11). Vijček iz rjave gline (12). Skodelica iz rjave gline (13). Fragm. skleda iz črne gline (14). NHMW 56907—56909. Grob 8 (T. 23: 9—13) Gl. 1 m, glava — Z. Fragm. ustja posode iz črne gline (9). Fragm. noge posode iz črne gline (10). Fragm. ustja sklede iz temno rjave gline (11). Fragm. noga posode iz temno rjave gline (12). Fragm. posoda iz temno rjave gline (13). NHMW 56910. Grob 9 (T. 24—26) Gl. 3 m, glava — J. Grob je bil v sredini go­ mile.2 6 8 T. 24: Br. negovska čelada, okrašena s punci- ranimi krožci in pravokotnički. T. 25: Fragm. br. cista z dvema različno tordiranima ročajema. Opis cfr. B. Stjernquist, Ciste a cordoni II (1967) 50 s, T. 20: 1 (1). Fragm. br. certoška fibula (2). Br. narebren gumb fibule ? (3). Br. certoški fibuli (4, 5). Fragm. br. pasni jeziček z obročkom, ki je na eni strani zarjavel (6). Br. zanki spone z zoženima zakovičastima na­ stavkoma (7, 8). Fragm. br. pasni plošči z za­ kovicami in br. obroček (9, 10). T. 26: Fragm. posoda iz rjavo črne gline, okrašena s skupinami vrezov (1). Fragm. skleda iz rjavo črne gline (2). Fragm. žel. nož (3). Fragm. žel. sulični osti (4, 5). Žel. zagozdi ? (6, 7). Fragm. žel. tulasta sekira (8). Ostanki lesa in kosti. NHMW 56911—56924. Grob 10 (T. 27: 8) Gl. 1,40 m, glava — V . Fragm. posoda iz temno rjave gline s plastičnim rebrom na vratu. NHMW 56925. Grob 11 (T. 27: 9) Gl. 1,40 m, glava — V . Fragm. lonec iz rjave gline. Obod ima okrašen s plastično valovnico, pod ustjem pa ima hori­ zontalni ročajček. NHMW 56926. Grob 12 (T. 28: 5—10) Gl. 2 m, glava — V. Fragm. posoda iz rdeče rjave gline s konično bradavico na ramenu (5). Fragm. loka s pere- sovino žel. samostrelne fibule (6). Br. votla za­ pestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi (7). Skodelica iz črne gline (8). Fragm. br. valjasta uhana, okrašena z iztolčenimi rebri in pikami ter ob robu z vtolčenimi pikicami (9, 10). NHMW 56927—56931. Grob 13 Gl. 1 m, glava — Z. Posoda. Grob 14 (T. 27: 1—7) Gl. 2 m, glava — J. Fragm. dna posode iz črne gline (1). Žel. nož z dvema zakovicama na držaju in z ostanki koščene obloge (2). Fragm. skodela z nagubanim obodom iz črne gline (3). Fragm. br. votla za­ pestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi (4). Žel. plavutasta sekira (5). Fragm. skleda iz rjavo sive gline, okrašena s skupinami navpič­ nih reber (6). Fragm. posode iz temno rjave gli­ ne (7). Fragm. človeških kosti. NHMW 56932— 56938. Grob 15 (T. 32: 11) Gl. 1,50 m, glava — V. Lonec iz rjave gline, okrašen s tremi podkvastimi aplikami. NHMW 56939. Grob 16 (T. 32: 12) Gl. 0,80 m, glava — Z. Skledica na nizki nogi iz temno rjave gline s štirimi ročajčki. NHMW 36940. Grob 17 (T. 29—31) Gl. 1 m, dol. 2,50 m, šir. 1,40 m. Dvojni pokop — moža in žene, glavi — J. Pridatki žene: br. votli zapestnici z vdetima koncema, okrašeni z vrezi (30: 2, 3). Tri ogrlice iz jantarjevih jagod (30: 4—6). Pečnik omenja še br. jagode, uhane in dve fibuli. Pridatki moža: T. 29: br. negovska čelada, okrašena s punciranimi drobnimi črti­ cami v motivu zvezdic in enojnega oz. dvojnega (na spodnjem delu krajcev) ležečega V motiva. Čelada je ležala ob nogah moža (4). Dva žel. ražnja (1, 2). Dve žel. sulični osti (3; 31: 12). T. 30: Fragm. br. situla. Br. pločevina ustja, ki ovija svinčeno žico, je z zakovicami na ramenu pripeta na plašč situle. Situla (1) je skupaj s kotličkom (10) ležala na koncu groba pri nogah moža. Temno modra steklena jagoda (7). Fragm. br. trakaste žice (8). Br. narebrena zapestnica (9). Fragm. br. kotliček z dvojno-križnimi ata- šami (10). Fragm. žel. palčke — peresovine fibule? (11). Br. z vrezi okrašena palčka (12). T. 31: Žel. tulasta sekira z ušescem (1). Fragm. žel. noža s sledovi lesenega držaja (2). Trije žel. obročki za spenjanje (3—5). Fragm. žel. noža (6). Dve žel. zagozdi ? (7, 8). Br. zanki spone z zoženima zakovičastima nastavkoma, okrašeni z vrezi in odebelitvami, ter 4 gumbaste zakovice spone (9—11). Človeški zobje. Pečnik omenja še svinčen obroč (cfr. T. 90: A). NHMW 56941—56959. Grob 18 (T. 32: 4—10) Gl. 1 m, glava — V. Br. samostrelna certoška fibula (4). Ogrlica iz jantarjevih jagod (5). Br. votla zapestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi (6). Br. vzhodnoalpska živalska fibula z vrezi okrašenim lokom (7). Fragm. posode na nogi iz rjavo rdeče gline (8—10). NHMW 56960—56964. Grob 19 (T. 28: 11—13) Gl. 1,50 m, glava — Z. Br. narebreni zapestnici (11, 12). Lonček iz rjave gline (13). Pečnik omenja še vijček. NHMW 56965—56966. Grob 20 (T. 32: 1—3) Gl. 1,40 m, glava — V. Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen s podkva­ stimi aplikami in bradavicami (1). Fragm. po­ soda iz rjave gline, okrašena na vratu z vrezanimi trikotniki. Ni rekonstr. (2, 3). NHMW 56967— 56968. Grob 21 (T. 32: 13) Gl. 2 m, glava — Z. Skleda iz temno rjave gline z bradavico pod ustjem. NHMW 56969. Grob 22 (T. 34: 9) Gl. 2,50 m, glava — S. Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom iz temno rjave gline. Vrat posode je okrašen z vrezanimi šrafiranimi trikotniki. Pečnik omenja še vijček. NHMW 56970. Grob 23 (T. 33: 4—10) Gl. 1,50 m, glava — V . Fragm. br. pasnih jezičkov in obročka (4 —7). Žel. plavutasta sekira (8). Fragm. žel. nož (9). Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu (10). NHMW 56971—56974. Grob 24 (T. 34: 7, 8) Gl. 1,80 m, glava — Z. Fragm. žel. sulična ost (7). Lonec iz rjave gline. Pod ustjem so razporejene tri okrogle aplike z vdolbljeno sredino (8). NHMW 56975—56976. Grob 25 (T. 28: 3, 4) Gl. 1,40 m, glava — V . Br. fragm. samostrelni certoški fibuli z ostanki br. verižice na peresovini. Pečnik omenja še posodo. NHMW 56977. Grob 26 (T. 35: 1, 2) Gl. 2 m, glava — Z. Br. igla fibule (1). Kernos s tremi čašicami iz rjavo rdeče gline (2). NHMW 56978—56979 Gl. 1 m, glava — S. Žel. sulični osti (1, 2). Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom iz rjavo črne gline (3). NHMW 56980—56981. Grob 28 (T. 34: 1 —6) Gl. 1,20 m, glava — Z. Trije vijčki iz temno rjave gline, okrašeni z vrezi oz. vtisnjenimi pikami (1—3). Fragm. lonec iz svetlo rjave gline, okrašen s skupinami po dve oz. po eno bradavico (4). Fragm. ustja posode iz temno rjave gline (5). Lonček iz rjave gline, okrašen z vrezanimi trikotniki (6). NHMW 56982—56984. Grob 29 (T. 35: 3—5) Gl. 1 m, glava — S. Skodelica iz rjave gline (3). Lonec s tremi ročaji iz temno rjave gline (4). Žel. sulična ost (5). NHMW 56985—56987. Grob 30 (T. 41: 1, 2) Gl. 2,50 m, glava — Z. Fragm. vrč s presegajočim ročajem iz fine rumeno sive gline s sledovi rdečega premaza, izdelan na lončarskem vretenu (1). Skodela iz črne gline, okrašena z vrezanimi trikotniki in vtisnjenimi pikami ter horizontalnimi vrezi (2). Pečnik omenja še vijček. NHMW 56988— 5 6 9 89.2 6 9 Grob 31 (T. 35: 6—8) Gl. 1 m, glava — V. Br. samostrelna certoška fibula (6). Br. drobno narebrena zapestnica (7). Br. zapestnica s pre­ segajočima koncema (8). NHMW 56990—56992. Grob 32 (T. 36: 9—12) Gl. 1,80 m, glava — Z. Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom iz temno rjave gline (9). Fragm. br. zapestnica, okrašena s pasom drobnih vrezov (10). Fragm. br. certoška fibula, okrašena z vrezi (11). Fragm. sklede iz črne gline, ki je pod ustjem okrašena z vrezi (12). NHMW 56993—56995. Grob 33 (T. 38; 39: 1, 2) Gl. 2,20 m, glava — Z. Fragm. br. kotliček z dvojno-križnimi atašami. Dno je pritrjeno z zakovicami na plašč posode. Okrašen je z vrezanim motivom trikotnikov in pasov poševnih črtic (1) — cfr. še G. v. Mer- hart, Hallstatt und Italien (1969) T. 30: 8. Svinčena aplika v obliki živalske svastike z od­ prtino v sredini (2) — cfr. še K. Kromer, Situla 1, 1960, 113 s, Abb. 1: 5. Fragm. svinčena aplika v obliki živajske svastike z zanko na spodnji strani (3). Žel. certoški fibuli (4, 5). Fragm. žel. nož (6). Fragm. lonec iz rjavo črne gline (7). Fragm. dna posode iz rjave gline (8). Žel. tulasta sekira z ušescem (9). Fragm. žel. sulični osti. Ena ima okrašen tulec z vodoravnimi vrezi (39: 1, 2). NHMW 56996—57003. Grob 34 (T. 37) Gl. 2 m, glava — V. Žel. sulični osti (1, 2). Žel. tulasta sekira (3). Fragm. br. situla, ustje navzven ovija svinčeno žico (4). Fragm. br. ciste (5). Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom iz rjavo črne gline. Rekonstr. ni mogoča (6, 7). NHMW 57004— 57007. Grob 35 (T. 40: 1, 2) Gl. 2 m, glava — V. Žel. tulasti sekiri. Ena ima ob strani ušesce in v tulu ostanke lesa. NHMW 57008—57009. Grob 36 (T. 36: 1 —8) Gl. 1,40 m, glava — Z. Fragm. br. situla. Rob ustja, ki ovija svinčeno žico, je zavit navznoter. Situla je večkrat po­ pravljena s pločevinastimi trakovi, ki so pripeti na plašč s sploščenimi zakovicami (1). Žel. nož (2). Skodelica iz temno rjave gline (3). Fragm. br. obroček (4). Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen z razčlenjenim rebrom (5). Žel. plavu- tasta sekira (6). Žel. sulični osti (7, 8). NHMW 57010—57016. Grob 37 (T. 40: 6, 7) Gl. 0,70 m. Posoda iz rjave gline z rebrom na prehodu vratu v rame (6). Skleda iz rjave gline (7). NHMW 57017—57018. Grob 38 (T. 40: 3—5) Gl. 1,10 m. Fragm. posode na nogi iz rjavo rdeče gline (3, 4). Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline s podolgo­ vatimi bradavicami na obodu (5). NHMW 57019. Grob 39 (T. 42: 5) Gl. 1,10 m. Lonec iz rjave gline. Pod ustjem ima po tri skupine treh bradavic in po tri ročajčke. NHMW 57020. Grob 40 (T. 42: 1, 2) Gl. 1,50 m. Skodelica iz rjave gline s štirimi bradavicami na obodu (1). Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen z razčlenjenimi podkvastimi aplikami in bradavicami (2). NHMW 57021—57022. Grob 41 (T. 42: 6, 7) Gl. 1,40 m. Fragm. lonec iz svetlo rjave gline (6). Fragm. posoda iz temno rjave gline, okrašena z razčle­ njenimi podkvastimi aplikami (7). Pečnik ome­ nja še nož, sulično ost in vijček. NHMW 57023—57024. Grob 42 (T. 42: 3, 4) Gl. 1,30 m, glava — V. Skodelica iz temno rjave gline (3). Lonec iz rjave gline, okrašen z enojno, dvojno in trojno pla­ stično valovnico (4). NHMW 57025—57026. Grob 43 (T. 43: 1 —3) Gl. 1,60 m, glava — V. Fragm. skodela iz črne gline. Okrašena je z vtisnjenimi pikami in vrezi. Verjetno je imela presegajoč ročaj, okrašen z govejima glavicama (1) . Lonec iz temno rjave gline s štirimi brada­ vicami na obodu (2). Fragm. vaza na nogi iz rdeče gline s sledovi črnih grafitiranih in rdečih pasov. Na ramenu in nogi je okrašena z rebri, sicer pa z vrezi (3). NHMW 57027—57029. Grob 44 (T. 43: 4) Gl. 1,45 m Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen z okroglimi aplikami z jamico v sredi, ter z dvema horizontalnima ročajčkoma na ramenu. NHMW 57030. Grob 45 (T. 41: 3—6) Gl. 2 m, glava — V. Skodelica iz temno rjave gline (3). Žel. plavutasta sekira (4). Fragm. žel. sulični osti. Tulec ene je okrašen z vodoravnimi žlebiči (5, 6). NHMW 57031—57034. Grob 46 (T. 43: 5) Gl. 1,80 m, glava — - V. Lonec iz rjave gline s štirimi vertikalnimi ro- čajčki. NHMW 57035. Gomila VI Dol. gomile 15 m, šir. 12 m, v. 3 m Grob 1 (T. 44: 1 —3) Gl. 1 m, glava — V. Žel. sulična ost (1). Fragm. lonca iz rjave gline (2) . Fragm. posoda na nogi iz črne gline (3). NHMW 57036—57037. Grob 2 (T. 45: 9) Gl. 0,80 m, glava — Z. Skodela na nogi iz rjavo črne gline, okrašena na vratu s kanelurami in s skupinami navpičnih vrezov na obodu. NHMW 57038. Grob 3 (T. 44: 7) Gl. 0,60 m, glava — V. Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod. Člo­ veški zobje. NHMW 57039—57040. Grob 4 (T. 44: 4 —6) Gl. 0,80 m, glava — Z. Fragm. br. narebrena zapestnica (4). Br. cer- toška fibula (5). Fragm. lonec iz rjave gline (6). NHMW 57041—57043. Grob 5 (T. 44: 8—10) Gl. 1,20 m, glava — Z. Br. certoški fibuli (8, 9). Fragm. skodela na nogi iz črne gline (10). NHMW 57044—57045. Grob 6 (T. 45: 1 —5) Gl. 1,30 m, glava — J. Fragm. skodela iz rjavo črne gline, okrašena z žlebovi (1). Br. votla zapestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi ter na enem koncu s punciranimi krožci (2). Fragm. br. certoška fibula (3). Br. samostrelna certoška fibula s čepkom na loku (4). Kremenova puščična ost (5). NHMW 57046—57050. Grob 7 Gl. 1,70 m, glava — Z. Uhani, jagode. Grob 8 (T. 45: 6—8) Gl. 1,40 m, glava — Z. Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen s plastično valovnico (6). Fragm. ustja posode iz rjave gline, okrašene z vrezi (7). Žel. sulična ost (8). Pečnik omenja še pasne jezičke. NHMW 57051—57052. Grob 9 (T. 46: 5) Gl. 1,30 m, glava — Z. Fragm. trinožni lonček iz rjave gline. NHMW 57053. Grob 10 (T. 46: 1 —3) Gl. 2 m, glava — Z. Dvoročajna skodela iz rjave gline, okrašena na obodu s skupinami poševnih vrezov (1). Fragm. vrč z ročajem iz rjave gline (2). Posoda na nogi iz temno rjave gline, okrašena z vrezanimi šra- firanimi trikotniki in horizontalnimi vrezi (3). Pečnik omenja še »nenavadno« fibulo — oča- larko in vijček.2 7 0 NHMW 57054—57056. Grob 11 (T. 46: 4) Gl. 1 m, glava — Z. Fragm. skleda iz črne gline. NHMW 57057. Grob 12 (T. 46: 6—8) Gl. 1, 50 m, glava — V. Fragm. lonec iz temno rjave gline s parom bra­ davic pod ustjem (6). Vijček iz rjave gline (7). Fragm. dna posode iz rjave gline (8). NHMW 57058—57059. Grob 13 Gl. 0,50 m, glava — J, brez pridatkov. Grob 14 (T. 46: 9) Gl. 1 m, glava — V. Fragm. posoda na nogi iz temno rjave gline, okrašena z vrezanimi šrafiranimi trikotniki. NHMW 57060. Gl. 0,80 m, glava — V. Fragni, skodela iz rjave gline z nagubanim obodom (1). Br. certoška fibula (2). Vijček iz rjave gline (3). Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod (4). Ogrlica iz rumenih jagod (5). Br. zapestnica (6). NHMW 57061—57066. Grob 16 Gl. 0,60 m, glava — V. Posoda. Grob 17 (T. 47: 7) Gl. 0,50 m, glava — Z. Fragm. skodela iz rjavo črne gline z nagubanim obodom. NHMW 57067. Gomila VII Pr. gomile 12 m. Grob 1 Gl. 1,40 m, glava — V. Dve zapestnici, uhani. Grob 2 (T. 47: 8—11) Gl. 1,20 m, glava — V. Žel. nož z dvema zakovicama na ploščatem držaju, na katerem so ostanki lesenih opiat (8). Fragm. posode na nogi iz temno rjave gline (9). Žel. tulasta sekira z ušescem (10). Žel. sulična ost (11). Pečnik omenja še žel. obroč. NHMW 57068—57071. Grob 3 (T. 48: 2) Gl. 1 m, glava — Z. Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen na vratu s kanelurami, na ramenu pa s skupinami treh bradavic, NHMW 57072. Grob 4 (T. 48: 3) Gl. 1,40 m, glava — Z. Fragm. skodela na nogi iz temno rjave gline z nagubanim obodom. NHMW 57073. Grob 5 (T. 39: 3) Gl. 0,80 m, glava — Z. Fragm. br. dvogrebenasta čelada. Sestavljena je iz dveh delov, ki sta speta tako dobro, da na levi strani ni videti šiva. Ohranjena je le ena zanka za pritrditev traku. Pečnik omenja le posodo.2 7 1 NHMW 57074. S. Gabrovec, AV 13—14 (1962-63) 309, T. 21 : 3.2 ,2 Grob 6 (T. 51: 14) Gl. 0,60 m, glava — V. Fragm. posode iz rdeče gline s sledovi črnega premaza. Rekonstr. ni mogoča. NHMW 57075. Gl. 1 m, glava — J. Fragm. posoda iz črne gline, okrašena s tremi koničnimi bradavicami in navpičnimi žlebovi (4). Fragm. dna lonca iz rjave gline (5). NHMW 57076. Grob 8 (T. 49) Gl. 1,20 m, glava — V . Br. pasna jezička (1, 3). Br. samostrelna certoška fibula z žel. iglo (2). Fragm. žel. pasna spona z zakovicami na obeh konceh (4). Žel. pasna spona z rebrom po sredi (5). Fragm. žel. nož z dvema zakovicama na ploščatem držaju (6). Žel. sulični osti (7, 8). Posoda iz rjave gline (9). NHMW 57077—57084. Grob 9 (T. 50: 1 —6) Gl. 0,80 m, glava — Z. Lonec iz temno rjave gline s tremi podkvastimi aplikami na obodu (1). Skodelica iz rjave gline z nagubanim obodom (2). Br. trakasti zapest­ nici s presegajočima koncema, okrašeni s pun- ciranimi krožci in črticami (3, 4). Br. samo­ strelna certoška fibula (5). Vijček iz črne gline, okrašen z vrezi in vtisnjenimi pikami (6). NHMW 57085—57089. Grob 1 0 (T. 48: 1) Gl. 1,10 m, glava — J. Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen s tremi skupinami po tri bradavice. Pečnik omenja še dva uhana. NHMW 57090. Grob 1 1 (T. 48: 6—12) Gl. 0,60 m, glava — V. Fragm. ustja posode iz črne gline, okrašen z vrezi (6). Fragm. ustja posode iz temno rjave gline (7). Fragm. oboda posode iz temno rjave gline z nagubano površino (8). Fragm. oboda posode iz rjave gline, okrašene z vrezi (9). Fragm. dna posode iz črne gline (10). Fragm. noge posode iz temno rjave gline (11). Fragm. noge posode iz temno rjave gline (12). NHMW 57091. Grob 1 2 (T. 50: 7—12) Gl. 1,50 m, glava — S. Skodelica iz rjave gline, okrašena z bradavicami (7). Fragm. ustja posode iz rdeče rjave gline (8). Fragm. posode na nogi iz rjave gline (9). Fragm. ustja posode iz rjave gline (10). Fragm. noge posode iz črne gline (11). Fragm. dna posode na nogi iz rjave gline (12). Pečnik omenja še vijček. NHMW 57092. Grob 13 (T. 50: 13—16) Gl. 2 m, glava — J. Fragm. br. votla zapestnica z vdetima koncema, okrašena s skupinami vrezov (13). Vijčka iz rjave gline (14, 15). Ogrlica iz jantarjevih jagod (16). NHMW 57093—57096. Gl. 0,90 m, glava — V. Trije br. obročki od pasnih jezičkov (1—3). Br. samostrelna certoška fibula (4). Fragm. br. pasnih jezičkov (5—10). Žel. sulični osti (11, 12). Fragm. br. pasna spona, katere robovi so okrašeni z vrezom (13). NHMW 57097—57102. Grob 15 Gl. 1 m, glava — J. Brez pridatkov. Grob 16 (T. 50: 17, 18) Gl. 0,60 m, glava — Z. Lonček iz rjave gline (17). Fragm. sklede iz rjavo rdeče gline (18). NHMW 57103—57104. Grob 17 (T. 52: 14—16) Gl. 2 m, glava — V. Ogrlica iz jantarjevih jagod (14). Br. zapestnica, okrašena z vrezi ter skupinami rebr (15). Br. čolničasta fibula, okrašena z vrezi. Peresovina je pritrjena na lok z zakovico (16). NHMW 57105—57107. Grob 18 Gl. 1,50 m, glava — S. Brez pridatkov. Grob 19 (T. 52: 1—6) Gl. 0,80 m. Fragm. posoda iz svetlo rjave gline (1). Fragm. ustja posode iz črne gline (2). Skledica iz rjave gline (3). Fragm. br certoške fibule (4). Vijček iz rjave gline (5). Ogrlica iz temno modrih ste­ klenih jagod, ena z belo valovnico (6). NHMW 57108—57112. Gomila V ili Pr. gomile 15 m, v. 4 m. Grob 1 (T. 52: 13) Gl. 1 m, glava — V. Fragm. posoda iz rjave gline, okrašena z vodo­ ravnimi rebri. NHMW 57113. Grob 2 Gl. 1,30 m, glava — V. Brez pridatkov. Grob 3 (T. 56: 12) Gl. 1,20 m, glava — J. Fragm. posoda iz temno rjave gline, okrašena z rebri. NHMW 57114. Grob 4 (T. 50: 19, 20) Gl. 1 m, glava — V. Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen pod ustjem s trikotnim razvejanim plastičnim okra­ som (19). Vijček iz rjave gline (20). NHMW 57115—57116. Grob 5 (T. 53: 1 —5) Gl. 1,70 m, glava — Z. Lonec iz rjave gline, na vratu okrašen s tremi žlebovi, na obodu s štirimi plastičnimi valov- nicami (1). Lonček iz rjave gline, okrašen z dvema plastičnima valovnicama (2). Fragm. kamnit brus (3). Fragm. posoda iz rjave gline (4). Fragm. posoda iz temno rjave gline (5). NHMW 57117—57120. Grob 6 (T. 48: 13) Gl. 1 m, glava — V. Lonček iz temno rjave gline (13). NHMW 57121. Grob 7 (T. 52: 7—12) Gl. 0,90 m, glava — Z. Fragm. skodela iz rjave gline (7). Fragm. po­ sode iz temno rjave gline z nagubanim obodom (8). Fragm. lonec iz rjave gline z bradavicami na obodu (9). Ogrlica iz temno modrih jagod (10). Ogrlica iz jantarjevih jagod (11). Vijček iz rjave gline, okrašen z vrezi (12). NHMW 57122—57125. Grob 8 Gl. 1,40 m, glava — V. Brez pridatkov. Grob 9 Gl. 1,30 m, glava — V. Brez pridatkov. Grob 10 (T. 54: 1 —4) Gl. 0,90 m, glava — V. Vijček iz rjavo črne gline (1). Lonček iz temno rjave gline s tremi ročajčki (2). Skleda iz rjave gline s tremi podolgovatimi bradavicami na obodu (3). Žel. sulična ost (4). NHMW 57126— 57129. Grob 11 Gl. 0,95 m, glava — J. Skelet je bil pod kamni — zmetan na kup.2 7 3 Grob 12 (T. 54: 10) Gl. 0,80 m, glava — J. Fragm. skodela iz črne gline z nagubanim obodom. NHMW 57130. Grob 13 (T. 54: 5—8) Gl. 2,20 m, glava — S. Pod kamni. Posoda iz temno rjave gline, okrašena na ramenu z vrezanimi trikotniki (5). Fragm. skleda iz temno rjave gline (6). Fragm. ustja posode iz rdeče rjave gline (7). Fragm. skleda iz temno rjave gline (8). NHMW 57131—57132. Grob 14 Gl. 1,20 m. Grob 15 (T. 55: 3, 4) Gl. 1 m, glava — S. Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen z navpični­ mi rebri (3). Fragm. posoda na nogi iz rdeče rjave gline, okrašena z vrezanimi šrafiranimi trikotniki (4). NHMW 56133—56134. Grob 16 (T. 56: 6, 7) Gl. 0,80 m, glava — V. Fragm. posoda iz sivorjave gline, z bradavicami na obodu (6). Fragm. lonca iz temno rjave gline, z dvojnimi bradavicami na obodu (7). NFIMW 57135. Grob 17 (T. 55: 1 ) Gl. 1,40 m, glava — S. Žel. sulična ost. Pečnik omenja še veliko posodo. NHMW 57136. Grob 18 (T. 54: 9) Gl. 1,50 m, glava — S. Fragm. skodela na nogi iz rdeče gline s sledovi črnega premaza. Pečnik omenja še sulično ost. NHMW 57137. Grob 19 (T. 56: 8—11) Gl. 1,20 m, glava — S. Fragm. ustja posode iz rdeče gline (8). Fragm. posoda iz rdeče gline, okrašena s plastičnim rebrom (9—11). NHMW 57138. Grob 20 (T. 55: 6, 7) Gl. 1,50 m, glava — S. Žel. plavutasta sekira (6). Fragm. žel. noža (7). NHMW 57139—57140. Grob 21 (T. 53: 6—16) Gl. 1,80 m, glava — Z. Fragm. br. samostrelna fibula (6). Fragm. ustja posode iz rdeče rjave gline (7). Fragm. ustja posode iz rjave gline (8). Fragm. skodela iz rjave gline z nagubanim obodom (9). Br. za­ pestnici s presegajočima koncema, okrašeni z vrezi in narebrenimi skupinami (10, 11). Ogrlica iz modrih steklenih jagod z rumenimi izrastki (12). Ogrlica iz jantarjevih jagod (13). Fragm. br. votla zapestnica z vdetima koncema, okra­ šena z vrezi (14). Fragm. skodelica iz rjave gline, okrašena z vrezanimi trikotniki (15). Fragm. posoda iz rdeče gline (16). Pečnik omenja dve votli zapestnici na rokah, polne pa na prsih. NHMW 57141—57147. Grob 22 Gl. 1 m, glava — V. Brez pridatkov. Grob 23 Gl. 1 m, glava — V. Brez pridatkov. Grob 24 (T. 55: 5) Gl. 1,50 m, glava — Z. Žel. kavelj. NHMW 57148. Grob 25 (T. 56: 5) Gl. 1,20 m, glava — Z. Lonec iz rjave gline s tremi bradavicami na obodu. NHMW 57149. Gomila IX Pr. gomile 6 m, v. 1,50 m Grob 1 (T. 56: 1-4) Gl. 1 m, glava — V. Br. samostrelna certoška fibula (1). Fragm. br. pločevine pasnih jezičkov z železnima zakovi­ cama (2, 3). Štirinožna skodelica z ročajem iz črne gline (4). NHMW 57150—57152. Grob 2 Gl. 1,50 m, glava — Z. Posoda. Grob 3 (T. 55: 2) Gl. 1,20 m, glava — Z. Žel. sulična ost. Pečnik omenja še posodo. NHMW 57153. Grob 4 Gl. 1,50 m, glava — S. Posoda. Gomila X Pr. gomile 10 m, v. 2 m. Grob 1 (T. 57: 12) Gl. 1 m, glava — S. Fragm. posoda iz temno rjave gline z bradavi­ cami na ramenu. NHMW 57154. Grob 2 (T. 57: 5—10) Gl. 2 m, glava — V. Fragm. skodelica iz rjave gline, okrašena z vrezi in bradavicami (5). Jantarjeva drobno narebrena jagoda (6). Ogrlica iz modrih stekle­ nih jagod z modro belimi očesci in rumenimi izrastki (7). Fragm. br. valjastega uhana, ki je okrašen z vtolčenimi pikicami (8). Fragm. br. votla zapestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi (9). Ogrlica iz jantarjevih jagod (10). NHMW 57155—57159. Grob 3 (T. 57: 11) Gl. 1,50 m, glava — S. Skleda iz temno rjave gline s predrto bradavico na obodu. NHMW 57160. Grob 4 (T. 72: 4) Gl. 1,50 m, glava — Z. Fragm. lonec iz svetlo rjave gline s pari bradavic na obodu. NHMW 57161. Grob 5 (T. 57: 1—4) Gl. 1 m, glava — S. Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira (2). Žel. kavelj (3). Fragm. skodela iz rjavosive gline, okrašena z vrezi in vtisnjenimi pikami (4). NHMW 57162—57165. Grob 6 (T. 58: 3) Gl. 0,80 m, glava — J. Br. certoška fibula. Pečnik omenja še nož, sulično ost, vijček in posodo. NHMW 57166. Grob 7 (T. 58: 1, 2) Gl. 1,20 m, glava — S. Br. vzhodnoalpska živalska fibula, z vrezi okra­ šenim lokom. Peresovina je porjavela, ker je osrednja palčka železna (1). Skodelica z ročajem iz rjave gline (2). NHMW 57167—57168. Grob 8 (T. 58: 4—8) Gl. 1 m, glava — S. Fragm. br. vzhodnoalpska živalska fibula, ka­ tere lok je okrašen z vrezi (4). Fragm. skodela z odlomljenim presegajočim ročajem iz temno rjave gline z nagubanim obodom (5). Br. votli zapestnici z vdetima koncema, okrašeni z vrezi in iztolčenimi bunčicami (6, 7). Ogrlica iz jan­ tarjevih jagod (8). Fragm. človeških kosti. NHMW 57169—57173. Grob 9 (T. 59: 1—9) Gl. 1,50 m, glava — S. Fragm. skodela na nogi iz rdeče gline (1). Trije br. obročki (2—4). Žel. kladivo z dvema luknja­ ma za nasajanje (5). Žel. plavutasta sekira (6). Žel. sulična ost (7). Fragm. br. pasna spona z žel. kavljem (8). Fragm. br. pasni jeziček (9). NHMW 57174—57179. Grob 10 (T. 60: 4—6) Gl. 1,50 m, glava — V. Br. certoška fibula (4). Fragm. lonec iz svetlo rjave gline (5). Žel. sulična ost (6). NHMW 57180—57182. Grob 11 Gl. 1 m, žgan grob. Brez pridatkov. Gomila XI2 7 4 Grob 1 (T. 58: 9—12) Fragm. skleda iz rdeče gline z bradavico pod ustjem (9). Lonec iz temno rjave gline, okrašen s tremi plastičnimi svastikami (10). Fragm. posoda na nogi iz rjavo rdeče gline, okrašena z vrezi (11). Fragm. dna posode iz temno rjave gline (12). NHMW 57183—57184. Grob 2 (T. 60: 1 —3) Žel. samostrelni certoški fibuli z dvojno okrasno peresovino in ostanki žel. verižice, s katero sta bili fibuli povezani (1, 2). Žel. nož (3). Pečnik omenja še vijček. NHMW 57185—57186. Grob 3 (T. 61: 1, 2) Žel. sulični osti. NHMW 57187. Grob 4 (T. 61: 3, 4) Žel. sulični osti. Pečnik omenja še konico (Spitze). NHMW 57188—57189. Grob 5 (T. 51: 15) Skodelica iz temno rjave gline. NHMW 57190. Grob 6 (T. 62: 1 —7) Fragm. posoda na nogi iz svetlo rjave gline (1). Br. narebren prstan (2). Vijček iz rjave gline (3). Br. obroček z dvema izrastkoma (4). Žel. nož (5). Žel. sulična ost (6). Žel. tulasta sekira z ušescem (7). NHMW 57191—57196. Grob 7 (T. 62: 8—10) Fragm. posoda iz svetlo rjave gline, z rebrom na prehodu vratu v rame posode (8). Vijček iz sivo rjave gline, okrašen z vrezi (9). Fragm. lonca iz temno rjave gline z bradavico na obodu (10). NHMW 57197—57198. Grob 8 (T. 63: 1—22) Fragm. br. votla zapestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi (1). Fragm. br. votla narebrena zapestnica (2). Fragm. br. valjastega uhana, okrašena z vtolčenimi pikicami v obliki rom- bičnih polj z iztolčeno bunčico v sredi (3, 4). Br. obesek v obliki konjička (5). Br. košarast obesek (6). Trije br. trikotni obeski z zanko, okrašeni s punciranimi krožci. Na spodnjem robu imajo luknjice (7—9). Ogrlica iz dveh temno modrih steklenih jagod z belo valovnico, dveh rumenih steklenih jagod z modro belimi očesci, dveh turkizno zelenih steklenih jagod s temno modrimi očesci in rumene steklene ja­ gode (10). Ogrlica iz jantarjevih jagod (11). Ogrlica iz svetlo modrih steklenih jagod (12). Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod (13). Fragm. br. pločevinasta plošča — ogledalo ? (14). Fragm. br. falera (15). Br. profiliran gum­ bast predmet (16). Steklena prozorna svetlo zelena jagoda (17). Fragm. br. obročka z izrastki (18). Fragm. br. spiralno uvit prstan (19). Br. saltaleoni iz ožje in širše žice oz. traku (20, 21). Fragm. br. votle zapestnice (22). NHMW 57199—59212. Grob 9 (T. 64: 1—12) Fragm. br. pasnih jezičkov. Na enem je na spodnji strani rja (1—8). Žel. plavutasta sekira (9). Br. obroček (10). Fragm. žel. nož (11). Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu (12). Pečnik omenja še dve veliki certoški fibuli. NHMW 57213—57216. Grob 10 (T. 65: 1, 2) Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira (2). NHMW 57217—57218. Grob 11 (T. 67: 1 —4) Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekjra z ušescem (2). Žel. plavutasta sekira (3). Žel. nož (4). NHMW 57219—57222. Grob 12 (T. 66: 1 —12) Lonec iz rjave gline, s tremi bradavicami na obodu (1). Fragm. lonec iz rdeče rjave gline z bradavicami na obodu (2). Br. certoška fibula (3). Fragm. br. valjasta uhana, okrašena z vtol- čenimi pikicami v motivu zajčka ter iztolčenimi bunčicami na robovih (4, 5). Fragm. br. plo­ čevine (6, 7). Tri temno modre steklene jagode (8). Pet turkizno zelenih steklenih jagod z modro belimi očesci (9). Pet rumenih steklenih jagod z modro belimi očesci (10). Pet jantarjevih jagod (11) . Br. certoška fibula, okrašena na hrbtu noge s punciranimi krožci (12). NHMW 57223—57229. Grob 13 (T. 68: 5—7) Žel. sulična ost (5). Žel. tulasta sekira (6). Žel. sulična ost (7). NHMW 57230—57232. Grob 14 (T. 65: 3—9) Br. narebreni zapestnici s presegajočima kon­ cema (3, 4). Fragm. br. votla zapestnica z vdetima koncema, okrašena s pasovi vrezov (5). Vijček iz rjave gline (6). Skodelica iz rjave gline (7). Vijček iz rjave gline (8). Fragm. lonec iz temno rjave gline (9). NHMW 57233—57238. Grob 15 (T. 65: 10—16) Fragm. posoda na nogi iz temno rjave gline, okrašena z vtisnjenimi pikami in šrafiranimi trikotniki (10). Skodelica iz rjave gline (11). Br. ločna fibula z »glasinaško« nogo, okrašena na vsaki strani loka z vrezi in odebelitvami. Odlomljena peresovina in igla sta bili železni (12) . Fragm. br. certoške fibule (13). Br. obro­ ček iz žice (14). Vijček iz svetlo rjave gline (15). Fragm. žel. nož z eno zakovico in sledovi lesene opiate na ploščatem držaju (16). NHMW 57239—57244. Grob 19 (T. 63: 23, 24) Fragm. posoda iz svetlo rjavosive gline, s kratkim rebrom na ramenu (23). Lonec iz temno rjave gline, s petimi pari bradavic na obodu (24). NHMW 57245—57246. Grob 20 (T. 66: 13—23) Br. certoška fibula (13). Svinčena profilirana zapestnica (14). Br. obročka (15, 16). Br. zako­ vica (17). Štirje br. pasni jezički z obročki (18—21). Br. pasni jeziček z železno porjavelo zakovico (22). Fragm. br. pasnega jezička (23). Pečnik omenja še sekiro, sulično ost, več že­ leznih obročev, nenavaden železen predmet (1 Eisenstück ungewöhnlich). NHMW 57247— 57249. Grob 21 (T. 69) Žel. tulasta sekira z ušescem (1). Žel. sulični osti (2, 3). Br. samostrelni fibuli z nogo, ki se konča z naprej gledajočo konjsko glavico (4, 5). Fragm. br. pasna spona, figuralno okrašena s konjičkoma z vtolčenimi pikicami, medtem ko sta robova okrašena z iztolčenimi pikicami in bunčicami (6). Fragm. žel. noža (7). Fragm. ustja posode iz rjave gline (8). Fragm. skodela iz temno rjave gline z nagubanim obodom (9). Br. obročka (10, 11). Fragm. br. pasnih jezičkov (12—17). NHMW 57250—57257. Grob 22 (T. 70: 7) Fragm. skleda iz črno rjave gline. NHMW 57258. Grob 23 (T. 70: 1 —6) Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2)* Br. certoški fibuli (3, 4). Fragm. posoda iz rjave gline, s podolgovatimi bradavicami na obodu (5). Fragm. dna posode iz rjavo sive gline (6). Pečnik omenja še pasno spono (ploščo). NHMW 57259—57262. Grob 24 (T. 72: 1, 2) Br. certoška fibula. Peresovina naknadno po­ pravljena in pritrjena na gumb fibule (1). Fragm. žel. sulična ost (2). NHMW 57263—57265. Grob 25 (T. 67: 8, 9) Fragm. lonec iz rjavo rdeče gline, okrašen s plastičnimi valovnicami (8). Fragm. posode iz rdeče gline (9). NHMW 57266—57267. Grob 26 (T. 71) Fragm. žel. pasna spona z rebrom (1). Fragm- žel. spenjalni obročki (2—6). Fragm. žel. nož z zakovico na ploščatem držaju (7). Br. obroček (8). Žel. sulična ost (9). Žel. plavutasta sekira (10). Fragm. posoda iz temno rjave gline, okra­ šena z rebrom (11). Fragm. posoda iz rjavo črne gline, okrašena s poševnimi žlebovi (12, 13). NHMW 57268—57275. Grob 27 (T. 68: 1—4) Skodela iz črne gline, okrašena s šrafiranimi trikotniki in vodoravnimi vrezi (1). Žel. sulični osti (2, 3). Žel. nož z dvema zakovicama na ploščatem držaju (4). NHMW 57276—57278. Grob 28 (T. 60: 7) Žel. sulična ost. Pečnik omenja še fibulo. NHMW 57279. Gomila XII Grob 1 (T. 74: 8, 9) Žel. plavutasta sekira (8). Posoda iz rjavo črne gline, okrašena s cikcak vrezi (9). NHMW 57280—57281. Grob 3 (T. 61: 5, 6) Br. pasna spona, speta z zakovicami iz dveh kosov pločevine (5). Fragm. br. pasni jeziček (6). Pečnik omenja še nož. NHMW 57282. Skodelica iz rjave gline, okrašena z vrezanim ornamentom trikotnikov, vodoravnih črt in valovnice (13). Lonček iz rjave gline s tremi ročajčki (14). Fragm. br. certoške fibule (15). Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod in svetlo zelenih turkiznih steklenih jagod (16). NHMW 57283—57286. Grob 5 (T. 72: 5—12) Fragm. br. fibule (5). Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod, dve z belo valovnico (6). Fragm. loka br. certoške fibule s krilci (7). Br. samo- strelna peresovina fibule z br. palčko (8). Fragm. ustja posode iz rdeče gline (9). Fragm. dna posode iz rjave gline (10). Skodelica iz temno rjave gline (11). Fragm. noga posode iz temno rjave gline (12). NHMW 57287—57290. Grob 6 (T. 75: 3, 4) Fragm. žel. sulična ost (3). Skodela iz temno rjave gline (4). NHMW 57291—57292. Grob 7 (T. 73: 1, 2) Žel. tulasta sekira z ušescem (1). Posoda iz črne gline z nagubanim obodom (2). NHMW 57293—57294. Grob 8 (T. 72: 3) Fragm. lonec iz sivo rjave gline. NHMW 57295. Grob 9 (T. 73: 9, 10) Trinožna skodelica iz črne gline, okrašena z bradavicami (9). Fragm. posoda iz svetlo rjave gline (10). NHMW 57296—57297. Grob 10 (T. 73: 5) Fragm. posoda iz sivo črne gline. Rekonstr. ni možna. NHMW 57298. Grob 11 (T. 75: 5) Fragm. skodela s presegajočim ročajem iz temno rjave gline. NHMW 57299. Grob 12 (T. 76) Žel. sulični osti z ostanki lesa v tulcih. Rob tulca ene je okrašen z žlebiči (1, 2). Br. certoški fibuli (3, 11). Fragm. žel. obročka (4). Fragm. br. pasnega jezička (5). Ogrlica iz treh belih steklenih jagod, šestih rumenih steklenih jagod in temno modre steklene jagode (6). Br. obročka (7, 8). Žel. tulasta sekira (9). Skleda iz rjave gline, okrašena s tremi plastičnimi valovnicami (10). Posoda na nogi iz rjavo črne gline, okra­ šena s šrafiranimi trikotniki (12). NHMW 57300—57308. Grob 13 (T. 73: 3, 4)' Br. certoški fibuli. Peresovina ene je antično popravljena tako, da je z zakovico pripeta na lok, kateremu je na vrhu odbrušena odebelitev. NHMW 57309. . Br. samostrelna certoška fibula (10). Fragm. ustja posode iz rjave gline (11). Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline z nagubanim obodom. Rekonstr. ni možna(12). NHMW 57310—57311. Gomila X III2 7 5 Grob 1 (T. 75: 1, 2) Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2). NHMW 57312—57313. Grob 2 (T. 77) Žel. sulični osti (1, 2). Br. certoška fibula (3). Lonec iz rjave gline, okrašen s plastičnimi apli- kami v obliki rok in svastik, ki so v paru dia­ metralno nasproti (4). Fragm. ustja posode iz rdeče gline (5). Fragm. skodela iz sive gline s sledovi črno barvanih pasov (6). Žel. tulasta sekira z ušescem ter ostanki lesa v poškodo­ vanem tulu (7). Fragm. posoda iz rdeče rjave gline (8). NHMW 57314—57320. Grob 3 (T. 70: 8) Lonček iz rjave gline. NHMW 57321. Grob 4 (T. 78: 1 —11) Žel. sulični osti (1, 2). Br. certoška fibula (3). Br. uhan iz spiralno zavite žice (4). Br. pasna spona izdelana v predrti tehniki (5). Br. falerca z zakovico (6). Br. pasni jeziček (7). Lonček z ročajčkom iz rjavo črne gline J8). Br. obroček (9). Žel. plavutasta sekira (10). Žel. nož z dvema zakovicama na ploščatem držaju (11). NHMW 57325—57330. O. H. F rey, Situla 14—15(1974) 135, Abb. 4. Grob 5 (T. 79: 1, 2) Žel. sulična ost (1). Fragm. posoda iz temno rjave gline, z bradavico na ramenu (2). NHMW 57331—57332. Grob 6 (T. 74: 1—7) Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira z ušescem (2). Žel. fibula z nazaj obrnjenim zaključkom noge v obliki živalske glavice ? (3). Tri temno modre steklene jagode in ena temno modra steklena jagoda s temno modro belimi očesci in rumenimi izrastki (4). Ogrlica iz jantarjevih jagod (5). Fragm. žel. pasna spona, izdelana v predrti tehniki (6). Žel. nož (7). NHMW 57333—57339. Grob 7 (T. 73: 6—8) Fragm. posoda na nogi iz sivo rjave gline, okra­ šena s skupinami žlebov (6). Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen s podkvasto plastično apliko (7). Fragm. dna posode iz rjave gline (8). NHMW 57340—57341. Fragm. posoda na nogi iz rjavo črne gline. NHMW 57342. Grob 9 (T. 78: 12) Fragm. skodela s presegajočim ročajem iz črno rjave gline, okrašena z bradavicami, ročaj pa s stiliziranima živalskima glavicama. NHMW 57343. Grob 10 (T. 75: 6) Fragm. skodela iz temno rjave gline, okrašena s skupinami navpičnih vrezov. NHMW 57344. Grob 11 (T. 79: 3—5) Fragm. posoda iz sivo rjave gline, okrašena z bradavicami (3). Vijček iz črne gline, okrašen z vtisnjenimi pikami in vrezi (4). Žel. nož z dvema zakovicama na ploščatem držaju (5). NHMW 57345—57347. Grob 12 (T. 80: 1^1) Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2). Fragm. posoda iz temno rjave gline (3). Fragm. dno posode iz temno rjave gline (4). NHMW 57348—57350. Grob 14 (T. 80: 8) Skodelica iz temno rjave gline. NHMW 57351. Grob 15 (T. 80: 5) Lonec iz rjave gline, okrašen z bradavicama. V loncu so bili fragm. žganih človeških ? kosti — žgan grob ?. NHMW 57352. Grob 16 (T. 81: 1 —5) Fragm. lonec iz rdeče rjave gline (1). Fragm. ustja posode iz rjave gline (2). Br. samostrelna fibula z dvema živalskima glavicama (3). Br. narebreni zapestnici, katerih konca sta speta z zakovico (ena je razklenjena — deformirana, vendar iste vrste) (4, 5). Pečnik omenja še uhan in vijček. NHMW 57353—57356. O. H. Frey, Situla 14—15 (1974) 130, Abb. 1 . Grob 17 (T. 81: 12) Fragm. skleda iz rdeče gline. NHMW 57357. Grob 18 (T. 81: 6—11) Skleda iz temno rjave gline (6). Br. vzhodno­ alpska živalska fibula, okrašena na loku z vrezi (7) . Br. trakast spiralno uvit prstan (8). Br. za­ pestnici, katerih konca sta speta z zakovico (9, 11). Obroček iz br. žice (10). NHMW 57358—57362. Grob 19 (T. 82: 7—9) Skodelica iz temno rjave gline, okrašena s cik­ cak vrezi (7). Fragm. skodela iz rdeče rjave gline (8) . Fragm. posoda iz temno rjave gline, okra­ šena s skupinami bradavic (9). NHMW 57363— 57365. Grob 21 (T. 83: 11) Skodelica iz rjavo črne gline. NHMW 57366. Grob 22 (T. 78: 13) Skleda iz temno rjave gline. NHMW 57367. Grob 23 (T. 82: 4—6) Žel. sulični osti (4, 5). Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen z bradavicami (6). NHMW 57368—57370. Grob 24 (T. 82: 1—3) Posoda iz temno rjave gline s štirimi ročaji, okrašena z razčlenjenim rebrom (1). Vijček iz rjave gline (2). Skledica iz temno rjave gline (3). NHMW 57371—57373. Grob 25 (T. 80: 6) Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline, okrašena z rebri. NHMW 57374. Gomila XIV Grob 1 (T. 83: 1 —3) Fragm. posoda iz rjavo sive gline (1). Vijček iz svetlo rjave gline (2). Fragm. skleda iz rjave gline. Rekonstr. ni možna (3). NHMW 57375— 57376. Grob 2 (T. 81: 13) Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline. NHMW 57377. Grob 3 (T. 83: 5) Fragm. noge posode iz rdeče rjave gline. NHMW 57378. Grob 4 (T. 83: 4) Fragm. skodela iz sive gline z nagubanim obo­ dom. NHMW 57379. Grob 5 (T. 83: 6) Fragm. skodela iz rdeče rjave gline z nagubanim obodom in z vrezi okrašenim vratom. NHMW 57380. Grob 6 (T. 83: 12, 13) Fragm. posoda na nogi iz črne gline (12). Fragm. skodela na nogi iz rdeče rjave gline z nagubanim obodom (13). NHMW 57381. Gomila XV Pr. gomile 12 m, v. 3 m. Grob 1 (T. 83: 7—9) Gl. 1 m, glava — S. Fragm. skleda iz temno sive gline (7). Skledica iz rjavo sive gline (8). Fragm. dno posode iz črne gline (9). NHMW 57382—57383. Gl. 1,20 m, glava — Z. Fragm. skodela na nogi iz rjavo sive gline z nagubanim obodom. Rekonstr. ni možna. Pečnik omenja še fibulo in vijček. NHMW 57384. Grob 3 (T. 84: 1 —3) Gl. 0,80 m, glava — V. Fragm. skodela na nogi iz rdeče rjave gline (1). Fragm. noge posode iz rdeče gline (2). Fragm. lonec iz rjave gline (3). NHMW 57385—57386. Grob 4 (T. 84: 4—7) Gl. 1,40 m, glava — V. Lonec iz rjave gline, okrašen z razčlenjenim rebrom (4). Fragm. posoda iz rjave gline (5, 6) Brusni kamen (7). NHMW 57387—57388. Grob 5 (T. 79: 6) Gl. 1,30 m, glava — Z. Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu. NHMW 57389. Grob 6 (T. 84: 8, 9) Gl. 1 m, glava — V. Lonec iz rjave gline, okrašen s tremi skupinami navpičnih reber (8). Vijček iz črne gline, okrašen z vrezi in vtisnjenimi pikami (9). NHMW 57390—57391. Grob 7 (T. 59: 10, 11) Gl. 0,80 m, glava — V. Skleda iz temno rjave gline (10). Fragm. žel. nož (11). NHMW 57392—57393. Grob 8 (T. 67: 5—7) Gl. 2 m, glava — V. Br. jagoda (5). Fragm. žel. sulična ost (6). Fragm. žel. nož (7). NHMW 57394—57395. Grob 9 (T. 85: 7) Gl. 1 m, glava — Z. Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen s skupinami reber. NHMW 57396. Grob 10 (T. 85: 8) Gl. 1,60 m, glava — Z. Fragm. posoda iz rjavo črne gline, okrašena s skupinami bradavic. NHMW 57397. Grob 11 (T. 88: 9) Gl. 1,30 m, glava — S. Skodela na nogi iz rjavo črne gline, okrašena z rebri. Pečnik omenja še dve zapestnici, fibulo in ogrlico. NHMW 57398. Grob 12 (T. 86: 3, 4) Gl. 1,20 m, glava — V. Posoda s tremi ročaji iz temno rjave gline (3). Lonec iz rjave gline, okrašen z vrezano valov- nico (4). NHMW 57399—57400. Grob 13 (T. 90: 9) Gl. 0,80 m, glava — V. Lonček iz svetlo rjave gline, okrašen s štirimi bradavicami. NHMW 57401. Grob 14 Gl. 1 m, glava — J. Brusni kamen, posoda. Grob 15 Gl. 1 m, glava — Z. Dve fibuli. Grob 16 Gl. 1 m, glava — Z. Brez pridatkov. Gomila XVI Dol. gomile 30 m, šir. 12 m, v. 3 m. Grob 1 (T. 84: 10) Gl. 1,50 m, glava — Z. Žel. plavutasta sekira. Pečnik omenja še sulično ost in posodo. NHMW 57402. Grob 2 (T. 85: 1—6) Gl. 2 m, glava — Z. Štiri žel. sulične osti. Tul ene (5) je okrašen z vrezi (1—5). Žel. plavutasta sekira, z ostanki lesa in rje v tulu (6). Pečnik omenja še posodo in vijček. NHMW 57403—57405. Grob 3 (T. 84: 11) Gl. 1,50 m, glava — Z. Žel. tulasta sekira z ušescem, z ostanki lesa v tulu. Pečnik omenja še dve sulični osti, eno za­ pestnico, pasno ploščo in več pasnih obročkov, dve fibuli — vse zaradi slabe zemlje zelo poško­ dovano. NHMW 57406. Grob 4 (T. 87: 1—4) Gl. 1,50 m, glava — V. Žel. sulični osti (1, 2). Skodela na nogi iz temno rjave gline (3). Posoda na nogi iz temno rjave gline, okrašena z vtisnjenimi pikami in vrezi (4). Pečnik omenja še veliko pasno spono (popol­ noma uničeno). NHMW 57407—57409. Grob 5 Gl. 1,60 m, glava — Z. Več jagod, dve votli zapestnici. Grob 6 Gl. 2 m, glava — V. Posoda. Grob 7 (T. 86: 1, 2) Gl. 1,50 m, glava — J. Žel. fragm. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2). NHMW 57410—57411. Gl. 1,60 m, glava — Z. Sekira. Grob 9 (T. 89: 1) Gl. 1,40 m, glava — Z. Žel. sulična ost z ostankom toporišča v tulu. Pečnik omenja še fibulo. NHMW 57412. Grob 10 (T. 91: 7) Gl. 1 m, glava — Z. Skodela iz rjave gline, okrašena z vrezi. NHMW 57413. Grob 11 (T. 91: 11) Gl. 1,50 m, glava — Z. Posoda iz rjave gline, okrašena s šrafiranimi trikotniki. Pečnik omenja še manjši lonček in vijček. NHMW 57414. Grob 12 (T. 86: 5—9) Gl. 1,70 m, glava — Z. Fragm. skleda iz rdeče rjave gline (5). Fragm. posoda na nogi iz sivo rjave gline, okrašena s šrafiranimi trikotniki (6). Lonec iz rjave gline, okrašen z rebri (7). Vijček iz rjave gline (8). Fragm. posoda iz rjave gline (9). NHMW 57415—57418. Grob 13 (T. 88: 5—8) Gl. 2 m, glava — V. Br. certoška fibula (5). Fragm. skodela na nogi iz rdeče rjave gline (6). Vijček iz sivo rjave gline (7) . Fragm. skodela na nogi iz temno rjave gline (8) . NHMW 57419—57421. Grob 14 (T. 89 : 2)2 7 6 Gl. 0,80 m, glava — J. Žel. tulasta sekira z ušescem. Pečnik omenja še fibulo in dve posodi. NHMW 57422. Grob 15 (T. 87: 5—10) Gl. 2 m, glava — V. Posoda iz rjave gline, okrašena s plastičnimi aplikami v obliki spirale (5). Fragm. posode iz rdeče rjave gline (6, 7). Fragm. ustja posode iz rdeče rjave gline (8). Trinožna skodelica z dul­ cem iz temno rjave gline (9). Posoda iz temno rjave gline, okrašena s plastičnimi aplikami v obliki svastike (10). NHMW 57423—57426. Grob 16 (T. 90: 10) Gl. 2 m, glava — J. Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline z nagubanim obodom. NHMW 57427. Grob 17 (T. 88: 1—4) Gl. 1,50 m, glava — Z. Fragm. žel. nož (1). Fragm. žel. sulični osti (2, 3). Žel. plavutasta sekira s spojenima plavutma z odprtino tudi na spodnji strani. V tulcu so še ostanki lesa (4). NHMW 57428—57429. Gl. 1 m, glava — Z. Fragm. skodela s presegajočim ročajem iz temno rjave gline (1). Fragm. lonček iz rjave gline (2). Fragm. posoda iz temnorjave gline. Rekonstr. ni možna (3, 5). Fragm. ustja posode iz rjave gline (4). Fragm. posoda iz svetlo rjave gline, okrašena s horizontalnima vrezoma na vratu ter skupinami navpičnih vrezov na ramenu posode (6). NHMW 57430—57431. Grob 19 (T. 89: 3—9) Gl. 2,50 m, glava — J. Fragm. skodela na nogi iz rdeče rjave gline z nagubanim obodom (3). Fragm. posode na nogi iz temno rjave gline (4, 5). Fragm. noga posode iz rdeče rjave gline (6). Lonec s štirimi ročaji iz rjave gline (7). Lonec iz temno rjave gline, okra­ šen z dvema večjima in dvema manjšima pla­ stičnima razčlenjenima podkvastima aplikama (8). Fragm. žel. sulična ost (9). NHMW 57432— 57435. Grob 20 Gl. 1,50 m, glava — Z. Sulična ost in posoda. Grob 21 Gl. 1,50 m, glava — Z. Sekira. Grob 22 Gl. 0,80 m, glava — J. Posoda. Grob 23 Gl. 1 m, glava — V . Posoda. Gomila XVII Pr. gomile 10 m, v. 2 m. Grob 1 (T. 90: 3—5) Fragm. posoda iz temno rjave gline (3). Fragm. ustja sklede iz rjavo rdeče gline (4). Fragm. posoda iz rjavo črne gline, okrašena z bradavi­ cami (5). Pečnik omenja še nekaj jagod in že­ lezen predmet. NHMW 57436—57437. Grob 2 Gl. 0,50 m, glava — V . Dve posodi. Grob 3 (T. 91: 9, 10) Gl. 1,50 m, glava — V . Skodela na nogi iz temno rjave gline z nagubanim obodom (9). Vijček iz temno rjave gline (10). NHMW 57438—57439. Grob 4 (T. 90: 1, 2) Gl. 1 m, glava — V. Fragm. posoda iz sivo rjave gline (1). Fragm. skleda iz črne gline, z bradavico pod ustjem in okrašena s poševnim žlebljenejm (2). NHMW 57440—57441. Grob 5 (T. 90: 6) Gl. 0,80 m, glava — S. Fragm. posode na nogi iz rdeče rjave gline. Rekonstr. ni možna. NHMW 57442. Grob 6 (T. 90: 7) Gl. 1 m, glava — V. Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen s skupinami reber. NHMW 57443. Grob 7 (T. 90: 8) Gl. 0,50 m, glava — J. Fragm. posoda iz temno rjave gline. NHMW 57444. Grob 8 Gl. 0,80 m, glava — V. Posoda. Grob 9 (T. 91: 8) Gl. 0,50 m, glava — S. Frag, skodela iz rdeče rjave gline. NHMW 57445. Najdbe brez grobnih podatkov. Fragm. svinčena zapestnica (T. 90: 11). Žel. sulična ost (T. 91: 12). Naselbina Najdbe iz 1 . 1899 (T. 91: 13—19) Fragm. posoda na nogi iz rjavo rdeče gline (13). Vijček iz sive gline (14). Svitki iz rjave gline (15—19). 60 kosov žlindre. NHMW br. inv. št. Najdbe iz 1 . 1935 Hiša 1 (T. 92: 1 —14) Fragm. svitki iz rjave gline (1—3). Fragm. motek ? iz rjave gline, s horizontalno predrtino na eni strani (4). Vijček iz rjave gline, okrašen z vrezi (5). Fragm. ročaja pekve iz svetlo rjave gline (6). Uteži iz rjave gline (7, 8). Fragm. ustij posod iz rjave gline (9, 10). Dno lončka iz rjave gline (11). Fragm. dna posod iz rjave gline (12, 14). Fragm. ročaja pekve iz rjave gline (13). Ohranjenih je še več fragm. ročajev pekev, dnov posod in kosov hišnega ometa. Nm Ljubljana 12865—12873. Fragm. svitki iz rdeče rjave gline (15, 16). Fragm. ročaji pekev iz rjave gline (17, 18). Vijček iz svetlo rjave gline, okrašen z vrezi in vtisnjenimi pikami (19). Vijček iz rjave gline (20). Fragm. ročaja pekve iz rjave gline (21). Fragm. utež iz rjave gline s predrtino (22). Fragm. posode z veliko bradavico iz rjave gline (23). Fragm. posode z navpičnim rebrom iz rjave gline (24). Fragm. posode z bradavico iz svetlo rjave gline (25). Fragm. posoda iz svetlo rjave gline (26, 29). Fragm. posode iz sivo črne gline, okrašene z visečimi polkrožnimi rebri (27). Fragm. dna posod iz sivo rjave gline (28, 30). Fragm. posode iz svetlo rjave gline, okrašene z vodoravno podolgovato bradavico (31). Ohranjenih je še več fragm. ročajev pekev, svitkov, hišnega ometa in 2 kosa žlindre. Nm Ljubljana 12874—12887. Hiša 3 (T. 93) Fragm. svitka iz rdeče rjave gline (1, 2). Fragm. vijček iz svetlo rjave gline (3). Vijček iz rjavo črne gline (4). Vijček iz sivo rjave gline, okrašen z vtisnjenimi pikami (5). Trije vijčki iz rjave gline, okrašeni z vrezi (6—8). Fragm. uteži iz rdeče sive gline (9, 10). Fragm. posode z bra­ davico iz rjave gline (11). Fragm. lonec iz svetlo rjave gline, z apliciranim držajem (12, 28). Fragm. posode iz sivo rjave gline, z apli­ ciranim držajem (13). Fragm. podstavka za posodo s podkvastim držajem iz rjave gline (14). Fragm. posod z bradavico iz rjavo sive gline (15—17). Fragm. posode z vodoravnim masivnim ročajem iz črno rjave gline (18). Fragm. posode iz rjave gline s podolgovato bradavico (19). Fragm. posod z razčlenjenim rebrom iz rjavo sive gline (20—27). Fragm. dna posod iz rdeče sive gline (29, 30). Ohra­ njenih je še nekaj fragm. svitkov, kosov hišnega ometa in 2 kosa rude. Nm Ljubljana 12888— 12897. Hiša 4 (T. 92: 32—44) Fragm. svitka iz rjave gline (32). Vijčka iz rjavo rdeče gline (33, 34). Fragm. ustja sklede iz temno rjave gline (35). Fragm. dna posode iz temno rjave gline (36). Fragm. posode iz rjave gline, okrašene z razčlenjenim rebrom (37). Kremenov odbitek (38). Fragm. ročaja pekve iz sive gline (39). Fragm. ročaja pekve iz rjave gline (40). Brusni kamen (41). Fragm. dna posod iz rjave gline (42, 43). Fragm. ročaja pekve iz rjave gline (44). Ohranjenih je še nekaj fragm. svitkov, kosov hišnega ometa in tlaka, in 3 kosi žlindre. Nm Ljubljana 12898—12905. Muzeji AM I Pula Am Zagreb Gm Nova Gorica MA Genova MAC Milano MC Adria MC Bergamo MC Bologna MC Bolzano MC Como MC Reggio Emilia MC Trst MNA Este MN Trento Nm Ljubljana NHM Wien Zm Sarajevo Acta Arch Hung AJA Arch lug Atti Mem Istr AV Boll Soc Adr BRGK Glasnik Sarajevo GMDS HBA JbZK Jb RGZM MAGW MPK MZK Not Sc PZ RAC RGF St Etr Vjesnik Split Vjesnik Zagreb WMBH WPZ v s Actes du VIIIe Congres Anelli F. (1954—57) Barth F. E. (1969) Batović Š. (1965) Beazley J. D. (1963) Arheološki muzej Istre, Pula Arheološki muzej, Zagreb Goriški muzej, Nova Gorica Museo Archeol. Genova-Pegli Museo Archeol. Civico, Milano Museo Civico, Adria Museo Civico, Bergamo Museo Civico, Bologna Museo Civico, Bolzano Museo Civico Giovo, Como Museo Civico, Reggio Emilia Museo Civico di Storia e d’Arte, Trieste Museo Nazionale Atestino, Este Museo Nazionale del Castello del Buonconsiglio, Trento Narodni muzej, Ljubljana Naturhistorisches Museum, Wien. Zemaljski muzej, Sarajevo Revije Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae. American Journal of Archaeology. Archaeologia lugoslavica. Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria. Arheološki vestnik. Bolletino della Società Adratica di Scienze Naturali in Trieste. Bericht der Römisch-Germanischen Kommission. Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Hamburger Beiträge zur Archäologie. Jahrbuch der. k. k. Zentral-Kommission. Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien. Mittheilungen der Prähistorischen Kommission, Wien. Mittheilungen der k. k. Zentral Kommission, Wien. Notizie degli Scavi di Antichità, Accademia Nazionale dei Lincei. Prähistorische Zeitschrift. Rivista Archeologica dell'antica Provincia e Diocesi di Como. Römisch Germanische Forschungen. Studi Etruschi Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku. Vjesnik Hrvatskoga arheološkoga društva, Vjesnik Arheološkoga muzeja u Zagrebu. Wissenschaftliche Mittheilungen aus Bosnien und der Hercegovina. Wiener Prähistorische Zeitschrift. Varstvo spomenikov Skrajšano citiran a literatura Actes du VIIIe Congres international des sciences préhisto­ riques et protohistoriques. Bronzi preromani del Friuli, Atti delVAccad. d. Sc. Lett, e Arti di Udine 6—13, 1 ss. Die hallstattzeitlichen Grabhügel im Bereiche des Kutscher bei Podsemel, Antiquitas 3/5. Die Eisenzeit auf dem Gebiet des illirischen Stammes der Liburnen, Arch lug 6, 55 ss. Attic Red- figure Vase Painters. Benac A., Čovič B. (1957) Chieco Bianchi A. M. (1976) D reschler Bižić R. (1958) — (1961) — (1966) — (1972-73) F iala F. (1899) Frey O. H. (1969) — (1971) — (1974) F rey O. H., Gabrovec S. (1971) Gabrovec S. (1956) — (1962-63) — (1964-65) — (1965) — (1966) — (1974) Gabrovec S., Frey O. H., Foltiny S. (1969) Guštin M. (1973) — (1974) Guštin M., Teržan B. (1975) Guzzo P. G. (1972) FIencken H. (1974) Hodson F. R. (1968) Jerem E. (1968) — (1973) K nez T. (1971) Kossack G. (1959) Kromer K. (1959) Kromer K., Gabrovec S. (1962) Glasinac. Calza vara L., de Min M., Tombolani M., Proposta per una tipologia della fibule d'Este. Bibbi. St. Etr. 9. Naselje i grobovi preistorijskih Japoda u Vrepcu, Vjesnik Zagreb 3/1, 35 ss. Rezultati istraživanja japodske nekropole u Kompolju 1955—1956. godine, Vjesnik Zagreb 3/2, 67 ss. Les tombes des Iapodes préhistoriques a Kompolje, Inv. Arch Jugoslavija 9. Nekropola prahistorijskih Japoda u Prozoru kod Otočca, Vjesnik Zagreb 3/6—7, 1 ss. Flachgräberfeld und die prähistorische Ansiedlung in Sanski most, WMBH 6, 62 ss. Die Entstehung der Situlenkunst, RGF 31. Fibeln vom westhallstättischen Typus aus dem Gebiet südlich der Alpen, Oblatio, Raccolta di studi di Antichità ed Arte in onore del Prof. Aristide Calderini, 355 ss. Durchbrochene Frühlatènegürtelhaken aus Slowenien, Situla 1 4 —15, 131 ss. Zur Chronologie der Hallstattzeit im Ostalpenraum, Actes du VIIIe Congres 1, 193 ss. Ilirska gomila v Volčjih njivah, A V I, 62 ss. Halštatske čelade jugovzhodnoalpskega kroga, AV 13—14, 305 ss. Halštatska kultura v Sloveniji, AV 15—16, 21 ss = Zur Hallstattzeit in Slowenien, Germania 44, 1966, 1 ss. Kronologija čelad negovskega tipa, Situla 8, 177 ss = Atti del VI Congresso internazionale delle Scienze preisto­ riche e protostoriche 3 (1966) 114 ss. Zagorje v prazgodovini, AV 17, 19 ss. Die Ausgrabungen in Stična und ihre Bedeutung für die südostalpine Hallstattkultur, Symposium zu Problemen der jüngeren Hallstattzeit in Mitteleuropa (Smolenice 1970) 163 ss. Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični, A V 20, 177 ss = Erster Vorbericht über die Ausgrabungen im Ringwall von Stična, Germania 48, 1970, 12 ss. Kronologija notranjske skupine, A V 24, 461 ss. Gomile starejše železne dobe iz okolice Boštanja, Varia arch. Posavski muzej Brežice 1, 87 ss. Katalog Notranjske (v pripravi za tisk). Malenškova gomila v Novem mestu, AV 26, 188 ss. = Beiträge zu den vorgeschichtlichen Beziehungen zwischen dem nord-westlichen Balkan und Pannonien im 5. Jahr­ hundert, Zbornik H. Henckena (1975) 000 ss. Le fibule in Etruria dal VI al I secolo. Bracelets of Lead-Tin Alloy from Magdalenska gora, Situla 14—15, 119 ss. The La Tene Cemetery at Münsingen — Rain. Acta Ber­ ne nsia 5. The Late Iron Age Cemetery of Szentlörinc, Acta Arch Hung 20, 159 ss. Zur Geschichte der späten Eisenzeit in Transdanubien. Späteisenzeitliche Grabfunde von Beremend, Acta Arch Hung 25, 65 ss. Prazgodovina Novega mesta. Südbayern während der Hallstattzeit, RGF 24. Brezje. Arheološki katalogi Slovenije 2. L’art des situles dans les sépultures hallstattien en Slovénie, Inv Arch Jugoslavija 5. Lucke W., F rey O. H. (1962) Lunz R. (1974) Marchesetti C. (1893) De M arinis R. (1973) De Marinis R., Premoli Silva D. (1968-69) Montelius O. (1895—1904) Mostra (1960) Müllner A. (1909) Nebehay S. (1973) Penninger E. (1972) Primas M. (1967) — (1970) Radimsky W. (1895) Lo Schiavo F. (1970) Stare V. (1962-63) — (1973) Teržan B. (1973) — (1974) Teržan B., Trampuž N. (1973) Todorovič J. (1971) ToC (1934) Viollier D. (1916) VoNwiLLER Rittatore F. (1966) Ulrich R. (1914) Zannoni A. (1876—84) Die Situla in Providence, RGF 26. Studien zur End-Bronzezeit und älteren Eisenzeit im Süd­ alpenraum, Origines. Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino (1885— 1892), Boll Soc Adr 15, 1 ss. L’orizzonte degli elmi tipo Negau nell’Italia settentrionale, Actes du VIIIe Congres 3, 77 ss. Revisione di vecchi scavi nella necropoli della Ca’ Morta, RAC 150—151, 99 ss. La civilisation primitive en Italie. Mostra delTEtruria Padana e della Citta di Spina. Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien. Das latenezeitliche Gräberfeld von der Kleinen Hutweide bei Au am Leithagebirge, Arch Austriaca Beiheft 11. Der Dürrnberg bei Hallein I. Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 16. Zur Verbreitung und Zeitstellung der Certosa Fibeln, Jb RGZM 14, 99 ss. Die südschweizerischen Grabfunde der älteren Eisenzeit und ihre Chronologie. Die Nekropole von Jezerine in Pritoka bei Bihać, WMBH 3, 39 ss. Il gruppo liburnico — japodico, Atti d. Accad. Naz. d. Lincei 367, 363 ss. Prazgodovinske gomile iz Rovišča, A V 13—14, 435 ss. Prazgodovina Šmarjete, Katalogi in monografije 10. Valična vas, A V 24, 660 ss. Halštatske gomile iz Brusnic na Dolenjskem, Varia arch. Posavski muzej Brežice 1, 31 ss. Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine, AV24, 416 ss. Katalog praistorijskih metalnih predmeta. Treasures of Corniola Les sépultures du second âge du fer sur le plateau Suisse. La necropoli preromana della Ca Morta. Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt. Tessin. Gli scavi della Certosa di Bologna. 1 Želim se zahvaliti vsem, ki so mi omo­ gočili študij certoških fibul in mi dovolili objavo tukaj predstavljenega gradiva. Zato se najprej zahvaljujem za gradivo z Dolenjskih Toplic in za dobre možnosti dela direktorju prazgo­ dovinskega oddelka Naturhistorisches Museuma W. Angeliu ter njegovim sodelavcem, zlasti E. Ruttkayevi in F. E. Barthu, ter Inštitutu za arheologijo SAZU, ki je z denarno pod­ poro omogočil delo na Dunaju. Zahvalim naj se še profesorju dr. S. Gabrovcu, ki je temo spremljal in vodil, ter G. Bermond Montanari (Ravenna), M. Bertoncelj (Ljub­ ljana), B. Chieco (Padova), B. Čovič (Sara­ jevo), U. Dallemulle (Adria), M. Fekete (Szombathely), B. Govedarica (Sarajevo), T. Knez (Novo mesto), C. Morigi Govi (Bo­ logna), R. De Marinis (Milano), D. Svoljšak (Nova Gorica), K. Vinski Gasparini (Zagreb), F. Zamfieri (Padova), L. Roaro Loseri (Trst), M. Tizzoni (Milano). Prav posebej pa sem se dolžna zahvaliti za zrisavo gradiva Darji Grosman. 2 O. H. Frey (1969) 9 ss, pos. 21 ss. S. Gabrovec (1964-65) 21 ss, pos. 35 s. 3 M. Primas (1967) 99 ss. 4 S certoškimi fibulami v Italiji ter alpskem svetu se ukvarja M. Dessittere (Gent, Belgija), tako da sem obdelala Italijo le po literaturi — zaradi splošne orientacije razširjenosti certoških fibul. 6 P. G. Guzzo (1972) pos. 109 ss; cfr. še K. Kilian, Germania 53 (1975) 224 ss. 6 Fibule z diskasto ploščico: II. vrsta se sicer navezujejo na trakaste fibule z diskasto ploščico (sl. 10: 4) oz. na kačaste fibule, vendar so v literaturi že imenovane kot certoške: cfr. M. Primas (1967) 104; O. H. Frey (1969) 21, oz. certosoidne: G. Mansfeld, Die Fibeln der Heuneburg, RGF 33 (1973) 153, Fundliste 8. Zato smo jih tudi vključili v obravnavo, saj je drobljenje pri uvrščanju in kompliciranje pri poimenovanju nepotrebna obtežitev, zlasti če ne prinese bistveno novih rešitev. 7 Isto kot za fibule II. vrste velja tudi za fibule XIII. vrste — cfr. M. Primas (1967) 119; S. G abrovec (1964-65) 36. Značilen T profil je vezan bolj na fibule svetolucijske skupine, na Dolenjskem pa je pogosteje v obliki širo­ kega oglatega C oz. odebeljenega J. 8 Cfr. str. 344 s. 9 V seznamih, ki so urejeni abecedno, imenujemo najprej najdišče, pri manj znanih še občino (po: Krajevni leksikon Slovenije I [1968], II [1971]) kot npr. Brezje, Trebnje, ali večje mesto v bližini, kot npr. Bertipaglia, Padova, oz. pokrajino kot npr. Beremend, Baranja. Iz seznama je razvidno, ali so fibule v sklopu celot — grobov oz. depojev, kar je označeno s črko G, ali pa gre za posamezne najdbe oz. neobranjene celote, kar je označeno s črko B. Ponekod ni nobene oznake, kar po­ meni, da so podatki nejasni, neznani ali jih ni. Če le mogoče, je navedeno tudi število primer­ kov (prim.) fibul na posameznih najdiščih. Vendar so ti podatki, zlasti za nekatera velika najdišča le okvirni. To še posebej velja za Most na Soči (Sv. Lucijo), ker mi ni bil mogoč dostop do depoja v MC v Trstu ter za japodska najdišča, katerih gradivo mi je bilo prav tako nedostopno v Am v Zagrebu. Tako se opiram na material iz MC in Am le na razstavljene kose in literaturo. Za kratice muzejev cfr. seznam kratic na str. 414. 1 0 Cfr. M. P rimas (1967) 131, Liste E, kjer našteje vse fibule s punciranimi krožci, ne glede na shemo fibul, tako da se uvrščajo razen v i b vrsto še v V., II. in VI. vrsto cer- toških fibul. 1 1 Pod tem imenom je v Inventarni knjigi v Nm Ljubljana, vendar sodi v kompleks najdb Gradišča nad Pijavo gorico. 1 2 Vendar se zavedamo, da našteti primerki ne predstavljajo popolnoma enotne vrste fibul, saj bi bilo mogoče ločiti vsaj dve oblikovalno- izdelovalni področji: cfr. sl. 38. 1 3 Tudi pri tej inačici obstajajo razlike med posameznimi primerki, kar je pogojeno tako prostorsko kot časovno. Ker pa za nadaljnjo delitev ni dovolj ustreznih podatkov, smo se odločili za takšno začasno rešitev. 1 4 V NHM na Dunaju je ta fibula neinven- tarizirana in je ob njej le listek z najdiščem Drenovo (Drenovec), tako da je naše lociranje dvomno, čeprav se iz Drenovca pri Zaloki omenjajo halštatske najdbe iz gomil. 1 5 Cfr. Mostra II (1960) 51 ss. s cit. lit., carta dei rinvenimenti vili. ed etr.; cfr. še W. L ucke, O. H. F rey (1962) in O. H. F rey (1969). Poskus kronološke razvrstitve bolonjskih fibul je v tem delu bolj študijski in služi le za oporo pri proučevanju fibul v prostoru severno od Pada. Le analiza celotnega gradiva, zlasti Cer­ tose z njeno keramiko bi lahko prinesla zado­ voljive rezultate, ki pa je zame zaradi finančnih in tehničnih težav neizvedljiva, razen tega se s tem že ukvarja M. D essittere (Gent). Žal se tudi grobni sestav, ki ga prinaša A. Z annoni (1876—84) vedno ne ujema z da­ našnjim stanjem v MC v Bologni. 1 6 Pri teh fibulah, zlasti pri varianti a je opaziti, da imajo večkrat J presek noge. Vzrok je verjetno ta, da pri dodelovanju ni bila pri- spajkana ploščica, ki je sicer zagozdena med gumbkom na nogi in gumbkom na loku (sl. 6: a). 1 7 A. Zannoni (1876—84) T. 76. 1 8 Ibid. T. 28: 6; 90: 2; 116: 4. J. D. Beazley (1963) 898, 373, 357; Mostra I (1960) 180 ss, 206; S. Howard, F. P. Johnson, AJA 58 (1954) 191 ss. Za najdišča cfr. še: Preistoria delVEmilia e Romagna 2 (1963) 567, T. 8: 15 (Verruchio). J. J. H att, Buli. Soc. Prehist. Franc. 57 (1960) 362 ss. 1 9 A. Zannoni (1876—84) T. 43: 2, 5, 18, 19; 60. J. D. Beazley (1963) 386, 780, 638, 716; Mostra I (1960) 171, 205. 2 0 P. G. Guzzo (1972) 42, 114 ss, 36 ss, 109 ss, T. 9: I, II; 10: III; 7. Vendar je zaradi slabih risb primerjava otežkočena, razen tega Guzzo ne loči fibul glede na presek noge. Tako so najdišča fibul kartirana po Guzzu popolno­ ma nezanesljiva in služijo le za morebitno orientacijo. Na karti — sl. 7 so predstavljene fibule Guzzove skupine D, ki imajo domnevno J presek noge (glede na objavljene skice — cfr. Guzzo (1972) T. 7: I 1, 2, 5, II 3, 6, 7, III 2, 8: IV 2, —4, 9, V 1, 9: VII 2, 3; na karti — sl. 8 pa fibule Guzzove skupine D in Dl, ki imajo domnevno T presek noge — seznam cfr. pri IV. vrsti fibul. 2 1 A. Zannoni (1876—84) T. 29: 13, 2—6; 41: 11; 50: 5; Mostra I (1960) 170, 185 s, 191, 193, 190; J. D. Beazley (1963) 225, 410, 339, 343, 599, 715; Id., Etruscan Vase Painting (1947) 266; G. Pommes, St. Etr. 25 (1957) 55; O. H. F rey (1969) 58, op. 77, 88 ss. 2 2 Pogoste so srebrne, vendar jim je za razliko od drobnih fibul dana celotna obiika z vlivanjem (T noga, gumb na nogi) in je le gumb na loku običajno nataknjen v času do- delovanja. 2 3 P. G. Guzzo (1972) 109 ss. 2 4 A. Zannoni (1876—84) T. 93; J. D. Beazley (1963) 342, 375; Mostra I (1960) 181 s. 2 5 A. Zannoni (1876—84) T. 48: 12; M. Primas (1967) 102 s. 2 6 Cfr. Th. E. H aevernick, PZ M (1972) 78 ss. Za jantarne jagode cfr. A. Zannoni (1876—84) T. 116: 3, kjer sta v grobu 350 podobna jagoda in krater pripisana leningraj­ skemu slikarju: J. D. Beazley (1963) 373. Cfr. še D. E. Strong, Catalogue of the Carved Amber in the Departement of Greek and Roman Antiquities (1966) 28 ss; R. D reschler Bižić (1961) T. 28, 29; Dj. M ano Zisi, L. Popovič, Novi Pazar (1969) T. 34. 2 7 Popis fibul seveda ni popoln — O. Montelius (1895—1904) T. 99: 5, 3; Mostra I (1960) 245 ss. V. Fusco, A. M. Tamassia, Sibrium 8 (1964—66) 53 ss, Fig. 2, 3; M. Primas (1967) 107 s; S. Aurigemma, Le necro­ poli di Spina (I960) T. 19, 38 itd. 2 8 MC Bologna. Te fibule so v grobovih datirane z rdečo figuralno atiško keramiko v čas po 440 pr. n. št.: De Lucca 50, 30, Amo- aldi B — cfr. Mostra I (1960) 171, 198. S. Howard, F. P. Johnson, AJA 58 (1954) 191 ss. V to skupino sodita še fibuli iz groba 294 iz Certose, ki je na podlagi keramike datiran v 1. pol. 5. stol.: cfr. M. Primas (1967) 102, Abb. 1 : E, kar pa je glede na fibuli manj ver­ jetno, saj sta identični s citiranimi kosi. Pozla- titev srečamo tudi na drugih fibulah tega časa kot npr. pri kačastih fibulah v »Tomba grande« z Giardini Margherita, ki sodi v 2. pol. 5. st. : cfr. Mostra I (1960) 153 ss; M. Primas (1970) 73, Abb. 22: D 1. 2 9 A. Zannoni (1876—84) T. 19: 26, 27; 117: 4. Za kovinske posode cfr. še grob 108 iz Certose: ibid. T. 50: 21, op. 21; G. Pommes, St. Etr. 25 (1957) 46 s; Mostra I (1960) 261, T. 56. Za keramiko cfr. J. D. Beazley (1963) 907; F. P. Johnson, A JA 59 (1955) 123; G. Bermond Montanari, Arch. Classica 2 (1950) 194 ss; M. Primas (1967) 102. 2 0 J. D. Beazley (1963) 590, 716; Mostra I (1960) 193; G. Bermond Montanari, Not. Sc. 23 (1969) 20 ss, Fig. 35. Za fibule še Ori e argenti dell'Italia antica (1962) 16, T. 16 b; C. Peyre, Studi sulla città antica, Atti del Convegno di studi sulla città etrusco e italica preromana I (1970) 253 ss, T. 44: d. 3 1 Cfr. P. G. Guzzo (1972) T. 10: VII; 11: II; G. Bermond Montanari, /. c. Fig. 11(a). 3 2 Mostra I (1960) 242 ss; G. Bermond Montanari, /. c. Fig. 11, 16, 19, 21, 45. 3 3 Cfr. Š. Batović (1965) 55 ss, Abb. 16: 4—6; 19 b: 14, 15; Z. Vinski, Arch. lug. 2 (1956) 19 ss. 3 4 G. Bermond Montanari, Not. Sc. 23 (1969) 5 ss; R. D e Marinis (1973) Tl s cit. lit. 3 5 R. De Marinis, /. c. 77 ss; O. H. Frey (1969) T. 30: 1, 3; 31: 18, 19. B. Teržan, N. Trampuž (1973) 434 ss, T. 20; M. Guštin (1973) 478 ss, T. 13, 14; R. D reschler Bižić (1972-73) T. 34: 3; 35: 1; F. Fiala (1899) 62 ss. 3 6 M. Guštin, T. Knific, A V 24 (1973) 835 ss, karta 1 . 3 7 Cfr. P. G. Guzzo (1972) 25 ss, T. 3 B; K. Kilian, Germania 53 (1975) 224 ss; B. Teržan, N. Trampuž (1973) 422 ss, op. 33. 3 8 Cfr. str. 381. 3 9 O. H. Frey (1969) Abb. 6: 1. C. Mar- chesetti (1893) T. 15: 6; 18: 18. S črko M pred številko grobov iz Mosta na Soči (Sv. Lucije) bomo označevali grobove Marchesetti- jevih izkopavanj, s črko S pa Szombathyjevih. 4 0 Cfr. seznam drobnih fibul s pestičastim gumbkom na str. 318. 4 1 K. KroMER (1959) T. 2: 9, 10. S san- guisugo npr. v grobu 22 z Vač, NHM Wien. 4 2 F. Stare, A V 4 (1953) T. 1: 2. 4 3 O. H. Frey (1969) Abb. 8: 4. Za spone cfr. O. H. F rey (1974) 131 ss. 4 4 Cfr. op. 20. 4 5 Cfr. seznam najdišč IV. vrste fibul na str. 323 in op. 20. 4 6 MC Padova, v grobu 10 je še bodalo, železna plavutasta sekira, železen tul, več posod. Za kačasto fibulo cfr. O. H. Frey (1969) T. 26: 31. M. Guštin (1973) 474 ss, karta 3. Za bodalo cfr. M. Primas (1970) 63 Abb. 17: 18; O. H. Frey (1969) T. 27: 11, 12—13. 4 7 F. Stare, AV 5 (1954) 112 ss, T. 3: 1; Cfr. op. 46; R. Lunz (1974) 72 s, T. 9; 54: 4. S. Gabrovec (1962-63) T. 10: 1 . 4 8 Cfr. O. H. Frey (1971) 355 ss. 4 9 O. H. Frey (1969) 19 ss; B. Teržan, N. Trampuž (1973) 428 ss. 5 0 R. De Marinis, M. Guštin, Preistoria Alpina 1 1 (1975) 1 ss, Fig. 10. O. H. Frey (1971) 355 ss; Cfr. op. 46. 5 1 O. H. Frey (1969) 25. 6 2 M. Primas (1967) 105. 5 3 Grob je delno objavljen pri O. H. Frey (1971) 383 op. 32, Abb. 11: 1,2. 6 4 Podobne fibule so znane še iz Slepška in Špičastega hriba pri Mokronogu (Trebnje) — Nm Ljubljana, in Malene — V. Stare, AV 11—12 (1960-61) 57, T. 10: 12. 5 5 W. SchüL E , Madrider Mitt. 2 (1961) 55 ss, Abb. 20: 4, 12; F. Lo Schiavo, Actes VIIIe Congres 3 (1973) 93 T. 4: 1, 3, 2, 5; 4: 6, 7; B. Teržan, N. Trampuž (1973) T. 14: 13, 15, 16; O. H. Frey (1971) 383 op. 32, Abb. 3, 4. Grobova z Magdalenske gore in Vač (sl. 15: 6—21) se hranita v NHM Wien, grob iz Kobarida (sl. 15: 1 —5) pa v MC Trst. 5 6 Cfr. str. 384 s. 5 7 S. Gabrovec (1974) 163 ss. 5 8 Cfr. O. H. Frey (1969) 22, op. 118. 5 9 Cfr. seznam najdišč na str. 322. 6 0 ibid. Cfr. še O. H. Frey (1971) 362. 6 1 Obstajajo tudi razlike med fibulami po­ sameznih dežel, tako so npr. v Estah števil­ nejše fibule, ki nimajo prečnega rebra na prehodu noge v lok. Ornament punciranih krožcev na nogah fibul te vrste je številnejši na Sloven­ skem (T. 8: 3; 66: 12). Prav tako veljajo dolo­ čeni elementi razvoja, kot smo jih nakazali pri II. vrsti fibul, zlasti pri oblikovanju nog. Vendar mi ni uspelo izvršiti glede na te značil­ nosti ustrezne časovne, niti prostorske ločitve, čeprav ni izključena. 6 2 K. Kromer (1959) T. 47: 1, 3; C. Mar- chesetti (1893) T. 17: 12; B. Teržan, N. Trampuž (1973) T. 17: 14—22. Stična 1/121, Nm Ljubljana — cfr. S. Gabrovec (1974) 168 s, Plan 1 . 6 3 Cfr. str. 384 s. 6 4 S. Gabrovec (1965) 180 s, sl. 1 ; Id. (1974) 163 ss, Plan 1, Abb. 4: 14, 15. Cfr. še M. Guštin, B. Teržan (1975) 188 ss. 6 5 Cfr. še O. H. Frey (1969) 22 s, T. 31 : 13; 33: 10, 13. 6 6 S fibulami X. vrste zelo redko — le v grobu S 434 z Mosta na Soči. V Mostu je večkrat skupaj s fibulo VI. vrste — S 2325, S 1573 S 1548. 6 7 Cfr. še Š. Gabrovec (1964-65) T. 14; 15. 6 8 Cfr. str. 389. 6 9 S. Gabrovec (1964-65) 36, 38, T. 14: 3,1. 7 0 Id. (1966) 31 s. Cfr. še str. 387. 7 1 M. Guštin, B. Teržan (1975) 188 ss, karta 2. Cfr. še op. 64 ter M. Djuknić, B. Jovanovič, Arch. lug. 6 (1965) 1 ss; Dj. Mano Zisi, L. Popovič, Novi Pazar (1969). 7 2 K. Kromer (1959) 23, T. 25: 8. Cfr. še M. Guštin (1974) 95 ss, karta 2; O. H. Frey (1971) 355 ss. Seznam najdišč na str. 319 s — Magdalenska gora V/2, Rovišče 1/2. 7 3 S. Gabrovec (1964-65) 36, 38, T. 14: 2. 7 4 B. Teržan, N. Trampuž (1973) 430 ss, T. 15. Še grobovi S 73, S 725, S 1586. 7 5 MNA Este. Cfr. še C. Marchesetti (1893) T. 19: 8. A. M. Chieco-Bianchi (1976) T. 22: 9. 7 6 M. Primas (1967) 110 Abb. 6: 6. Cfr. še O. H. Frey (1971) 362. 7 7 Cfr. seznam najdišč na str. 330 in op. 13. 7 8 Cfr. O. H. F rey (1969) T. 30: 8; 34: 25. 7 9 Ibid. T. 33: 8, 20, 18, 22, 31, 33. 8 0 Grob iz Mosta: NHM Wien. J. Szom- BATHY, MPK 1 (1903) 301, Fig. 35; P. Kos, A V 24 (1973) T. 10: 7. 8 1 B. Teržan, N. Trampuž (1973) T. 14: 17, 20, 21. 8 2 Most na Soči: S 1573, S 1548, S 2325 — NHM Wien. 8 3 Cfr. B. Teržan, N. Trampuž (1973) 434 ss, T. 18, 19. 8 4 O. H. Frey (1969) 22 s, Abb. 10: 6; T. 33: 11. 8 5 Cfr. str. 385. 8 6 NHM Wien, cfr. še O. H. Frey (1974) 131 ss. 8 7 MC Bologna : Certosa 405, De Lucca 89, cfr. še Mostra I (1960) 194; O. H. Frey (1969) T. 31: 14; 33: 14. 8 8 Grobovi S 434, S 560 itd. 8 9 Cfr. str. 390. 9 0 Cfr. W. Schüle, Madrid. Mitt. 2 (1961) 55 ss. G. Mansfeld, Die Fibeln der Heuneburg, RGF 33 (1973) 49 ss s cit. lit. 9 1 M. Guštin (1974) 95 ss, karta 2; O. H. Frey (1971) 355 ss; O. H. Frey. S. G abrovec (1971) Abb. 12: 14. 9 2 O. H. Frey (1971) 355 ss; B. Teržan, N. Trampuž (1973) 430 ss. 9 3 S. Gabrovec (1966) 30 ss. 9 4 Cfr. op. 90. 9 5 Cfr. seznam najdišč na str. 338 s. 9 6 Ibid. 9 7 K. Kromer, S. Gabrovec (1962) Y 45/3: 3, 5; 45/1, 2; W. Lucke, O. H. Frey (1962) 44 ss, pos. 56. S. Gabrovec (1964-65) 35 ss. 9 8 Fibula z Magdalenske gore (NHM Wien) sodi med majhne fibule inačice a, fibula H. vrste med neokrašene manjše primerke inačice /; cfr. še O. H. Frey (1971) 355 ss; T. K nez (1971) Sl. 11, 39—42, 36, 37. 9 9 Grobova iz Vintarjevca in Koritnice vzporeja še predrta pasna spona. F. Stare, AV A (1953) 264 ss, T. 1: 1, 2, 5; P. Kos, A V 24 (1973) T. 4: 1—3. M. Guštin, B. Teržan (1975) 188 ss, T. 4. 1 0 0 K. Kromer (1959) T. 37: 2; 36: 5; S. Gabrovec (1964-65) 36, 38; T. Knez (1971) Sl. 65, 66, 68—70. 1 0 1 J. SzoMBATHY, MPK 1 (1903) 313 s, Fig. 81. 1 0 2 MNA Este. 1 0 3 V grobu Franchini 26 je gradivo zame­ šano — vsaj iz dveh grobov, zato ga ob vred­ notenju ne upoštevamo: cfr. O. H. Frey (1969) 21 op. 112 a, Abb. 7; 23 ss, T. 31. 1 0 4 Ibid. 25 s. 1 0 5 Op. 34, 35. 1 0 6 B. Teržan, N. Trampuž (1973) 434 ss, sl. 4: 3. 1 0 7 R. Ložar, GMDS 25 (1934) 17, T. 3: 15, 16; K. Kromer (1959) T. 2: 1, 2; S. Gabro­ vec (1964-65) 36; O. H. Frey (1974) 129 ss. 1 0 8 H. Hencken (1974) 119 ss, Fig. 3: a, b, d; 5: a, f, g, 1 , e. 1 0 9 M. Guštin (1973) 478 ss. Za Vinico cfr. 7bC (1934) 89, 90 s, Pl. 13: 60; 14: 64 (v grobu 74 je tudi fragment loka latenske fibule). Srednjelatenske fibule se nahajajo skupaj s fibulami te vrste tudi v Estah: Benvenuti 123, Ricovero 231 — MNA Este. 1 1 0 Grob je le delno objavljen: T. Knez (1971) Sl. 63—71. Id., N ovo m esto v davnini (1972) sl. na str. 62, 64, 66. Načrt gomile: Id., Dolenjski list 25 (19. junij 1969) 65. 1 1 1 Grob hrani NHM Wien. Cfr. op. 108, 106. 1 1 2 Cfr. B. Teržan (1973) 660 ss. 1 1 3 Cfr. F. Fiala (1899) Fig. 112, 146. 1 1 4 Proti nogi pomaknjen najvišji del loka (sl. 39: 5—9) je značilen še za fibule X. g in V II. / variante. Tekoč prehod loka v nogo, katera je asimetrične oblike pa je lastnost fibul X. m in n vrste. n» y grobu Capodaglio 37 je 5 fibul te vrste, fragm. loka fibule V. vrste, diskasti obe­ sek, tri spiralno zavite bronaste zapestnice, fragm. bronastega pasu, fragm. bronasta sko­ delica, rdeča keramika, fragm. železnega noža in palčke, jagode. V grobu Randi 37 pa so še fragm. železnega obroča, vijček, skleda iz fine rumene gline, posoda okrašena s horizontalnimi vrezi ter posoda okrašena z rebri. 1 1 6 J. SzoMBATHY, MPK 1 (1903) 295 ss, Fig. 10, 30. 1 1 7 MNA Este. 1 1 8 T. K nez (1971) Sl. 11, 17—20. 1 1 9 Cfr. še S. Gabrovec, Germania 44 (1966) 1 ss, Abb. 17: 6. Na Dolenjskem jih zasledimo še na Vinkovem vrhu: V. Stare, A V 15—16 (1964-65) T. 12: 8 in Šmarjeti: V . Stare (1973) T. 61: 5. V Mostu na Soči se pojavijo zapest­ nice s kačastimi konci že v času zgodnje Sv. Lucije II b — cfr. sl. 14: 6 in C. Marchesetti (1893) T. 1: 3; 2: 5; 8: 1; 24: 8; in so v rabi še v mlajšem času — sl. 23: 9. Svetolucijski pri­ merki se razlikujejo od dolenjskih, pač pa so sorodni z alpskimi zapestnicami, s katerimi so tudi precej sočasne — cfr. W. D rack, Jahr­ buch Schweiz. Gessellschaft für Ur- und Früh­ geschichte 55 (1970) 23 ss, Abb. 32; A. Lippert, Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T. 24: 9; 5: 5. 1 2 0 M. Guštin (1973) 478 ss, T. 14: 1 —5. 1 2 1 J. SzoMBATHY, MPK 1 (1903) 301, Fig. 38. 1 2 2 Ibid. 344, Fig. 206, 207; K. Moser, Jb ZK NF 1 (1903) 122, Fig. 143; To C (1934) 90 s, Pl. 14: 64; cfr. še str. 382. 1 2 3 L. Pfanner, Ri v. di Studi Liguri 24 (1958) 106 ss, Fig. 6, 7; Id., Riv. di Studi Liguri 23 (1957) 83 ss, Fig. 3, 5. 1 2 4 M. Primas (1967) 110 Abb. 6. 1 2 5 Ead., Germania 50 (1972) 76 ss; O. H. Frey (1971) 362. 1 2 6 R. Winkler, Schiern Schriften 70 (1950) 7 ss, T. 8: 1, 7, 8. 1 2 7 Ibid. T. 11: 1; 8: 2; M. Primas (1967) Abb. 6: 8, 9; R. Lunz (1974) T. 75: 5; O. H. Frey (1971) 355 ss. 1 2 8 M. Primas (1967) Abb. 6: 1; 8: A 4, 5, 6; F. Rittatore Vonwiller (1966) T. 50, 78, 79, certoško fibulo je sicer pri opisu groba izpustil, vendar po podatkih, ki mi jih je po­ sredoval R. De Marinis sodi k temu grobu še certoška fibula naše X. a vrste. Cfr. še R. De Marinis, D. Premoli Silva (1968-69) 143 ss; M. Primas (1970) 56 ss. 1 2 9 M. Primas (1970) T. 20: C 10. 13 0 Ead. (1967) 112 Abb. 8: B; R. De Marinis (1973) 77 ss, Fig. 1; E. Penninger (1972) T. 49 :B. 1 3 1 O. H. Frey (1971) 360 s, Abb. 7, 8. 1 3 2 Ibid.', cfr. še M. Primas (1970) 58 ss, T. 32: E; 39: D. 1 3 3 Cfr. seznam najdišč na str. 327. 1 3 4 R. De Marinis, D. Premoli Silva (1968-69) 142, T. 19—22. Cfr. še op. 128 in M. Primas, Germania 50 (1972) 76 ss; R. De Marinis (1973) 77 ss. 1 3 5 E. Penninger (1972) T. 1: A-C; 67. Cfr. še F. R. Hodson (1968) 34 ss, Pl. 123. 1 3 6 E. Penninger (1972) T. 29 A; 62 B; 82; 93; G. Kossack (1959) 204, T. 73: 9—10. 1 3 7 E. Penninger (1972) T. 37 Cl, 2; H. P. U enze, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) 77 ss, Abb. 2, 7, 8; W. Torbrügge, Beilngries, Ka­ taloge der prähist. Staatssamlung 8 (1964) T. 15: 2; cfr. še L. Pauli, HBA 2 (1972) 66 ss. 1 3 8 E. Penninger (1972) T. 42: A; 43—48; 90, 91; cfr. še J. V . S. Megaw, Art of the European Iron Age (1970) 63 s; L. Pauli, UBA 2 (1972) 98 ss. 1 3 9 E. Penninger (1972) T. 42: 2; 8: Al; 72; cfr. še L. Pauli, HBA 2 (1972) 151 op. 56; F. R. Hodson (1968) Pl. 123. 1 4 0 W. Lucke, O. H. Frey (1962) 44 ss, Abb. 18, 19; O. H. Frey, Die Situla von Kuffarn, Veröffentl. aus. d. Naturhist. Museum Wien NF4 (1962); S. Nebehay (1973) T. 2: 12—15; 3. 1110. H. Frey (1971) 369 Abb. 8; M. Primas (1967) 109 ss; Ead. (1970) T. 21: B; 29: A, B; 30: A; Ead., Zeitschrift f. Schweiz. Arch, und Kunstgesch. 24 (1965-66) 193 ss, Abb. 1: A; 5; 6; R. De Marinis, D. Premoli Silva (1968-69) T. 26: B; 27; L. Pauli, E. Penninger, Arch. Korrespondenzbl. 2 (1973) 287. 1 4 2 F. R. Hodson (1968) PI. 13: 706—708; 21: 628—631; 24: 123. D. Viollier, Les sepul­ tures du second âge du fer sur le plateau Suisse (1916) PI. 1: 3, 37; 2: 54; U. Schaaff, Jb RGZM 13 (1966) 49 ss. 1 4 3 W. Stöckli, Arch. Korrespondenzbl. 3 (1973) 203 ss; cfr. še M. Primas (1967) 114 ss. 1 4 4 B. Čovič, Inv. Arch. Y 28: 3, 4; cfr. še B. Teržan (1974) 43 ss, Sl. 7. 1 4 5 Cfr. E. Jerem (1973) Abb. 3—7. M. Guštin, B. Teržan (1975) 188 ss, karta 2; M. Djuknič, B. Jovanovič, Arch. lug. 6 (1965) 1 ss, T. 15: 13; 16: 19 a, 10, 12 itd.; Dj. Mano Zisi, L. Popovič, Novi Pazar (1969) T. 13, 14, 27, 29. Čelada iz groba 1/1—2 iz Talin ima rob okrašen z ornamentom, ki imitira starejše pri­ merke z zakovicami ob robovih, zato cfr. če­ lade: Z. Marič, Glasnik Sarajevo NS 14 (1959) 87 ss, T. 1 ; sl. 1 . 1 4 6 A. Benac, B. Čovič (1957) T. 46: 2, 3—4; Z. Marič, /. c. T. 2: 6. 1 4 7 Cfr. Z. Marič, /. c. 87 ss. 1 4 8 Nekoliko dvoma zasaja le dejstvo, da so fibule I. b vrste le redke v panonskem svetu (sl. 20), vendar so brez dvoma služile za vzor drugim fibulam zahodnobalkanskega področja — I c in d. Prav tako sodijo v čas snovanja in uveljavljanja certoških fibul fibule III. vrste, tako da je njihov pomen kljub maloštevilnosti razumljiv tudi v tem prostoru. 1 4 9 A. Benac, B. Čovič (1957) 48 ss, 58. Hoernes, MPK 1 (1903) 282, Fig. 54; J. Todo­ rovič, Arch. lug. 5 (1964) 45 ss; M. G uštin, B. Teržan (1975) 188 ss. 1 5 1 F. Fiala (1899) Fig. 39, 40, 90—94, 20—23, 68, 69, 35. 1 5 3 Ibid., Fig. 14, 71, 72 in 2. 1 5 3 Ibid., Fig. 52, 111, 147. Okrasna pere- sovina se v jugovzhodnoalpskem svetu pojavi hkrati s pojavom samostrelne peresovine na fibulah — cfr. O. Fl. F rey, S. Gabrovec (1971) Abb. 12—14; J. Waldhauser, Archéol. rózhledy 20 (1968) 430 ss. 1 5 4 Cfr. V. Zirra, DflciflNS 15 (1971) 171 ss, Abb. 2: 1; 1; Eastern Celtic Art (1974) Fig. 106; M. Szabó, Folia arch. 25 (1974) 71 ss. 1 6 6 F. F iala (1899) 96 s, Fig. 128, 76 (grob 46), Fig. 2. 1 5 6 E. Jerem (1968) 159 ss. Cfr. op. 154 ter N. Majnarič Pandžič, Keltsko latenska kultura u Slavoniji i Srijemu (1970) 17 s, 39, T. 3: 5; 22: 1; 25: 1, 2. V ta »predlatenski« horizont se uvrščajo še grobovi iz Čarakova in Donje doline: B. Čovič, Glasnik Sarajevo NS 1 1 (1956) 187 ss; Ć. T ruhelka, WMBH 9 (1904) T. 43: 2 -4 ; 44: 12—24; 53: 10—13; 59: 9—15. 1 5 7 R. D reschler Bižič (1972-73) 15 s. Cfr. še op. 36, 37. 1 5 8 Ead. (1966) Y 87: 2, 3, 5. 1 5 9 Cfr. op. 33. “»P. E. Arias, Not. Sc. 1 (1953) 218 ss, Fig. 2; P. G. Guzzo (1972) 47, T. 12: VII. 1 6 1 R. D reschler Bižič (1972-73) 16. 1 6 3 Am Zagreb. Lokalni — mlajši posnetki so pogostejši in imajo večkrat okrašen lok z vrezi, cfr. R. D reschler Bižič (1958) T. 11: 86. 1 6 3 Ead. (1966) Y 87: 6. 1 6 4 W. R adimsky (1895) 93 s, Fig. 169, 112; 85 s, Fig. 147, 148. Cfr. še Z. Marič, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) 5 ss, vendar ne povze­ mamo Maričeve delitve, ker se nam ne zdi povsem upravičena, saj npr. njegova II. faza nima izrazitih elementov, ki bi opravičili tako zgodnjo datacijo. Ker celotna analiza Jezerin presega okvir te naloge, se bomo omejili le na vrednotenje certoških fibul ne glede na Maričevo kronološko shemo. 1 6 6 Cfr. lego grobov na planu — W. Ra­ dimsky (1895) T. II. 1 6 6 Cfr. Z. Marič, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) 13 ss, T. 2. 1 6 7 V. Vejvoda, Vjesnik Zagreb 3/2 (1961) 115 ss, T. 3: 8; F. Lo Schiavo (1970) 363 ss, T. 6: 11; 14: 4. 1 6 8 W. R adimsky (1895) T. II; Z. Marič, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 3: 35, 36; 9: 1, 2. 1 6 9 Š. Batovič, Radovi JAZU 18 (1971) 9 ss, T. 13. (1896-97) 42 ss, T. 16: 7; K. Kurz, Situla 14—15 (1974) 155 ss. 1 7 1 Cfr. seznam najdišč na str. 320. 1 7 3 Cfr. W. Kimmig, UBA 4 (1974) 33 ss, pos. Abb. 4. 1 7 3 S. Gabrovec (1964-65) 21 ss. 1 7 4 O. H. Frey, S. Gabrovec (1971) 193 ss. 1 7 5 S. Gabrovec (1964-65) 35. 1 7 6 Cfr. M. Guštin, B. Teržan (1975) 188 ss. 1 7 7 Cfr. K. Kromer (1959) T. 30: 4; 33: 3 itd.; M. Guštin (1974) T. 2: 5; 7: 11; B. Teržan (1974) T. 16: 6—9. 1 7 8 S. Gabrovec (1962-63) 305 ss, T. 17—19, 9: 2—6. Namesto horizont dvogrebenaste čelade uporabljamo izraz horizont »kačastih« fibul, kar se zdi upravičeno, saj so mlajše značilne jugovzhodnoalpske variante kačastih fibul vo­ dilni tip sredine in 2. pol. 6. st. 1 7 9 S. Gabrovec (1956) 62 ss. Cfr. še V. Stare (1962-63) 435 ss; Ead. (1973) 17 ss; O. H. Frey, M AGW103 (1973) 133; M .Guštin (1974) 87 ss; B. Teržan (1974) 31 ss. 1 8 0 S. Gabrovec (1962-63) 305 ss, T. 17: 3; O. H. Frey, S. Gabrovec (1971) 199 s. 1 8 1 ToC (1934) 40 s, 82, Pl. 5: 33. 1 8 3 K. Kromer (1959) T. 1: 2; 25: 13; F. Stare, A V 6 (1955) 287 ss, T. 1: 5; M. Guštin (1974) T. 3: 22, 23; 12: 2; B. Teržan (1974) T. 16: 8, 9. 1 8 3 S. Gabrovec (1964-65) T. 10: 9; T. Knez, S. Škaler, AV 19 (1968) 239 ss, T. 4: 2; B. Teržan, N. Trampuž (1973) T. 9: 7, 9, 10; 10: 1, 7. 1 8 4 Za zapestnice in lasna obročka cfr. K. Kromer (1959) T. 4: 4, 6; 12: 2; 15: 1, 6; 51: 6; B . Teržan (1974) T. 16: 2—5. Za ovrat­ nice B. Teržan, N. Trampuž (1973) 422 ss, sl. 2: 2; B. Teržan (1973) 683. 1 8 5 V grobu je rombična pasna spona, ki je Kossackov tip Ha D l — cfr. G. Kossack (1959) 32, T. 14; 154: C; I. K ilian Dirlmeier, 50 BRGK (1971) 97 ss, Abb. 2. V Sloveniji jo najdemo v zelo enotnih grobovih — cfr. K. Kromer (1959) T. 13: 4; 27: 10; 42: 5; T. Knez, S. Škaler, AV 19 (1968) T. 1: 8; S. Gabrovec, O. H. Frey, S. Foltiny (1969) Sl. 8: 3 (v tem grobu pomembna za datacijo keramika — cfr. še W. Kimmig in O. H. Frey, HBA 4 [1974] 33 ss in 97 ss), ki sodijo v 1. pol. in sredo 6. st. 1 8 6 K. Kromer (1959) T. 33: 4; 47: 4. 1 8 7 Ibid., Magdalenska gora XII1/49, NHM Wien. 1 8 8 Cfr. str. 349 s. 1 8 9 Cfr. str. 353. 1 9 0 M. PÀRDUSZ, Acta Arch. Hung. 17 (1965) 180 ss. Id., Acta Arch. Hung. 25 (1973) 27 ss, pos. 31, Karte 2; M. G uštin, B. Teržan (1975) 188 ss. 1 9 1 K. Kromer, S. Gabrovec (1962) Y 43/4: 29; 45/3: 3. 1 9 2 Ibid., Y 43/1: 1; O. H. Frey (1969) 57 ss, T. 82. Za grob z Vač cfr. S. R utar, Letopis Matice Slov. (1890) 120; F. Stare, Vače (1955) T. 18; 44: 1 . 1 9 3 S. G abrovec (1962-63) 309, T. 10: 8; V. Stare (1973) T. 62: 2—4; M. G uštin, B. Teržan (1975) 188 ss. 1 9 4 S. Gabrovec (1962-63) T. 13: 12. 1 9 5 K. Kromer, Situla 1 (1960) 111 ss. 1 9 6 Ibidr, cfr. še H. H encken (1974) 119 ss, pos. 126 s. Stiski primerki še niso bili kemično analizirani, vendar že sam zunanji izgled kaže, da so iz drugačne zlitine kot ostale, kjer je osnova svinec. S. G abrovec (1974) Abb. 4: 7 8 10 12 1 9 7 S. Gabrovec (1965) 180 s, sl. 1; Id. (1974) Plan 1. 1 9 8 Dvoglavi gumb je iz cinaste zlitine (S. Gabrovec (1956) 89, T. 19: 8), kar ga veže na že omenjene okrasne predmete — cfr. op. 195, 196. Pasna spona, ki je na notranji strani ornamentirana s pasovi vrezov, je iz pločevine v drugotni uporabi, ki ima primerjave v enako okrašenih votlih zapestnicah — cfr. T. 17: 2, 3; 65: 5. 1 9 9 Cfr. op. 176. 2 0 0 Cfr. katalog — str. 393 ss, vendar pa lahko služijo ti podatki o globinah le kot po­ možna orientacija, saj je njihova zanesljivost zaradi starih izkopavanj dvomna. 2 0 1 Fibulo očalarko omenja J. Pečnik v pismu J. Szombathyu iz dne 23. 7. 1898, kjer jo skicira in pravi, da sta mu podobna kosa znana le iz Tržišča pri Cerknici — cfr. K. D eschman, MAGW 8 (1879) 137 ss, Fig. 16; M. G uštin, Notranjska, T. 17: 14. Tudi čolni- časta fibula je glede na lok bližja fibulam notranjskega prostora, za katere je značilen le rahlo usločen lok — cfr. K. D eschman, /. c. Fig. 4; M. G uštin (1973) T. 9: 2, 7. Na Dolenjskem nam je znana podobna fibula le iz Šmarjete — NHM Wien. 2 0 2 Takšni obeski so prav pogosti na japod- skem področju — cfr. F. Lo Schiavo (1970) 465, T. 37: 11; 15: 12; R. D reschler — Bižič (1972-73) 17, T. 13: 4; 29: 2. Podobni so znani tudi iz Istre: A. Šonje, Jadranski zbornik 6 (1966) 321, T. 6: 8; A. Puschi, Atti Mem. Istr. 21 (1905) Fig. 102, in z zahodne obale Jadrana: I. D all Osso, Guida illustrata del Museo Nazionale di Ancona (1915) 187, 193, 301; O. Montelius (1895—1904) PI. 364: 15. 2 0 3 Cfr. K. Kromer (1959) T. 3: 4; 35: 7; B. Teržan (1973) 682 ss. 2 0 4 Cfr. S. Gabrovec, Godišnjak 8 (Sara­ jevo 1970) 5 ss, karta 11. 2 0 5 V grobu so še ovratnica, dve bronasti narebreni zapestnici, igla z uvito glavico in ogrlica — NHM Wien. 2 0 6 Cfr. str. 359. 2 0 7 S. Gabrovec (1966) 30 ss, karta 3. 2 0 8 Cfr. op. 191—193. 2 0 9 K. Kromer (1959) T. 43: 4, 2, 9. Id., MAGW 92 (1962) 192 ss; M. G uštin, B. Ter­ žan (1975) 190 s, op. 37. 2 1 0 Ibid. 2 1 1 Cfr. O. H. F rey (1974) 131 ss. 2 1 2 Cfr. še S. G abrovec (1964-65) T. 17: 2; B. Teržan, N. Trampuž (1973) 434 ss, sl. 4: 3. 2 1 3 H. Hencken (1974) Fig. 5:1. 2 1 4 Ibid. Fig. 3: e; 4: i; 5: h. 2 1 5 F. R. H odson (1968) Pl. 26: 710; 32: 557; 35: 554, 531 itd.; E. Penninger (1972) T. 7: 10; 9: 8; 13: 10; 15: 8 itd.; S. Nebehay (1973) T. 2: 15; 5: 6; 20: 1. 2 1 6 E. Penninger (1972) T. 8: A 1 ; 25: A 1 itd.; S. Nebehay (1973) T. 3: 1; W. Lucke, O. H. F rey (1962) Abb. 19: 3. Cfr. še S. Mar­ tin Kilcher, Zeitschrift f. Schweiz. Arch, und Kunstgesch. 30 (1973) 32 ss. 2 1 7 H. Hencken (1974) Fig. 5 f. 2 1 8 S. Gabrovec, Germania 44 (1966) 29, Abb. 16: 1; 18: 1, 2; O. H. Frey (1974) 131 ss. 2 1 9 Cfr. W. D ehn, Helvetia Antiqua (1966) 137 ss. 2 2 0 Cfr. npr. E. Penninger (1972) T. 41: A 6; 29: A 3; H. P. U enze, Bayer. Vorge- schichtsbl. 29 (1964) 83 Abb. 1: 5; W. D rack, Jb. d. Schweiz. Gesselschaft f. Ur- und Friih- gesch. 55 (1970) 74 ss, Abb. 70. 2 2 1 Železni nakit se v Sloveniji prvič pojavi v času Ha C 1 v obliki železnih dvozankastih fibul, zapestnic in ovratnic, nato pa izgineva, saj poznamo le nekaj čolničastih in kačastih iz železa, ki pa niso mlajše od Ha D 1 . 2 2 2 Cfr. seznam najdišč X. k vrste fibul — str. 335, ter npr. L. Pauli, UBA 2 (1972) 26 ss; F. R. H odson (1968) Pl. 123; S. Martin K ilcher, l. c. 26 ss, Abb. 2, 12. 2 2 3 Cfr. op. 195. 2 2 4 Podoben sestav najdb je v grobu 11/16 (T. 8: 1 —11), v katerem je še fibula V. vrste. 2 2 5 Poznamo jih še z Magdalenske gore (Nm Ljubljana), Novega mesta (Dolenjski mu­ zej Novo mesto), Podzemlja (Nm Ljubljana), Šmarjete (V. Stare [1973] T. 16: 3), Vinkovega vrha (V. Stare, AV 15—16 [1964-65] 215 ss, T. 3: 6) in pa Donje doline (Z. Maric, Glasnik Sarajevo NS 19 [1964] T. 15: 1), Sanskega mostu (F. F iala [1899] Fig. 14, 72), Szentlö- rinca (E. Jerem [1968] Fig. 19: 6/2; 24: 31/3), Crvenice pri Duvnu (B. Čovič, Vjesnik Split 63-64 [1961-62] 35, Sl. 9). 2 2 6 Cfr. op. 225. F. F iala (1899) Fig. 146; E. Jerem (1968) Fig. 21: 15/3, 4; 23: 29/4, 28/4; 24: 31/2, 33/2— 4 itd. 2 2 7 Ibid. 2 2 8 Cfr. O. H. Frey (1971) 335 ss. 2 2 9 Cfr. L. Pauli, HBA 2 (1972) 34, kar pa lahko služi zaradi oddaljenosti le kot primer. 2 3 0 Cfr. op. 173, 174. 2 3 1 M. G uštin (1974) 87 ss, T. 12—19, 7; najmlajši grob iz Kosmatca je grob 10 z drobno trortasto fibulo (cfr. sl. 15: 16), iz Boštanja pa grob IV. B. Teržan (1974) 45, Sl. 8. 2 3 2 S. Gabrovec (1974) 178 ss, Plan 1. 2 3 3 T. Knez, Novo mesto 1365—1965 (1969) 41, sl. 27; Id. (1971) Sl. 11, 25—27, 23, 36—37, 39—42. 2 3 4 M. G uštin, B. Teržan (1975) 188 ss. 2 3 5 O. H. F rey (1971) 355 ss. 2 3 6 S. G abrovec (1965) 177 ss. Za keramiko cfr. O. H. F rey (1969) 84 op. 420; Id. (1971) 364 s. 2 3 7 Ibid. 355 ss; Id. (1969) 21 ss; B. Ter­ žan, N. T rampuž (1973) 430 ss. 2 3 8 V tem času zamira gomila v Volčjih njivah — sl. 53, 54, gomila XXI v Brusnicah (B. Teržan [1974] 45, sl. 8, T. 18). 2 3 9 W. Lucke, O. H. F rey (1962) pos. 44 ss. 2 4 0 K. K romer, S. G abrovec (1962) Y 43—45; S. G abrovec (1962-63) T. 12, 13; M. G uštin, B. T eržan (1975) T. 4; K. K romer (1959) T. 17: 1—10; 43: 1 —11; F. Stare, A V 4 (1953) 264 ss, T. 1 —5. 2 4 1 Cfr. str. 353 ss. 2 4 2 B. Teržan, N. T rampuž (1973) 430 ss. 2 4 3 Cfr. str. 387 ss. 2 4 4 Cfr. op. 110. 2 4 5 T. Knez (1971). 2 4 6 S. Gabrovec, Germania 44 (1966) 1 ss, Abb. 15—20; H. Hencken (1974) Fig. 1, 3; B. Teržan (1973) 660 ss. 2 4 7 R. De Marinis (1973) 77 ss. 2 4 8 O. H. Frey (1969) 22 ss; Id. (1974) 131 ss; B. Teržan, N. Trampuž (1973) 434 ss, T. 20. 2 4 9 Cfr. str. 373 s. 2 5 9 T. Knez, N ovo mesto 1365—1965 (1969) 41 Sl. 27; Id. (1971) Sl. 15, 11, 17—20, 78, 79; Id. Dolenjski list 25 (19. junij 1969) 65. 2 5 1 H. H encken (1974) Fig. 5: e. Grobovi npr. II/5, 12, NHM Wien; M. G uštin (1973) 478 ss, T. 14: 1 —5. 2 5 2 V Lt B 2 se na Dolenjskem pojavijo latensko-keltska grobišča — cfr. S. G abrovec, AV n (1966) 169 ss, pos. 192 s. 2 5 3 J. Pečnik, pisma J. Szombathyu: 4. 6. 98 — - »... von Dorfe Mönchdorf, dort sind in ganzen Weiden zu sehen kleine lange Erhö­ hungen, eine diese Erhöhung habe ich anfangen zum graben, und gleich auf Gräber gekommen, Gräber waren alle Skelettgräber...«. 9. 6. 98 — »... auf gedeckt 12 in den ersten Hügel auf der Hutweide des Dorfes Mönchdorf ...«. Danes žal ni na tem terenu ničesar ohranjenega. Tako je gomila 1 vrisana le s pomočjo znane pare. številke. Raster na sl. 60 pa označuje prostor domnevnih planih grobov. 2 5 4 Cfr. op. 253. J. Pečnik, »... werden wir gewiss noch andere Plätze finden wo Gräber drin sind, ... finde ich noch Gräber auf mehreren Orten, ...«. 23. 8. 99 — »... und ein anderen Punkt wo Flachgräber sind muss ich noch kau­ fen ...«. 29. 8. 99 — »ein gekauftes punkt von Flachgräber zum graben ...«. 31. 8. 99 — ■ »... ein Platz von Flachgräber, und kleine Punkte noch Erhöhungen zum probieren...«. 2 5 5 Cfr. op. 253. Arheološka najdišča Slove­ nije (1975) 211 ss omenja tri gomile ob cesti Meniška vas—Dolenjske Toplice. 2 5 6 J. Pečnik omenja posamezne lastnike zemlje, na kateri ležijo gomile. Žal tudi to nedosledno. Nedvomno II. je gomila, ki leži v gozdu Šušteršiča s pare. št. 351. Pri gomili V Pečnik omenja v pismu iz 3. 7. 1898, da jo je kupil od Antona Turka, v popisu gomil pa pravi, da je lastnik Janez Krese. Vendar je velika gomila, ki leži na terasastem robu pod grebenom pobočja (sl. 60) verjetno le gomila V. Prav tako ne moremo podrobneje oštevil­ čiti gomile VI—X, saj vemo le, da se naha­ jajo na travniku in v gozdu lastnikov Marije Pirc in Martina Senice. 2 5 7 Cfr. O. H. F rey, MAGW 103 (1973) 133 in S. R utar, Izvest. Muz. društva za Kranj­ sko 8 (1898) 102 s, kjer pa ne govori direktno o centralnem grobu, temveč le da je ležal »proti sredini«. Cfr. še T. Knez (1971) Sl. 11; Id. Novo mesto 1365—1965 (1969) 41 Sl. 27. 2 5 8 S. R utar, l. c. 102 s. 2 5 9 Ibid., Id., Izvest. Muz. društva za Kranjsko 9 (1899) 36. 2 6 0 J. Pečnik, pismi J. Szombathyu z 18. 8. 1899 in 23. 8. 1899: »... das wir heute den oberen Punkt über den Umwahl übergraben haben, war 2 Metter hoch und 8 Metter lang, der Graben war voll Eisenschlacken, gewiss U ber 4 Zentner oder über 200 Killo, haben wir in dieser Uebergrabung gefunden, und immer ver­ mischt mit Knochen, und Tonscherben, aber nur Eisenschlacken das war ganz voll besonders auf aüsseren Seite der Umwahl, ..., in inneren Seite von Verschanzung findet mann wenig Stücke von Schlacken, aber es war sehr viel ganze Haufen vom Lehm abwürfe, mit welchen Zaum abgeworfen war. ..., in der mitten stehen erschaffene grosse Steine Felsen, und zwischen Felsen ist schwarze Erde und verschüttet mit Eisenschlacken..., ... diese Übergrabung ist der schönste, weil zwischen grossen Felsen, welche stehen in der mitte der Umwahl, waren gewiss auch die iVohnplätze, weil bei 2 Metter tief viele Schlacken, zwischen Eisenschlacken auch Knochen, und Tonscherben, und Lehm abwürfe gefunden haben, der obere ist das schön zu sehen ...«. Cfr. A. M üllner (1909) 71, Fig. 75, 76. 2 6 1 Krajevni leksikon dravske banovine (1937) 491, kjer pa se topliška naselbina omenja pod geslom Meniške vasi, ki leži ob zahodnem vznožju Cvingerja. Pod tem imenom so in- ventarizirane tudi najdbe v Narodnem muzeju v Ljubljani. 2 6 2 Vsa pisma hranita Prirodoslovni muzej na Dunaju in v prepisu Narodni muzej v Ljub­ ljani — zato cfr. Arhiv Nm v Ljubljani, fascikel Toplice. 2 6 3 Slabo kvaliteto topliške keramike je opazil že J. Pečnik: pismo 17. 7. 1898 — »Ich sage sind die Gefässe in Töplitz aus schlech­ ten Ton, und schlecht gebrannt, so muss ich mit grössten Sorge handeln, das ich diese ganze erhalte, die Gefässe von St. Marein (Magdalen- ska gora) diese waren aus guten Ton, gut gebrannt, waren so stark wie Eisen, die Gefässe von Bresje auch so gut erhalten, und auch von Brussnitz waren Gefässe aus guten Ton und gut gebrannt, aber von Dobrava war der schlechte Ton ...«. Pri opisu ne mislimo, da je posoda iz rdeče ali črne gline, ampak da je pečena oz. žgana do te barvne stopnje, zato je beseda »pečena« zavestno izpuščena. 2 6 4 Kernos je v NHM na Dunaju inventa- riziran v sklopu groba 6, vendar je iz Pečniko­ vega pisma z dne 28. 5. 1898 jasno, da sodi v grob 7 — »... I Gefäss haben wir gefunden ungewöhnliche, der Gefäss war ziemlich gross auf Fuss ... und auswending am rande 3 kleine Töpförl ... ein neues Gattung Gefäss, der war bei einem Mann, welcher hat gehabt ein Kelt, 1 Lanze und 1 Certosa Fibula...«. 2 6 5 y Pečnikovem seznamu je ta grob opisan kot grob 3, tako da gre očitno le za zamenjavo v oštevilčenju med obema grobovoma. 2 6 6 J. Pečnik, pismo 12. 6. 1898 — »... Ich habe ganz gewiss erwartet eine Helme auch, aber leider am Ende der Kopf war ein Brand­ grab, ...«. — Verjetno je to grob 27. 2 6 7 Revizijo rekonstrukcije situle in njen popravek (cfr. W. Lucke, O. H. F rey [1962] T. 46: 32 in našo prilogo 2) sta izvršila D. G rosman in F. E. Barth. 2 6 8 J. Pečnik, 7. 7. 1898 — »bei Kopfe hat gestanden 1 grosses Tongefäss, dan an Fiissen oben von Knien hat gestanden Bronze Situla (s situlo imenuje vse kovinske posode, tudi kotličke — npr. v grobu 17), und unten der Knien komme ich auf ein Bronze Helme... bei Helme auf die linke Seite war Gürtelblech ... am Ende der Füsse 2 Lanzen, 1 Kelt, 2 Certosa Fibeln, die waren schön, waren noch mehrere Bronzesachen...«. 2 6 9 Id., 17. 7. 1898 — »Ich habe Hoffnung gehabt, wieder was besonderes zu finden, aber leider war sonst nichts drin als 2 Tongefässe, 1 Topf griechische sistem und ein Schüssel...«. 2 7 0 Cfr. op. 201. 2 7 1 Pečnik nikjer izrecno ne omenja te če­ lade, zato obstaja možnost, da je to čelada, ki sodi v grob VII/5 iz Dobrniča — cfr. MAGW 28 (1898) (28 s); MZK 24 (1898) 72. Tako je možno, da je prišlo do zamenjave pri inventa- riziranju. F. E. Barth mi je sporočil, da so se najdbe iz Toplic in Dobrniča istočasno pre­ parirale in da so bile Toplice inventarizirane 1932, Dobrnič pa 1934. Zato tudi on meni, da je zamenjava verjetna. Razen tega omenja Pečnik v pismu 17. 7. 1898, da je poslal na Dunaj tudi predmete iz Dobrniča, čeprav v tem pismu ne govori o čeladi. 2 7 2 S. Gabrovec (1962-63) 309 pa navaja sploh napačno najdišče za to čelado — • Toplice pri Šmarjeti. 2 7 3 J. Pečnik, 13. 8. 1898 — »... gegraben haben wir Hügel Nro 8 ..., aber leider nichts werth an den Funden... aber so schönes Hügel, und so nichts werth habe noch ni getroffen, es waren begraben die zum Todte beurtheilten und ermordeten, weil jeden Kopf sammt Skelet war unter einen Stein, bedeckt mit Steinen unter den Stein sind gelegen Skelete so zusammen gehakte Köpfe, Knochen von Händen von Füssen alles auf ein Haufen und wie zu sehen ist waren nur Weiber begraben...«. 2 7 4 Id. 23. 3. 1899 — »... der Hügel war nichts zu sehen das ein Hügel ist, war ganz ebener Platz und habe bis jetzt gefunden 28 Gräber...« 2 7 5 Id. 9. 7. 1899 — »... Hügel Nro 13 welcher von oben gar nichts zu kennen ist, das ein Hügel ist, und sind schöne Skelettgräber drin...«. 2 7 6 Glede na Pečnikov opis je verjetno, da sodi v ta grob še fibula iz groba 13, ki v le-tem ni omenjena. 2 7 7 Ker je bil rokopis zaključen v aprilu 1975, ni upoštevana novejša literatura. DIE CERTOSAFIBEL Zusammenfassung Einleitung1 Mit der Certosafibel, deren zeitliche Einordnung in der Literatur bereits festgelegt ist, wünschen wir nur abermals die junghallstättische Periode in Slowenien zu beleuchten sowie Stellung und Verhältnis des slowenischen Raumes zu den benachbarten Kulturgruppen und zur übrigen Welt darzustellen. Zu diesem Zweck haben wir in die Abhandlung noch den Grabhügel aus Volčje njive und die Grabhügel-Nekropole aus Dolenjske Toplice mit einbezogen; mit dem ersteren werden wir ver­ suchen, das relative Verhältnis des Vorcertosa-Horizonts zum Horizont der Certosafibel darzu­ stellen, mit der zweiten die Möglichkeit einer Aufgliederung der Horizonte zur Zeit anzudeuten, als die Certosafibel im Gebrauch war. Die Trennung der älteren von den jüngeren Typen der Certosafibeln haben schon einzelne Autoren mit Hilfe der Auswertung des Fundguts bestimmter Gebiete durchgeführt. Um nicht zu weit in die Vergangenheit der Forschungen zurückzugreifen, wollen wir nur O. H. Frey mit seiner Chronologie über Este und S. Gabrovec mit seiner Darstellung des hallstättischen Sloweniens erwähnen.2 Die letzte Gesamtdarstellung der Certosafibel und all ihrer räumlichen und zeitlichen Ausdehnung hat aber M. Primas vorgelegt.3 Ihre Liste des Verbreitungsgebiets und der zeitlichen Einordnung können wir nicht wesentlich ergänzen, ausser für Slowenien und Jugoslawien.4 Doch ist es wegen des andersartigen typologi sehen Vorgehens, worauf wir bei der Erörterung der einzelnen Fibeltypen noch aufmerksam ma­ chen werden, zu einem Unterschied in der räumlichen Bewertung und Interpretation der chrono­ logischen Probleme gekommen. Zu erwähnen ist noch die Synthese von P. G. Guzzo über die Fibeln Etruriens,5 die unter an­ derem auch das Problem der Certosafibel südlich des Po von einer neuen Seite beleuchtet und so neue Möglichkeiten zum Studium der Frage der Entstehung und des eigenartigen Entwicklungs der Fibeln in diesem Teil der Welt eröffnet. Kennzeichnung und Fundstättenverzeichnisse der Certosafibeln Die Certosafibel war längere Zeit in einem sich weit erstreckenden Gebiet in Gebrauch, des­ halb ist es verständlich, dass sich mehrere Fibeltypen mit lokalen Varianten entwickelten. Das charakteristische Merkmal und die Neuheit, die sie am Ende des 6. Jh. unter die Fibeln einführt, ist in der Ausgestaltung des Fusses zu sehen: T-Querschnitt des Fusses und aufgebogener, mehr oder weniger ausgeprägt gestalteter Knopf am Fussende. Der entweder halbrunde oder lang­ gestreckte Fibelbügel hat einen linsenförmig ovalen, segmentalen oder rhombischen Querschnitt, kann aber auch bandförmig sein. Bezüglich der Federung gliedern sich die Certosafibeln in Fibeln mit Federung mit zwei Schleifen, Fibeln mit kleiner Diskusscheibe am Übergang des Bügels in den Nadelschaft6 und in Armbrustfibeln.7 Die ständigen Kombinationen der einzelnen Merkmale der Fibelgestaltung vereinen die Fibeln zu charakteristischen Typen, die wir mit den Ziffern von I bis XIII bezeichnet haben. Innerhalb ihres Rahmens gibt es noch unterschiedliche Varianten, die mit den Buchstaben von a bis o bezeichnet sind (S. 2—45). Die kleinen Bogenfibeln mit winzigem Stempelknopf am Fuss haben wir trotz gewisser ver­ wandter Züge nicht in die Familie der Certosafibeln eingereiht (Abb. 7), doch stellen wir sie wegen der zu vermutenden genetischen Verbindungen mit den Certosafibeln trotzdem vor8 . Geographisch werden vier grössere Gebiete unterschieden, in denen die Certosafibel vorherr­ schend war: der Raum südlich des Po mit Bologna als Mittelpunkt und der süd-östliche Voralpen­ raum von Este bis Dolenjsko (Unterkrain), an den sich einerseits die verschiedenen Gemeinschaften der westlichen Balkanhalbinsel und des südlichen Pannoniens binden, anderseits die längs und innerhalb der Alpenbereiche liegenden Länder anschliessen. Chronologie der Certosafibeln Südlich des Po Zwischen den Apenninen und dem Po hat Bologna einen eigenen Kulturstil geschaffen, der drei kompatibile Schaffenskomponenten in sich vereinte — die etruskische, die autochthone und die »vorgeschichtlich-europäische«, was sich alles auch in den Certosafibeln widerspiegelt.1 5 Die kleinen Fibeln — Abb. 6: a, b, c, die meistens aus Silber sind, sind ein charakteristisches Merkmal des Bologneser Kunstgewerbes im etruskischen Sinn.1 6 In den Gräbern kommen diese Fibeln häufig gemeinsam vor, so dass ihr gleichzeitiger Gebrauch nicht strittig ist. Sie treten um das J. 500 v. u. Z. in Erscheinung1 7 und sind die vorherrschende Fibelform der 1. Hälfte und Mitte dieses Jahrhunderts.1 8 Die Fibeln mit kleinem Knopf am Bügel (Abb. 6: c) scheinen erst um die Mitte des Jahrhunderts häufiger im Gebrauch zu sein und halten sich bis in die 2. Hälfte des 5. Jahrhunderts.1 9 Zu den üblichen Fibeln der Bologneser Nekropolen gehören auch zwei Typen von Bronze­ fibeln — Abb. 6 d, e. Die ersten — Abb. 6 d — gliedern sich in den IV. Typ der Certosafibeln ein, die zweiten — Abb. 6 e — stellen dagegen nur eine lokale Ausführung der Bogenfibeln mit Stempel­ knopf vor. Für beide finden sich Analogien in der etruskischen Welt unter den Fibeln der Guzzo- Typen D,2 0 zugleich aber repräsentieren sie das Bindeglied zwischen den Bologneser Fibeln und den Fibeln nördlich des Po (Abb. 7, 8). Getragen wurden sie namentlich in der 1. Hälfte des 5. Jh., einzelne erhalten sich jedoch bis Ende des Jahrhunderts.2 1 Mitte des Jahrhunderts gesellen sich zu den bereits vorgestellten Fibeln die »klassischen« Cer­ tosafibeln mit Knopf am Bügel (Abb. 6 f).2 2 Mit dieser Fibel, die zwar vielleicht an vereinzelte etruskische Vorbilder anknüpft,2 3 hat Bologna eine Form geliefert, die im Raum nördlich des Po nicht nur nachgeahmt, sondern übernommen und als eigenes Kulturgut weiter gestaltet wurde (z. B. Abb. 31). In Bologna erscheinen diese Fibeln häufig in den Gräbern aus der Zeit des Firenze- und Leningrad-Malers sowie der Gruppe der Cook-Vasen.2 1 Mit Grab 100 aus Certosa wird zwar eine frühere Zeit ihres Erscheinens angezeigt,2 5 allein einzelne Beigaben, wie z. B. die bunte Glas­ perle (»compound-eye-bead«) und die figuralen Bernsteinperlen sprechen vielleicht dennoch zu­ gunsten der Annahme,2 6 dass auch dieses Grab in die Zeit des massenhaften Auftretens dieses Fibeltyps in Bologna gehört — ins 2. Viertel des Jahrhunderts. Grosse Ausbreitung dieser Tracht ist in der 2. Hälfte des 5. und am Beginn des neuen Jahrhunderts zu beobachten, da sie in grösserer Anzahl auch an anderen Fundorten Emilias auftauchen.2 7 Die grossen Certosafibeln ohne Bügelknopf (Abb. 6 g) sind gleichfalls charakteristisch für die 2. Hälfte des 5. Jh., was ausser den Grabeinheiten auch die Tatsache beweist, dass sie oft vergoldet sind.2 8 Unter die Certosafibeln dieser Region reihen wir noch einen Fibeltyp ein — Abb. 6 h, 20 O, solche Fibeln, die in der Regel aus Edelmetall verfertigt sind. An den Anfang ihrer Entwicklung sind die Fibeln aus den Gräbern 27 und 351 aus Certosa zu setzen, die mit den Fibeln auf Abb. 6 b verwandt sind, sich jedoch von ihnen durch kleine Zäpfchen am Bügel unterscheiden. Sowohl Grab 351 als auch Grab 27 können aufgrund der Metallgefässe und der Oinochoe in die Zeit gegen die Mitte des 5. Jh. datiert werden.2 9 Charakteristische Exemplare dieses Fibeltyps, gekennzeichnet durch die Verzierung mit Einstichen und die wulstartige Verdickung am Bügelscheitel, sind ver­ gesellschaftet mit Gefässen der Maler Splanchnopt und Zannoni; im reichen Kriegergrab 10 aus San Martino befinden sich aber eine dem Pentesileia-Maler zugeschriebene Kylix und ein in die Zeit zwischen 430 und 420 v. u. Z. datierter Askos.3 0 Der Fundort San Martino in Gattara legt uns auch lokale Ausführungen von Certosafibeln vor. Ihrer Form nach binden sie sich an die Certosafibeln der Typen IV (Abb. 6 d) und V, vereinzelte zeigen dagegen verwandte Züge mit Exemplaren aus dem etruskischen Raum.3 1 Der Fuss dieser Fibeln weist nicht selten ein C-profil auf, was in diesem Raum auch für die Zweiknopffibeln des »Typus Malatesta« charakteristisch ist.3 2 Diese Eigentümlichkeit verknüpft sie zugleich mit den Koinen der adriatischen Küste, wo dieses Fussprofil aufgekommen ist und sich auch hin bis zu den Fibeln des »Typus Baška« erhalten hat.3 3 San Martino in Gattara gehört zur besonderen Kulturgruppe des nord-östlichen Randgebiets der Apenninen, für welche reiche Männergräber mit Waffenbeigaben bezeichnend sind.3 4 Dieser Brauch der Waffenbeigabe kommt im weiteren Hinterland des Caput Adriae im Rahmen des 5. Jh. auf, und ist von Este über die Sveta-Lucija-Gruppe und Notranjsko (Innerkrain) bis zu Sanski most erwiesen.3 5 Este — Slowenien Die drei Zentren — Este, das obere Sočagebiet und Dolenjsko, die das Kulturbild und die Mode des weiteren vorgeschichtlichen Alpenraums gestalteten, kennen die Certosafibel zur selben Zeit wie Bologna. Deswegen ist es noch immer nicht ergründet, welchem von diesen Zentren sie ihren Ursprung zu verdanken hat, denn sie ist ja nur eines der Elemente, die die gegenseitige Ver­ flechtung der neuerungsfreudigen Anregungen dieser Regionen zum Ausdruck bringen. Zur Zeit ihres Aufkommens sind die Varianten dieser Fibeln zahlreicher, um sich allmählich zu einigen »klassischen« Formen zu vereinheitlichen, an deren Stelle dann erst im Laufe des Verfallens der junghallstättischen Kulturen wieder zahlreichere lokale Ausführungen der Certosafibeln treten (Beilage 1, 2). Einzelne für die Certosafibeln charakteristische Details sind für die Fibeln der südlich-vor- alpinen Länder bereits in der Vorcertosazeit erwiesen. Den senkrecht dem Fuss aufgesetzten Knopf kennt schon die sog. Proto-Certosafibel bzw. die Fibel mit langem Fuss und Stempelknopf.3 6 Diese Fibel führt auch eine Neuheit in der Fussgestaltung ein — den C-Querschnitt. Beide diese Eigen­ tümlichkeiten binden sie an den Kreis der Fibeln, die um das J. 600 v. u. Z. dem weiteren Raum der an der Adria liegenden Gegenden entspringen.3 7 Da man den Entwicklungsgang dieser Fibeln in die jüngere Zeit verfolgen kann,3 8 können sie nicht mit dem Entstehungsprozess der Certosa­ fibeln in Zusammenhang gebracht werden, infolgedessen ist ihr Name — »Protocertosa«-Fibel — nicht berechtigt. Ein anderer Fibeltyp mit bestimmten, den Certosafibeln ähnlichen Elementen sind kleine Fibeln mit stempelähnlichem Knopf am Fuss (Abb. 12: 7; 15: 11). Für sie ist der J-Fussquerschnitt cha­ rakteristisch, wodurch sie einerseits von den »Protocertosa«-, andererseits auch von den Certosa­ fibeln abweichen. Auch diese Fibeln gehören in den Vorcertosa-Horizont: in die Zeit Este III- früh, sie erscheinen nämlich in Gräbern wie z. B. Alfonsi 13 und Randi 31 sowie in Most na Soči (Sv. Lucija) in den Gräbern des entsprechenden Horizonts — M 1028 und S 860.3 9 Es ist noch fraglich, ob sie auch in Dolenjsko sö früh auftreten, denn leider sind die Grabeinheiten der den oben angeführten zunächst stehenden Beispiele aus Volčje njive und Rovišče nicht erhalten.4 0 Häufig sind sie jedoch mit den Certosafibeln des II. Typs, der kleinen Dreiknopffibel und der Sanguisugafibel vergesellschaftet4 1 (cfr. Abb. 15: 3, 16), so dass kein Zweifel über ihre Verwendung am Beginn des Horizonts der Certosafibeln bestehen kann. In Dolenjsko und im Sočagebiet sind diese Fibeln nur eine kurze Zeitspanne in Gebrauch, so dass sich das Exemplar im Grab aus Vin- tarjevec in einer bereits verhältnismässig jungen Umgebung befindet.4 2 In Este sind diese Fibeln kein so empfindlicher zeitlicher Hinweis, sie sind ja im Gebrauch von den bereits oben angeführten Gräbern weiter über die Gräber Benvenuti 98 und Pela 13 (Abb. 12: 7) bis zu Gräbern wie z. B. Benvenuti 110, dessen Beigaben auch einen durchbrochenen eisernen Gürtelhaken einbeziehen.4 3 Diesen Fibeln sind die etruskischen Fibeln der Gruppen D nach Guzzo verwandt. Zu einer Berührung dieser zwei Kreise von geistig gleichen und gleichzeitigen Fibeln kommt es im Este — Bologna — Raum, die im Grab 108 in Certosa aufgefundene Fibel entstammt ja dem Bereich nördlich des Po, während sich manche Exemplare aus den Gräbern in Este, wie z. B. im Grab Muletti 260, an die etruskisch-bolognesische Welt binden (Abb. 7).4 4 Die ideelle Anregung zu diesem Fibeltyp müsste aber vielleicht doch irgendwo in Etrurien gesucht werden, worauf einige zeitliche Einordungen von Guzzo hinweisen. Ein ähnliches Verbreitungsbild wie die kleinen Bogenfibeln mit stempelförmigem Knopf (Abb. 7) bietet der IV. Typ der Certosafibeln (Abb. 8), den man von Etrurien bis nach Donja dolina ver­ folgen kann.4 5 In Padua erscheinen im Gräberfeld San Massimo in den Gräbern 9 und 10 zwei kleine Certosa­ fibeln (Abb. 9: 1, 3). Der Beigabenbestand dieser zwei Gräber ist in bezug auf die zwei Certosa­ fibeln verhältnismässig archaisch. Die massive Schlangenfibel (Abb. 9: 2) ist charakteristisch für die Zeit Este Ill-früh. An die gleiche Zeit knüpft sich auch der Dolch aus Grab 10 und ebenso ist auch die Sanguisugafibel nicht unter die jüngeren ihres Typs zu zählen (Abb. 9: 4).4 6 Demnach stellen lediglich die zwei Certosafibeln jüngere Elemente dar, und deuten an, dass diese Gräber in die Zeit der ersten Certosafibeln zu datieren sind — in die frühe Periode des Horizonts Este III-Mitte. Von den übrigen Fibeln des IV. Typs stechen diese zwei dadurch ab, dass sie von massivem Guss sind, was in Este auch bei manchen Certosafibeln anderer Typen zu bemerken ist (Abb. 21 : 4, 7). Zweifellos gehören diese zwei Fibeln zu jenen, die ganz am Beginn nicht nur dieses Typs, sondern sogar des breiteren Spektrums der Certosafibeln stehen, was noch durch die Tatsache untermauert wird, dass sie einem Raum entstammen, der den Berührungspunkt zweier Welten bildet (Abb. 8). Die charakteristischen Fibeln des IV. Typs gehören bereits zu den Leitformen der Zeit Sv. Lucija II b bzw. Este III-Mitte, sie tauchen ja in ständigen Kombinationen mit der Fibel mit band­ förmigem Bügel (Abb. 10: 4), mit der Schlangenfibel u. ä. auf. Dass sie sich in dieser Zeit ost­ wärts verbreiteten, bezeugt das Grab aus Kranj, wo auch das eiserne Lappenbeil ein Element dar­ stellt, das dem Westen verbunden ist, in Dolenjsko ist es ja unter den Funden aus dieser Periode seltener.4 7 In Čužnja vas ist eine solche Fibel vergesellschaftet mit einer Paukenfibel und einer Certosafibel des II. Typs, woraus man schliessen kann, dass sie in Dolenjsko gleichzeitig wie im Lucija — Este-Bereich getragen wurde.4 8 Doch halten sich in Este vereinzelte Exemplare auch noch im jüngeren Horizont. Das Konzept der Certosafibel machte sich im Este — Sv. Lucija-Raum auch noch mit anderen Fibeln geltend — den Fibeln der Typen Ia und lila (Abb. 13). Die Fibeln des Ia-Typs knüpfen in bezug auf Schema und Grösse an die kleinen Fibeln mit Stempelknopf an, sie haben nämlich einen ähnlich geformten und verzierten Bügel und oft auch Knöpfe am Fuss (Abb. 12: 6), nur vereinzelte Fibeln dieser Variante weisen keinen Knopfabschluss des Fusses auf (Abb. 11:2, 5). Doch ist dieser Unterschied in der Ausführung der Fibelfüsse (Abb. 11:2, 5 im Vergleich mit Abb. 12: 2, 6) im Rahmen der Variante an keinerlei Zeitunterschied ge­ bunden. Die einen wie die anderen finden sich in Gräbern, die einen einheitlichen Horizont reprä­ sentieren. Die Begleitfunde, wie z. B. die Sanguisuga-, die Schlangen- und Fibel die mit bandartigem Bügel (Abb. 11; 12) sowie die Keramik der Gräber Rebato 1 und Ricovero 205 knüpfen sich an den Formenschatz der Zeit Este III-früh.1 9 Auch das Depot aus Parre di Sotto ist für die Certosa­ fibel »archaisch«. Die Armbrustfibel aus dem Grab Benvenuti 98 und die Dolchscheide aus Grab S 543 aus Most na Soči5 0 sind aber doch ein Hinweis darauf, dass die Gräber mit Certosafibeln der Variante I a in die frühe Zeit von Este III-Mitte bzw. Sv. Lucija II b 1 einzuordnen sind. Diese Zeit wird auch durch die importierte griechische Keramik bestätigt, die mit einem Exemplar unter den Beigaben des Grabes Pela 13 vertreten ist (Abb. 12).5 1 Als charakteristische südostvoralpine Certosafibel stellt M. Primas6 2 die kleine Fibel mit ge­ strecktem Bügel und Knopf mit Zäpfchen am Fussende vor, die wir als Variante o des in . Fibel­ typs bezeichnet haben. Von dieser Fibel sind nur wenige Beispiele bekannt (Abb. 13 A), was leicht zu verstehen ist, denn sie fällt in die Zeit, als die Tracht der Certosafibeln erst eingeführt wurde. Man findet sie von Este über Most na Soči bis Dolenjsko, so dass sie wiederum die bereits mit den Certosafibeln der Typen I a und IV vorgestellte Gestaltungsweise demonstriert. Dass sie zur selben Zeit Mode war, wie die oben angeführten Fibeltypen, ist ersichtlich aus dem Grab von Brezje mit der charakteristischen Schlangenfibel des Schlangenfibel-Horizonts, und aus Grab S 729 aus Most na Soči mit seiner Paukenfibel.6 3 Den H. Certosafibel-Typ (Abb. 2, 43) hat der Dolenjsko — Sv. Lucija-Kreis hervorgebracht. So stellt er im Ausgestalten und Durchsetzen der Mode der Certosafibeln gegen die Fibeln der Typen I a und IV ein Gegengewicht dieses Raumes zum Bereich Este — Sv. Lucija dar. In Most na Soči tauchen in den Gräbern des Horizonts Sv. Lucija II a Fibeln auf, die mit den Fibeln mit bandförmigem Bügel und Diskusscheibchen verwandt sind, nur dass sie einen massi­ veren Bügel und aufgebogenen Stempelabschluss des Fusses aufweisen (Abb. 14: 3, 8). Der gleicht jenem bei den kleinen Fibeln mit Stempelknopf, so dass es sich offensichtlich um eine einheitliche Tendenz der Fuss-Ausgestaltung in dieser Zeit handelt. Diese Fibeln sind zweifellos als Ausgangs­ form5 4 für die Entwicklung der Certosafibel des II. Typs anzusehen. Bei manchen frühen Fibeln des II. Typs, wie z. B. in Volčje njive (Abb. 54: 17), Boštanj und in Grab XIII/49 von Magdalenska gora stossen wir noch auf den J-Fussquerschnitt und einen verhältnismässig kleinen stempelartigen Fussabschluss. Bei den meisten Fibeln dieses Typs ist da­ gegen bloss der T-Fussquerschnitt üblich (Abb. 15: 3, 9, 18). Allgemein getragen werden sie zur Zeit der Mode der Pauken- und der Fusszierfibeln, der kleinen Dreiknopf-, der Schlangenfibeln und der Fibeln mit bandförmigem Bügel (Abb. 15),5 5 die alle den Horizont Sv. Lucija II b 1 kenn­ zeichnen. Das Einsetzen ihrer Tracht zeigt auch- die Analyse des Grabhügels aus Volčje njive an (Abb. 53, 54).5 6 Im Rahmen des II. Typs sind jünger die Fibeln, deren Fussrücken mit kleinen punzierten Kreisen verziert, der Fussabschluss aber häufig kegelförmig ist, was im Vergleich zu dem stempelförmig­ kugeligen Fussknöpfchen von jüngerer Herkunft ist. Obwohl sie oft mit den einfacheren Fibeln dieses Typs vergesellschaftet sind, stellen ihr Zeitverhältnis die Gräber des Grabhügels in Stična dar. Diese liegen in einem höheren Grabhorizont als die Gräber 99 und 104,6 7 und reihen sich somit in die Zeit der »zweiten Generation« der Tracht der Certosafibeln ein. Die gleiche Zeit bezeugt auch Grab Costa Martini 43 aus Este, das im Rahmen der Stufe Este III-Mitte jünger ist.6 8 Ebenso stehen die übrigen Varianten des II. Fibeltyps in der angeführten Zeitspanne von Sv. Lucija II b in Gebrauch. Die unornamentierten Fibeln der Variante II / sind in diesen Zeitrahmen Früh-,6 9 der Variante II g aber Spätformen, wofür die Fibeln des Depots aus Arbedo Cerinasca und aus Grab XIII/18 von Magdalenska gora den Beweis erbringen.6 0 Dagegen können die Fibeln der Varianten II d und e wegen des Fehlens von Grabeinheiten nicht genauer eingegliedert werden. Interessant ist jedoch ihre Verbreitung, weil sie verrät, dass sie vorwiegend dem westslowenischen Raum eigentümlich sind. Am zahlreichsten sind sie in Most na Soči, bekannt sind sie aber auch noch aus vereinzelten Fundstätten des Sv. Lucija-Kreises und aus nördlicher liegenden Ortschaften in Dolenjsko. Der slowenische Raum strahlte die Certosafibeln des II. Typs in die benachbarten Länder aus. Wir stossen auf sie weit im Osten — von Velem St. Vid, Gyulay bis Donja dolina. Noch ausgeprägter ist ihr Vordringen in die südalpinen Täler hin bis zu Arbedo (Abb. 43). Während bei den ersten Typen der Certosafibeln wahrzunehmen ist, dass die Anregung einer­ seits vom Este — Lucija — Kreis (Typen I a und IV), andererseits vom Dolenjsko — Lucija — Kreis (II. Typ) ausgeht, wobei die Schaffenskraft des oberen Sočagebietes ausserordentlich stark beteiligt ist, verwischen sich mit dem V. Fibeltyp die lokalen Eigenheiten, sie sind nämlich dem Gesamtgebiet zwischen Po und Donau gemeinsam (Abb. 18).6 1 Die häufige Kombination dieses Fibeltyps mit der Schlangen-, der kleinen Dreiknopf- und der Sanguisugafibel spricht dafür,6 2 dass sie schon recht früh in Gebrauch kamen — in der Zeit der bereits vorgestellten Certosafibeln. Vielleicht erscheinen sie etwas später, was nur flüchtig durch den Zeitunterschied zwischen den Gräbern 17 und 7 aus Volčje njive angedeutet wird (Abb. 53).6 3 Doch sind sie nicht jünger, als die durch Grab 104 aus Stična bezeichnete Zeit, zwei Fibeln dieses Typs sind nämlich im daneben liegenden Grab 99 vorhanden.6 4 Die Dauer des Gebrauchs dieser Fibeln ist dagegen beträchtlich länger als bei den bisher er­ örterten. In Este sind sie oft mit den Fibeln des VI., VHI. und X. Typs (Abb. 32: 3; 21: 1, 4—6; 23 : 3)6 5 vergesellschaftet, so dass ihr Gebrauch trotz des Erscheinens neuer Fibeln im Horizont Este III-spät nicht aufgegeben wird, obwohl diese Fibel nicht mehr so häufig als in der 1. Hälfte des 5. Jh. auftritt. Ein etwas anderes Bild bietet sich im Dolenjsko — Sv. Lucija-Kreis. Die Gräber mit solchen Fibeln sind verhältnismässig »rein«, denn in ihnen tauchen nur selten Fibeln der jün­ geren Typen auf.6 6 Doch bedeutet dies keineswegs, dass sie nicht auch in jüngerer Zeit getragen worden wären, so wie in Este. Die Fibeln des V. Typs gehörten vor allem zur Frauentracht, in den Männergräbern sind sie nämlich selten (Abb. 17).6 7 So wurden sie von den Frauen noch ge­ tragen (T. 66: 12), als sich in der Männertracht bereits die Fibeln des Typs X durchgesetzt hatten (T. 25: 4, 5), was namentlich in Dolenjske Toplice wahrzunehmen ist.6 8 Ihre Verwendung in jün­ gerer Zeit beweisen auch einzelne Gräber von Magdalenska gora. In Grab V/6—7 ist sie kombi­ niert mit einer Situla, die in den Kreis der jüngeren Situlendenkmäler zu setzen ist,6 9 in Grab 11/11 aber mit zwei Armbrustfibeln mit nach vorn blickendem Pferdekopf am Fussende (Abb. 55: 1, 3, 4), das übrigens auch in die Vornegauer Zeit gehören kann.7 0 Von den drei grossen Zentren dieses Fibeltyps hatte Dolenjsko die stärkste Ausstrahlungskraft (Abb. 18), denn diese Fibeln trifft man in zahlreichen Exemplaren in den östlichen Ländern an, sowohl auf Glasinac als auch in der pannonischen Welt. In diesem Gebiet bietet sich aufgrund der Fibeln mit viereckiger Fussplatte (Abb. 45: 10) die Möglichkeit eines Vergleichs des »griechi­ schen und des italischen« chronologischen Konzepts, das, einerseits mit Funden aus Atenica und aus Novi Pazar, andererseits aus Stična, doch als Entstehungszeit der Fibeln des V. Typs den Beginn des 5. Jh. bestätigt.7 1 Die Fibeln der Variante I b binden sich formal an die Fibeln der Variante I a (Abb. 11; 12), nur ahmen sie mit dem bikonischen Knopf nebst Zäpfchen am Fuss den III. Fibeltyp nach, zu­ gleich kann man ihnen jedoch auch eine gewisse Ähnlichkeit mit manchen Bologneser Fibeln nicht absprechen (Abb. 6: a). So vereinigen sie in sich zwei oder vielleicht sogar drei unterschiedliche Konzepte der Certosafibeln. Dies deutet auch ihr Zeitverhältnis zu den oben erwähnten Fibeln an, denn sie gehören zur »zweiten Generation« der Certosafibeln. In Dolenjsko sind sie vergesellschaftet mit der Fusszier- und der Tierfibel (Abb. 19: 1 —3), aber auch mit den kleinen Fibeln mit stempelartigen Knopf,7 2 was darauf hinweist, dass sie im Komplex des Horizontes der Certosafibeln eigentlich früh auftreten. Hingegen trifft man sie nie an in Verbindung mit Schlangenfibeln und den übrigen Fundgegenständen des Vorcertosa-Hori- zonts, die sich häufig unter den Beifunden der bereits oben vorgestellten Typen der Certosafibeln befinden (I a — V). Am besten wird die Zeit dieser Fibelmode durch zwei Gräber von Magdalenska gora angezeigt, wo Grab XIII/153 (Abb. 19) an den Beginn, Grab V/6—7 dagegen ans Ende ihrer Verwendung fällt.7 3 In Most na Soči erscheinen sie im Komplex der Gräber,_ die eine verhältnismässig reine, für die Zeit Sv. Lucija II b 2 charakteristische Gruppe bilden.7 4 Ähnlich verhält es sich in Este. Grab Carceri 3 stellt das Aufkommen dieser Fibeln in die Zeit Este III-Mitte. Die Armbrust-Federung an der Fibel aus diesem Grab, wie wir sie auch noch an der gleichen Fibel aus dem Grab Benve­ nuti 105 sehen können, verbindet aber die Este-Beispiele mit jenen aus Sv. Lucija, den Certosa­ fibeln des Este-Kreises ist nämlich die Armbrust-Konstruktion fremd.7 5 Sie wurden zur selben Zeit getragen (Abb. 23: 1 —5) wie in Slowenien, wofür auch der Depotfund aus dem nordwest­ lichen Randgebiet der Po-Ebene Zeugnis ablegt — aus Arbedo Carinasca,7 6 bis wohin das Ver­ breitungsgebiet dieser Variante des I. Typs der Certosafibeln reichte (Abb. 20 • ). Die Fibeln der Typen IX o, VI und VII a präsentieren uns drei Spangengruppen, nur dass jede von ihnen häufiger und als Charakteristikum in einem der drei kulturellen Brennpunkte auf­ tritt — IX a in Este, VI in der Sv. Lucija-Gruppe und VII a in Dolenjsko. Eine Art Verwandtschaft mit den Fibeln aus Padua (Abb. 9: 1, 3) zeigen die Este-Fibeln der Variante IX a (Abb. 21: 4, 7), die eben für Este charakteristisch sind. Erst die jüngeren, grösseren, schlankeren und gestreckteren Exemplare dieser Variante erscheinen anderswo (Abb. 22).7 7 Mit den Gräbern Benvenuti 111 und Canavedo 270 (Abb. 21) ist die Erscheinung dieser Fibeln in der Zeitspanne des Horizontes Este III-Mitte erwiesen, was durch charakteristische Begleitfunde, wie z. B. Fibeln mit bandförmigem Bügel, Schlangenfibeln, Certosafibeln des Typs V und Armringe mit profilierten Enden bezeugt wird.7 8 Häufig sind sie namentlich in jüngerer Zeit, was die Gräber dokumentieren, wo sie mit kleinen Drahtohrringen mit Spiralende (cfr. Abb. 32: 5), durchbroche­ nen Gürtelhaken und Fibeln des X. Typs vergesellschaftet sind.7 9 Wegen des Fehlens von Grabeinheiten ist es unmöglich, ein klares chronologisches Bild der Fibeln dieser Variante für Slowenien zu geben. Nur als Stützpunkt kann das in die Zeit Sv. Lucija IIb2/c gehörende Grab S 1323 aus Most na Soči dienen. Die einzelnen Fibeln dieser Variante sind jedoch vergleichsweise spät sowie von reichlich lokaler Ausführung und werden durch die Gräber aus Idrija bei Bača und aus Koritnica in die Zeit des Übergangs aus der Späthallstatt- in die frühe Latènezeit eingeordnet.8 0 Den VI. Typ der Certosafibeln hat die Sveta-Lucija-Gruppe ausgebildet. Die Entwicklung dieses Typs setzt mit den zwei Fibeln aus Grab S 1561 aus Most na Soči ein.8 1 Ihr Aufkommen knüpft sich also an die Zeit Sv. Lucija II b (2),8 2 getragen werden sie jedoch auch noch im fol­ genden Horizont. Unter den Beifunden sind südostalpine Tierfibeln, Waffen, Gürtelhaken und unornamentierte Situlen zu nennen (Abb. 23: 6—11 ; 24), alles charakteristische Formen des jüngsten Horizonts der Sveta-Lucija-Gruppe.8 3 Auch in Este ist dieser Fibeltyp zahlreich vertreten (Abb. 23: 4, 5) und erscheint zur selben Zeit wie im Lucija-Raum. Dies künden Funde wie z. B. die Fibeln mit bandförmigem Bügel und Fibeln des Typs V und I b (Abb. 23: 1—3), doch sind sie üblicher in der Zeit Este III-spät.8 4 Die Verbreitung der Fibeln des VI. Typs im übrigen südöstlichen Voralpenraum zeigt den Ausstrahlungsradius des Lucija — Este — Kreises (Abb. 25). Die Verwendung der Armbrust- Konstruktion bei diesen Fibeln (Variante 6) hat aber keinen chronologischen, sondern einen räum­ lichen Beiklang, denn ausser bei der Lucija-Gruppe kommt sie an Exemplaren aus Dolenjsko und aus Donja dolina vor (Abb. 25 ±). Den Certosafibeln des VII. Typs mit ihren Varianten begegnen wir im Raum von Bologna bis Bosnien (Abb. 26, 44, 42). Für die Kennzeichnung ihres Erscheinens sind bedeutsam die Fibeln der Variante a, vor allem in Dolenjsko. In dieser Region treten sie in Erscheinung als modische Neuheit in der Männertracht im Rah­ men des Horizonts der Certosafibel, wie namentlich die Gräber aus Dolenjske Toplice beweisen (T. 11; 60: 4—6).8 5 Ihre Verwendung dehnt sich noch bis in den Negauer Horizont aus, was Grab 11/60 von Magdalenska gora verrät, dessen Beigaben auch die charakteristischen Koppelringe einschliessen.8 6 Dieselbe Zeit findet sie auch in Bologna (Abb. 27) und Este, wo sie ebenso zahlreich noch in den jüngeren Gräbern des Horizontes Este III-spät vertreten sind.8 7 In den Lucija-Fundorten stösst man auf diesen Fibeltyp seltener. Erwiesen sind vorwiegend kleinere Fibeln der Varianten b und c. Die sind jünger, sie sind ja in den Gräbern mit den Fibeln des Typs X vergesellschaftet und datieren in die Zeit Sv. Lucija II c.8 8 Dasselbe Bild bietet einer­ seits das Fundmaterial aus Este (Abb. 33), andererseits aus Dolenjsko (T. 22: 2; 66: 3),8 9 was den Beweis dafür erbringt, dass die Fibeln dieser zwei Varianten erst Mitte des 5. Jh. erscheinen und noch in jüngerer Zeit in Gebrauch bleiben. Die Armbrust-Federung9 0 ist eine Besonderheit der Certosafibeln des slowenischen Raums, sie tritt nämlich sporadisch an verschiedenen Fibeltypen auf — I, II, VI und X, und ist das basische Merkmal der Fibeln des XIII. Typs (Abb. 5). Die Armbrust-Federung an den Certosafibeln dieses Typs wurde in etwas abgewandelter Form von älteren Fibeln Übernommen, wie z. B. den Tier-, Pauken- und Fusszierfibeln, den einzelnen Fibeln des II. Typs und den ihnen ähnlichen mit pro­ filiertem Bügel und Fusszier.9 1 Alle diese sind kennzeichnend für die Zeit des Aufkommens der Fibeln mit Armbrust-Konstruktion im breiteren südostalpinen Raum, bezeichnet als Este III- Mitte bzw. Sv. Lucija II b l.9 2 Bei diesen Fibeln ist der Armbrustbügel in der Regel halbkreisförmig über die Federungsschleifen unter den Fibelbügel geleitet (Abb. 19: 1). Dadurch unterscheiden sie sich von der Federung der jüngeren Fibeln nicht nur des XIII. Typs (Abb. 29: 3, T. 3: 4; 49: 2; 51: 4; 56: 1), sondern auch von den Tierfibeln mit nach vorn blickendem Pferdekopf (Abb. 55: 3, 4, T. 69: 4, 5) und den südostalpinen Tierkopffibeln (T. 58: 1, 4),9 3 deren Armbrustbügel ein rechteckiges Schema hat. Das Konzept der Fibel des XHL Typs ist höchstwahrscheinlich von den Fusszierfibeln des westhallstättischen Kreises übernommen.9 4 Den Beweis dafür liefert das Grundschema dieser Fibeln, das im übrigen durch Elemente der Certosafibel umgewandelt und bereichert ist. Bei den Fibeln des XHI. Typs sind Form, Grösse und auch die quergerillte Verzierung am Bügel standardisiert, dennoch zerfallen sie wegen der unterschiedlichen Ausgestaltung bestimmter Details in mehrere Varianten. Die Gruppe von Sv. Lucija kennt zwei Varianten dieses Fibeltyps: die grösseren haben einen grossen kugeligen Fussknopf (Variante b), die kleineren hingegen einen platten Knopf von Barettform (Variante a, Abb. 29: 3). Beide Varianten sind oft am Bügel mit Längsleisten ornamentiert.9 5 In Dolenjsko sind ausser den kleinen, den Fibeln von Sv. Lucija ähnlichen, nur dass sie einen kugeligen Knopf haben und unornamentiert sind (Variante a, T. 74: 10),9 6 zwei Fibelvarianten üblich: c und d. Da die ersten in Vače, die zweiten auf Magdalenska gora zahlreicher sind, repräsentieren sie die einzelnen Verfertigungszentren. So bringen diese Fibel­ varianten die räumlichen Eigenheiten der einzelnen slowenischen Fazies zum Ausdruck, innerhalb ihres Rahmens aber sind sie noch ein Hinweis auf die Gestaltungs- und Verfertigungszentren (Abb. 28). Die Fibeln des XIII. Typs kommen in der Zeit auf, die Grab XIII/55 von Magdalenska gora mit der figurai verzierten Situla der klassischen Situlenkunst von Dolenjsko repräsentiert.9 7 Für dieselbe Zeit spricht noch eine Reihe von Gräbern, die zeigen, dass dieser Fibeltyp im Rahmen des Horizonts der Certosafibeln jünger ist. Zu den ältesten Gräbern mit dieser Fibel gehört das Grab aus dem Grabhügel Kocijan von Magdalenska gora, das auch noch Certosafibeln des II. und V. Typs sowie eine Paukenfibel enthält. In Novo mesto deutet auf diese Zeit das im inneren (älteren) Gräberkreis des Grabhügels aus Ha D2/3 liegende Grab 11/19 hin. Ein ähnliches Bild bieten auch die Grabhügel VI und VII aus Dolenjske Toplice.9 8 In den Komplex der Gräber dieses Horizonts reihen sich noch die Einheiten aus dem Malensek-Grabhügel aus Novo mesto, aus Vin- tarjevec und aus Koritnica ein.9 9 Ebenso finden sich in Most na Soči derartige Fibeln in den für die Zeit Sv. Lucija II b 2 charakteristischen Gräbern (Abb. 29). Sie bleiben noch im Negauer Horizont in Gebrauch, was durch Beifunde bezeugt wird, wie z. B. die südostalpine Tierkopffibel (T. 32: 4, 7), mehrere Torques, und in Grab XIII/8, aus Brezje der reparierte Gürtelhaken, ausgeführt im Stil der Situlen von Magdalenska gora-Valična vas- Novo. mesto.1 0 0 Einzelbeispiele, wie z. B. in Idrija bei Bača1 0 1 dauern auch noch in die Latènezeit hinein. Aus dem slowenischen Raum haben sich die Fibeln des XIII. Typs auch in die Nachbarländer verbreitet. So hat die Gruppe von Sveta Lucija aufs Alpengebiet eingewirkt, während die Aus­ strahlung von Dolenjsko ostwärts gerichtet war, von woher auch lokale Ausführungen dieser Fibeln bekannt sind (Abb. 30). Mit dem Massenvorkommen der Certosafibeln des X. Typs äussert sich zum letztenmal in der Hallstattzeit eine breitere Gemeinschaft der längs und im Innenbereich der Alpen liegenden Länder (Abb. 31), deren eigenen Ausdruck die lokalen Adaptierungen dieses Fibeltyps wieder­ geben. Aus Este sind im Rahmen dieses Typs verhältnismässig kleine Fibeln mit winzigem Knöpfche am Bügel bekannt, wodurch sie mit den bolognischen verwandt sind (Abb. 6: c), mit denen sie auch gleichzeitig sind. Das beweisen Gräber, wie z. B. Franchini 21, Muletti Prosdocimi 257 oder Benvenuti 115, unter deren Beigaben sich kleine Fibeln mit Stempelknopf, Certosafibeln des I., IV., V. und VIII. Typs, Dreipass- und Körbchenanhänger befinden.1 0 2 In ihrer klassischen Ausführung, welche den grossen (Abb. 32: 1, 2) wie auch den etwas klei­ neren (Abb. 33: 3) Certosafibeln des X. Typs gemeinsam ist, sind sie charakteristisch für den Ho­ rizont Este Ill-spät. Die Dauer ihrer Verwendung künden die Gräber Capodaglio 38 und Boldu Dolfin 52/53, vereinzelte Exemplare halten sich aber auch in die Latènezeit hinein.1 0 3 Ein ähnliches Bild bietet der Sv. Lucija — Dolenjsko — Kreis. Im oberen Sočagebiet bilden die Gräber mit Fibeln des X. Typs eine sehr reine, einheitliche Gruppe, weshalb nur die seltenen Beifunde ihre zeitliche Einordnung ermöglichen. Die zwei massiven Schlangenfibeln aus Grab S 2318 aus Most na Soči (Abb. 34) schalten sich in den Zeithorizont der breiteren Po-Raum der späten Hallstattzeit ein.1 0 4 Mit demselben Kreis und derselben Zeit verknüpfen die Fibeln auch die Waffen, eine Neuheit in den Gräbern von Sv. Lucija II c. Ausser in der Gruppe von Sv. Lucija erscheinen Waffen in den Gräbern des weiteren Raumes von Caput Adriae, ja, man stösst darauf sowohl im nahen innerkrainisch — karstischem Gebiet, als auch jenseits der Adria, wo diese Er­ scheinung durch die attische Keramik datiert wird.1 0 5 Andererseits verknüpfen sie die Waffen auch mit Dolenjsko, denn neben dem Tüllenbeil (cfr. Abb. 24: 4) ist in den Gräbern von Sv. Lucija auch das Lochbeil häufig, ein Kennzeichen des slowenischen Gebiets der späten Hallstattzeit.1 0 6 Die Fibeln des X. Typs sind in Dolenjsko die Leitform des Negauer Horizonts (T. 25: 2—5 usw.). Doch erscheinen sie allem Anschein nach gleichzeitig wie im Sočagebiet und in Este, es gibt nämlich keinen Beweis für ihre Retardierung in der Mode, da die Gräber in allen drei Bereichen ähnliche, ja sogar gleiche Beifunde aufweisen.1 0 7 Wie in Este werden sie längere Zeit allgemein getragen, denn sie kommen gemeinsam mit profilierten bleiernen Armringen, grossen Lanzen­ spitzen und Lappenbeilen vor (T. 66: 14; 70: 1—4; 29: 3),1 0 8 also jüngeren Elementen im Rahmen des Negauer Horizonts. Einige Fibeln des X. Typs begegnen sich in Form der Varianten g bzw. h auch mit latènezeitlichen Funden, wie einige Gräber aus innerkrainischen Fundorten und aus Vinica erweisen.1 0 9 Die Mannigfaltigkeit des Verbreitungsgebiets der Certosafibeln des X. Typs manifestiert sich durch eine Variantenreihe. Die Fibeln der Variante a gehören der Po-Ebene an und ihre Ausbrei­ tung ist auf den Raum der Golasecca-Kultur gerichtet (Abb. 35 0 ). Die grossen Fibeln der Vari- ante e sind Gemeingut des breiteren Raumes von Bologna bis Lika (Abb. 31 A)- Die Unterschiede zwischen den kleineren Fibeln widerstrahlen aber die unterschiedlichen Herstellungszentren. So trifft man auf die Fibeln der Variante b vorwiegend im Kreis von Sv. Lucija - — Istrien, auf jene der Variante c dagegen im östlichen Teil Sloweniens (Abb. 35). Die Varianten g und h sind kenn­ zeichnend für den südwestlichen Teil des slowenischen Raumes und für die benachbarten japodi- schen Regionen (Abb. 52). Die Certosafibeln des XI. Typs widerstrahlen ebenfalls den Gestaltungsstil der einzelnen Be­ reiche. So sind in Dolenjsko massivere Fibelformen (Abb. 37: 1, T. 6: 6; 88: 5), im Westen Slowe­ niens und in Lika hingegen schlankere und gestrecktere Schemen charakteristisch (T. 5: 2, 3; Abb. 36). Der Fibeltyp XI tritt in der Frühperiode des Negauer Horizonts in Erscheinung, was am besten Grab IV/3 aus Novo mesto zeigt.1 1 0 Dieses Grab, sein klassischer Repräsentant, liegt im inneren Kreis der Südgruppe der Grabhügel-Gräber, woran sich noch zwei Gräberreihen der äusseren Kreise dieser Gruppe anschliessen, welche die Zeitdauer des Negauer Horizonts bezeichnen. Das Grab XIII/37 von Magdalenska gora mit Beigaben von ausgeprägt junger Herkunft (Abb. 37)1 1 1 illustriert die Dauer der Tracht dieser Fibeln durch die ganze Späthallstattzeit. In dieselbe Zeit gehören die unzähligen Certosafibeln des VIII. Typs (Abb. 38). Ihre Einord­ nung ist lediglich auf den Grabeinheiten aus Dolenjske Toplice und auf dem Fundekomplex aus Valična vas begründet.1 1 2 Im Grab XI/20 sind sie vergesellschaftet mit einem Armring aus Blei und runden Gürtelbeschlägen (T. 66: 13—23), in Grab III/4 mit einer latènoiden Fibel (T. 19: 9, 7),1 1 3 was sie im Rahmen des Negauer Horizonts als verhältnismässig späte Erscheinung aus­ weist. Unter die Spätvarianten der Certosafibeln gliedern sich noch die kleinen Fibeln (6 und c-Vari- arite) des IX. Typs ein. Auf ihre Entstehungszeit deutet schon das Grundschema beider Varianten hin, das ein Gestaltungsmerkmal der späten Certosafibeln ist.1 1 4 Von den Begleitfunden der ziemlich bescheidenen Gräber ist in Este die grobe Keramik cha­ rakteristisch. Sie besteht aus Töpfen und Schüsseln sowie aus mit waagerechten Rillen verzierten Gefässen. Das ist, vergleichen mit der »feinen«, gewöhnlich ins Grab beigelegten Este-Keramik ungewöhnlich, weswegen diese Gräber eine Sondergruppe darstellen. Dreipass- (Abb. 39: 4) und Bulla-Anhänger binden diese Gräber an die Zeit des Horizonts Este Ill-spät, während die mittel- latènzeitliche Fibel (Abb. 39: 3) zugunsten einer jüngeren Zeit spricht. So wird mit den Gräbern Capodaglio 37 und Randi 37 (Abb. 39: 1 —8) die Zeitdauer der Mode dieser Fibeln bezeichnet.1 1 5 Auch die Gräber mit derartigen Fibeln aus Idrija bei Bača gehören derselben Zeit an. Ihr Fund­ bestand ist, ähnlich wie in Este, noch überwiegend hallstättisch, lledoch verschieden von jenem im benachbarten Most na Soči, was den Beweis dafür erbringt, dass sie wahrscheinlich jünger als der Zeithorizont Sv. Lucija II c sind. Einzelexemplare dieser Fibel haben sich noch in die frühe Römerzeit hinein gehalten, wie Grab Rebato 32 aus Este mit seiner Tiberiusmünze bezeugt.1 1 7 Beinahe barock muten die Verzierungen der Fibeln der Typen XII. und VII. an (e, /), die letzte hallstättische Ausführungsform der Certosafibeln. Beide Typen wurden noch in der Tracht der Latènezeit beibehalten. Die Lage des Grabes II/2 aus Novo mesto am äussersten Rand des äusseren Grabkreises des Grabhügels1 1 8 ist der beste Verkünder der Mode des XII. Fibeltyps, denn sie bezeichnet die Ab­ schlussphase des Negauer Horizonts, was auch die Beifunde, wie z. B. die zwei Armringe mit Schlan­ genenden bestätigen.1 1 9 Zur gleichen Zeit ist zu zählen noch das Grab aus Dolenjske Toplice (T. 78: 1 —11), seine Fibel ist nämlich ganz gleich wie die beiden aus Novo mesto, wie auch das Lappen­ beil (T. 78: 10) ein charakteristischer Typ der jüngeren Gräber im Gräberkomplex dieses Fundortes ist. Grab 117 aus Šmihel1 2 0 beweist, dass die südostalpinen Länder in dieser Zeit bereits Fibeln nach Latène-Schemen kennen. Das Verbreitungsgebiet der Fibeln des XII. Typs bietet einen Hinweis dafür, dass sie ein aus­ geprägtes Kulturgut des südslowenischen Raumes und der Nachbarregionen von Lika bis Sana sind (Abb. 41). In der westslowenisch-alpinen Welt sind aber mit ihnen die verwandten Fibeln der Variante VII e gleichzeitig (Abb. 42). Da die Grabeinheiten mit dem Fibeltyp VH. der Variante e nicht erhalten sind, ist ihre zeit­ liche Einstufung erschwert. Doch wird mit Grab 30 aus Idrija bei Bača, dessen Fundbestand eine Fibel des frühlatènezeitlichen Schemas der Zeit Lt B einschliesst,1 2 1 die Zeit ihrer Tracht dargestellt. Die Fibeln des Typs V II/ bringen die lokalen Merkmale der einzelnen Bereiche zum Ausdruck. Die seltenen Grabeinheiten des slowenischen Raumes aus Idrija bei Bača, Socerb und Vinica bieten eben wegen ihrer lokalen Eigentümlichkeiten nicht gerade die besten Stützpunkte für deren chro­ nologische Bestimmung. Doch wird ihre zeitliche Position durch die Kulturumwelt dokumentiert, aus der sie hervorgegangen sind, die Fundorte mit diesen Fibeln reihen sich ja in den Horizont der Gräberfelder zwischen Soča und Una ein (Abb. 42), der am besten in Jezerine datiert ist, wo die Fibelvariante / des VII. Typs am häufigsten in der Zeit Lt B2 — C ist.1 2 2 Dass die Entwicklung der Certosafibeln diese Gestaltungsstufe tatsächlich erst um das J. 300 v. u. Z. erreicht hat, beweisen die verwandten, obwohl wieder völlig lokalen Fibeln des ligurischen Bereichs, wo sie mit der charakteristischen Keramik, die auch eine etruskisch-campagnische Kylix in sich schliesst, in das 3. Jh. datiert sind.1 2 3 (sl. 42 f .) Die Alpen Im nördlichen Randgebiet der Po-Ebene und in südalpinen Tälern beginnt die Certosafibel zur Zeit des Depots-Horizonts — aus Romallo und Dercolo sowie Arbedo Cerinasca und Ober- vintl — zur Geltung zu kommen. Die meisten Typen von Certosafibeln stellt das Depot aus Arbedo Cerinasca vor. Darin sind dem südostalpin-estischen Bereich entstammende (II und I b — Abb. 43, 20), wie auch für diesen Raum kennzeichnende Fibeln enthalten (Xa und V ile — Abb. 35 (), 44 A)-1 2 4 Das der Mitte des 5. Jh. zugehörende Depot1 2 5 datiert zugleich die Einführung der Mode der Certosafibeln in diesen Gegenden. Diese Tatsache wird auch durch die Fibeln des II. Typs aus Romallo und Castel Telvana bestätigt, denn zusammen mit der Fibel aus Arbedo sind sie lediglich als Beweis der Aus­ strahlung des slowenischen Raumes anzusehen (Abb. 43), wo sie früher in Erscheinung treten. Für dieselbe Zeit deuten eine solche Verbindung auch die Mitte des 5. Jh. in den Stammzentren (Abb. 25) allgemein verwendeten Fibeln des VI. Typs aus dem Depot in Obervintl.1 2 6 Dieses Depot verknüpfen mit dem Fund aus Arbedo noch zahlreiche Fibeln der Variante VII c und vereinzelte Schlangen- und Paukenfibeln, die alle zugunsten der Gleichzeitigkeit des oben erwähnten Depots- Horizonts sprechen.1 2 7 Der Fibel der Variante X a aus dem Arbedo-Depot gleichen die zwei Fibeln aus den Gräbern 141 aus Ca Morta und 25 aus Pianezzo, unter deren Beifunden sich kleinere Schlangenfibeln und Keramik befinden, wie sie für die Zeit der Golasecca-Stufe III-früh bzw. Tessin C charakteristisch sind.1 2 8 (sl. 35 (>.) Zu den späten, auch formal entwickelteren Fibeln dieser Variante zählen die Fibeln aus Grab 56 in Arbedo Cerinasca, wo auch noch eine jüngere Fibel der Variante X m ist.1 2 9 (sl. 52 (>.) Diese ist in Grab 21 aus Pianezzo mit einer grossen Fibel der Variante X /u n d einer kleinen des XI. Typs vergesellschaftet (Abb. 36). Grab 6 aus Brembatte Sotto mit einer Fibel der Variante XI c und Grab 49 aus Dürrnberg mit einer Fibel der Variante X m stufen jedoch diese Gräbergruppe deutlicher in die Zeit des späten 5. Jh. ein.1 3 0 Mit der stratigraphischen Lage des Grabes 87 aus dem Gräberfeld Cerinasca d’Arbedo wird aber auch das relative Verhältnis der vor­ gestellten Certosafibel-Typen zum jüngeren Horizont mit den klassischen »Tessiner« Fibeln des X. Typs angegeben1 3 1 (Abb. 22). Aus der Nekropole Cerinasca d’Arbedo stammt noch eine Fibel des Typs IX a, gefunden im selben Teil des Gräberfeldes wie die bereits erwähnte Fibel des Typs XI c und folglich aus derselben Zeit stammend. Dies beweisen noch verwandte Exemplare aus Gudo und Dalpe, entdeckt in Grä­ bern, die in die späte Zeit der Stufe Tessin C datiert werden.1 3 2 Die Depots Dercolo, Obervintl und Cerinasca d’Arbedo werden auf die gleiche Stufe noch durch die in dieser Gebiet am zahlreichsten vertretenen Certosafibeln des Typs VII c gestellt (Abb. 44 A)-1 3 3 Für ihre Datierung ist ausserdem das reiche Grab mit Negauer Helm aus Ca Morta wichtig. Dieses Grab verknüpfen mit den oben angeführten Gräbern 25 aus Pianezzo und 1 4 1 aus Ca Morta eine kleine Schlangenfibel und eine Bronzeziste, mit dem Arbedo-Depot aber eine Stamnos-Situla, demnach gehört es in dieselbe Zeit — in den Horizont Golasecca III-früh.1 3 4 Damit ist die Gleichzeitigkeit des Gebrauches dieser Fibeln im Alpen- und im Voralpenraum erwiesen. Dass diese Fibelvariante gleichzeitig in der gesamten Alpenwelt aufkommt, bezeugen trotz der schlecht erhaltenen Grabeinheiten im Etsch tal die Gräber aus Dürrnberg bei Hallein. Grab 1/2 ist jünger als Grab 1/3 und ziemlich gleichzeitig mit Grab 1/1, das zwei Fibeln des Marza- botto-Typs Lt A aufweist.1 3 5 Ungefähr in dieselbe Zeit reihen sich noch andere Gräber aus diesem Fundort ein, wie z. B. 32/2, 55/2 und das Grab mit einer Fibel dieser Variante aus Wildenroth- Grafrath.1 3 6 Grab 39/3 aus Dürrnberg enthält eine etwas jüngere Fibel des VII. Typs, gekennzeichnet durch grössere Federungswindungen und gestrecktere Form, was sie unter die verwandten, gelegentlich schon ziemlich degenerierten Exemplare dieses Typs im Raum nördlich der Alpen einreiht (Abb. 44 □). Dieses Grab ist verhältnismässig gleichzeitig mit den Gräbern 2 und 4 und gehört also in die späte Lt A, möglicherweise bereits in die Übergangszeit in Lt Bl. Ähnliche Fibeln sind noch im Gräberkomplex aus Richterskeller und aus Grab 12 aus Dürrnberg bekannt, die ebenfalls der späten Lt A (2) zuzuzählen sind, manchenorts aber erhalten sie sich noch in die Zeit Lt Bl.1 3 7 Die grossen Certosafibeln des X. Typs kommen in der Alpenwelt in zwei unterschiedlichen Ausführungen vor: westlich der Linie Etsch — Inn in der Form der sog. Tessiner Fibeln (Variante re), östlich mit Fibeln der Variante l, die ihrer Form nach näher den Este — slowenischen Beispielen dieses Typs als ihren westlichen Nachbarinnen stehen. So wird mit diesen Certosafibel auch der kulturgeschichtliche Charakter dieser Gebieten Umrissen (Abb. 31). Der Datierung der Fibeln der Variante X l dienen vornehmlich die Gräber aus Dürrnberg, denn bei den Tiroler Exemplaren sind die Grabeinheiten fast nicht erhalten. Für die relative, wie auch absolute Zeiteinstufung dieser Fibeln ist Grab 44/1 wichtig, jünger als Grab 44/2, das zu den klassischen Vertretern der Lt A gehört.1 3 8 Ausserdem enthält Grab 44/1 noch eine Fibel des frühlatènezeitlichen Schemas mit massivem Bügel, die bereits in die Zeit Lt Bl gehören könnte. Dieselbe Zeit bekundet auch Grab 10/1 mit einer Fibel des Marzabotto-Typs unter den Beigaben, die in dieser Form noch in der frühen Lt B vorkommt. Zugleich ist dieses Grab auch mit Grab 10/2 gleichzeitig, wo sich eine ähnliche Fibel wie in Grab 44/1 befindet.1 3 9 Ihren Gebrauch im frühen 4. Jh. beweisen auch noch zwei Gräber aus Kuffarn und Au im Leithagebirge.1 4 0 Im zentralen und westlichen Alpenbereich war ungefähr in derselben Zeit — in der Stufe Tessin D bzw. Golasecca III-mittel — die Mode der charakteristischen »Tessiner« Certosafibeln vorherr­ schend (Abb. 31 (>). In den Fundorten der Südalpentäler, wie z. B. in Arbedo, Castaneda, Brem- batte Sotto und Ca Morta, stellen sie den ausgeprägt späthallstättischen Horizont dar, worin schon vereinzelte Latène-Elemente erscheinen,1 4 1 während diese Fibel im inneralpinen Bereich, wie z. B. in Münsingen oder Spiez bereits im Komplex des frühlatènezeitlichen Horizonts Lt Ib bzw. Lt Bl sind.1 4 2 Doch reicht auch dort ihre Verwendung in die Zeit Lt B2 hinein,1 4 3 was eigentlich die gleiche Erscheinung ist wie im Gesamtgebiet südlich der Alpen vom Po bis zur Sava und Sana. Das südwestliche Pannonien und der westliche Balkan Dieses Gebiet zerfällt mit seinen Kulturgruppen in mehrere lokale Fazies des südpannonisch — balkanischen Hallstattkreises, die durch die Certosafibel mit dem südostvoralpinen Raum ver­ knüpft sind. Von dort haben sie sie übernommen und sie dann auf eigene Weise umgewandelt. Nur mit vereinzelten Fibeln des H. und IV. Typs drangen die frühen Certosafibeln auch in den Westen der Balkanhalbinsel vor (Abb. 8, 43), wo namentlich Donja dolina als Vermittlerin zwischen Slowenien, Pannonien und Bosnien eine gewichtige Rolle spielt. In diesem Fundort ist die Gleichzeitigkeit des Zustroms neuer Formen der Certosafibeln erwiesen, denn in Grab 9 des M. Petrovič jun. begegnen einander Fibeln des H. und V. Typs. Beide wurden in Gräbern entdeckt, die einen einheitlichen Horizont bilden, der in bezug auf sein gesamtes Fundgut mit dem Horizont der Certosafibel in Dolenjsko gleichgestellt werden kann.1 4 4 Mit dem V. Typ gelangte die Certosafibel zum Durchbruch im ausgedehnten Gebiet von Velem St. Vid bis Glasinac (Abb. 18), wo sie sich zu einer der Leitformen des 5. Jh. aufschwang. Für die zeitliche Einstufung dieser Fibeln sind die Gräber aus Beremend und Crvena Lokva wichtig, wo sie mit Bogenfibeln mit viereckiger Fussplatte vergesellschaftet sind (Abb. 45: 9, 10), sowie die Gräber in Zagradje und Taline, wo sich unter den Beigaben profilierte Bernsteinperlen, Anhänger und ein illyrisch-griechischer Helm der jüngeren Variante befinden (Abb. 45: 2, 4). Dies sind näm­ lich die kennzeichnenden Formen dieser Region, enthalten in den gut datierten Grabeinheiten von Atenica, Novi Pazar und Kačanj.1 4 5 Im Glasinac-Bereich sind auch lokale Adaptationen dieses Fibeltyps bekannt. Sie sind etwas jünger und gehören zu den Beifunden der ebenso nach »westlichen« Vorbildern (Abb. 47: 1, 2)1 4 6 entstandenen Bogenfibeln mit langem Fuss sowie Bogenfibeln mit hohem viereckigem Fuss ohne Knöpfchen (Abb. 46: 2, 1; 3; 47: 1 —5), die im Rahmen der Stufe Glasinac V a jünger sind. Das­ selbe bezeugt auch die Kombination mit der Fibel des HI. Typs in einheimischer Ausführung und mit der Armbrustfibel des XIII. Typs (cfr. Abb. 48).1 4 7 Neben Fibeln des V. Typs kommen in Bosnien noch Certosafibeln vor, die eine Hybridform, entstanden nach dem Muster der Fibeln des III. und des I. 6-Typs darstellen (Abb. 45: 7).1 4 S Sie erscheinen in der jüngeren Zeit von Glasinac V a, wofür die Gräber, unter deren Beigaben Bogen­ fibeln mit viereckiger Fussplatte und Certosafibeln des XIII. Typs sind, den Beweis erbringen (Abb. 48 : 2, 3).1 4 9 So stützt der Zeitunterschied zwischen dem Erscheinen der Varianten dieser Fibeln im südost-voralpinen und im bosnischen Raum die Vermutung, dass die Fibeln auf ein slowenisches Vorbild zurückzuführen sind (Abb. 20 ■). Die starke südöstlich-voralpine Beeinflussung der pannonisch-balkanischen Sphäre kommt auch mit den Certosafibeln des XIH. Typs zum Ausdruck, die in jüngerer Zeit in abgewandelter Form zur Leitform dieses Gebiets werden (Abb. 30). Ihr Auftauchen in diesem Raum bestätigt die bereits festgestellte Zeit ihrer Einführung im Vor-Negauer Horizont Sloweniens, und zugleich beweisen sie die Gleichzeitigkeit dieser Mode in beiden Regionen. Sowohl in Beremend, als auch auf Glasinac sind sie mit Funden vergesellschaftet, wie z. B. Astragalgürteln, Doppelnadeln (Abb. 48), Fibeln mit viereckiger Fussplatte, Fibeln mit bandförmigem Bügel und Certosafibeln des Typs HI b, die alle für den späten Horizont von Glasinac V a bezeichnend sind.1 6 0 Das relative Verhältnis dieser Fibeln zum jüngeren Horizont mit Fibeln der Variante XTTT h manifestieren aber die Gräberfelder in Sanski most und in Szentlörinc. Die ersten Certosafibeln von Sanski most erscheinen in Form von Varianten der Typen n i, V und VII. Denen gesellen sich noch Armbrustfibeln mit Tierköpfchen am Fussende und Certosa­ fibeln des XIII. (a und c) Typs zu (Abb. 49: 2, 3).1 5 1 Sie reihen sich in den noch durch Doppel­ nadeln, eiserne Gürtelhaken und Haumesser charakterisierten Horizont ein.1 5 2 Den zweiten Grab­ horizont bestimmen hingegen lokalverfertigte Fibeln des XIII. Typs, südostalpine Tierfibeln (Abb. 50: 1—3) sowie Fibeln mit kahnförmigem Bügel. Die einen wie die anderen weisen häufig noch eine zusätzliche ornamentale Federung mit Schleifen auf, die offensichtlich ein Wesenszug der derzeitigen Fibeln in Sanski most ist.1 5 3 Die Kombination der Certosafibel der Variante XIII. h mit Fibeln mit kahnförmigem Bügel und zurückgebogenem Fuss, die sich ideell an das frühlatène- zeitliche Schema der pannonischen Fibeln Lt B annähern, stufen sie in die Mitte und 2. Hälfte des 4. Jh. ein.1 6 4 Aufgrund ihrer Lage im Gräberfeld von Sanski most reihen sich in den angeführten Zeithori­ zont noch die zwei Gräber mit je einer Certosafibel des XII. Typs ein,1 5 5 und bestätigen hiermit doch die Datierung dieser Fibeln im weiteren Raum zwischen Krka und Sana (Abb. 41). In Szentlörinc, dessen Fundgut ziemlich mit dem aus Sanski most verwandt ist, erscheinen die Certosafibeln des XIII. Typs grösstenteils bereits in Form der Variante h. Ihre Zeiteinordnung wird durch die horizontale Stratigraphie bestimmt, sie gehören ja in einen Gräberhorizont, der älter ist als die allerdings spärlichen Gräber der späten Lt B 1 (Abb. 51).1 5 6 So repräsentieren Szent­ lörinc und Sanski most die Zeit der Tracht dieser Variante des XHL Typs der Certosafibeln während des 4. Jahrhunderts. Im japodischen Bereich in Lika, das sich gegen fremde Einflüsse verhältnismässig abriegelte und eine ausgeprägt eigenständige Entwicklung durchmachte, kamen andere Typen der Certosa­ fibel zur Geltung als im bosnisch-pannonischen Raum. Dieser Umwelt ist die Bogenfibel mit langem Fuss und Fusszier eigen (Proto-Certosafibel).1 5 7 Ihre Entwicklungsvarianten kann man von ungefähr 600 v. u. Z., als sie in Erscheinung tritt, weiter verfolgen, so dass man sie auch mit der Certosafibel des X. Typs zusammen findet.1 5 8 Doch ebenso kann man sie als Prototyp der Fibeln der hellenistischen Periode auffassen, wie sie in Baška oder Asseria festgestellt sind.1 5 9 Das Grundschema des Bügels und Fusses bleibt sich im wesentlichen gleich, nur die Grösse wandelt sich und der erhobene Stempel-Knopf erfährt eine Veränderung, in jüngerer Zeit wird es nämlich durch einen dem Fuss zugewendeten zungenförmigen Abschluss ersetzt. Eine ähnliche Entwicklung dieses Fibeltyps ist auch jenseits der Adria — in der italischen Umwelt — wahrzunehmen.1 6 0 Die Abgeschlossenheit des japodischen Raumes, die sowohl den Qualitätsübergang der Vor­ certosa- in die Certosafibel, als auch die Möglichkeit der Vermittlung und Expansion in Nach­ barländer ausschliesst, sowie ihr allgemeines Vorkommen spricht gegen die Berechtigung, die »Protocertosa«-Fibeln als Prototyp der Certosafibeln auf diesem Boden darzustellen.1 6 1 Die Certosafibel erscheint im japodischen Gebiet erst mit den Fibeltypen VII, X und XI. Die in Lika nur mit seltenen Exemplaren vertretene Fibelvariante VII a datiert Grab 266 aus Kom­ polje.1 6 2 Üblich sind jedoch die Fibeln des Typs X, in dieser Region durch einen mehr bandför­ migen, oft »kahnförmig« geschweiften Bügel gekennzeichnet,1 6 3 sowie die Fibeln des XI. Typs. Beide charakterisieren den späthallstättischen Horizont dieses Raumes. Ihren Beginn kann man aufgrund des Vergleichs mit der südöstlich-voralpinen Welt bestimmen, von woher die Anregung für sie gelangte (Abb. 31, 36). Ausser Gebrauch kamen sie zur Zeit des Aufkommens der Certosa­ fibeln des Typs VII 6, was vor allem das Gräberfeld in Jezerine ausweist. Die Gräber 121 a, 216 und 95 präsentieren die frühesten Certosafibeln der Nekropole Jezerine und reihen sich zugleich in den ersten Horizont der jungeisenzeitlichen Gräber dieser Nekropole ein.1 6 4 Die zwei Fibeln des Typs X ordnen sich ihrem Schema nach in die Variante g ein (Abb. 52), so dass sie wegen ihrer jüngeren Gestaltungstendenzen von den üblichen Lika-Beispielen ab­ weichen. Im Komplex der Nekropole befinden sie sich, besonders noch Grab 216, im Bereich, das schon an den latènezeitlichen Nekropolenteil grenzt.1 6 5 Dadurch wird ihr Gebrauch in der­ selben Zeit angezeigt wie im südwestlichen Teil Sloweniens, wo diese Fibeln für den »Krieger­ horizont« der Gräber der späten Hallstattperiode bezeichnend sind. Demnach wird mit ihnen auch der erste junghallstättische Horizont der Gräber in Jezerine datiert, dessen Anfang nicht vor der Mitte des 4. Jh. liegen kann.1 6 6 Grab 95 aus Jezerine bezeugt jedoch dieselbe Zeit auch für die Fibel des XII. Typs. Diese Fibeln findet man ziemlich häufig in den japodischen Nekropolen (Abb. 41). Vereinzelte Exemplare mit noch nicht ausgeprägt gestalteten flügelartigen Verbreiterungen sind ein Hinweis dafür, dass von hier sogar ihre Formgebung ausgegangen sein könnte.1 6 7 Die Zeit ihrer Tracht kann aber auch in Lika nicht eine andere gewesen sein, denn sie sind in Slowenien wie auch in Jezerine und in Sanski most in den vorlatènezeitiichen Horizont des 4. Jh. datiert. Die Fibeln des Typs VII / sind die Leitform des folgenden — jüngeren Horizonts der Gräber in Jezerine. Sie kommen in den Gräbern jenes Nekropolenbereichs zutage, wo auch die Fibeln des mittellatènezeitlichen Schemas zahlreich sind. Mit latènezeitlichen Fibeln erscheinen sie zu­ sammen jedoch auch im Fundbestand der einzelnen Gräber, folglich ist ihr Gebrauch in Lt B2 und C nicht strittig.1 6 8 Diese Zeiteinordnung wird noch durch zwei Depots aus dem japodisch — liburnischen Gebiet ergänzt. Mit dem Fund aus Gradina in Jagodnja gornja ist die Anwesenheit dieser Fibel inmitten eines liburnisch — hellenistischen Schmucks erwiesen, und dies ergibt als Zeit ante que non das späte 4. bzw. das 3. Jahrhundert.1 6 9 Das Depot von Mazin datieren aber seine Münzen in die Zeit um die Wende des 2. zum L Jh. v. u. Z.,1 7 0 was den Beweis für die Dauer dieser Fibeln durch die ganze Mittel-Latèneperiode beibringt. Die japodisch — liburnische Umwelt hat noch einen Certosafibel-Typ umgewandelt (Abb. 20). Für die Fibelformen der Varianten c und d des I. Typs dürften als Vorbild die älteren Fibeln der Variante b dieses Typs gedient haben, wofür das im wesentlichen gleichgebliebene Fibelschema spricht. Ihre Verwendungszeit stellen die Grabeinheiten in Jagodnja gornja, Asseria, Nin und Baška mit Fundmaterial von spätliburnisch-hellenistischem Charakter dar, in Ribić dagegen mit einer Fibel des mittellatènezeitlichen Schemas. Sie waren also gleichzeitig mit den Certosafibeln des Typs V II/ im bereits vorgestellten Zeitabschnitt in Mode.1 7 1 Schlusswort Der Gestaltungsentwurf, der als neuen Typ die Certosafibel hervorgebracht hat, ist aus dem weiteren Raum zwischen Tiber und Sava hervorgegangen, wobei die Anregung doch vielleicht italisch war, was namentlich die Fibeln des Typs IV stützen (Abb. 8). Doch äussert sich dieses Schaffen zur Zeit ihres Durchbruchs auch mit gänzlich süd-östlich-voralpinen und verhältnismässig zahlreichen Fibeitypen (I. bis III. Typ). Sie bezeugen einerseits die Anregung aus Este, anderer­ seits aus Dolenjsko, wobei die Gruppe von Sveta Lucija insofern eine Sonderstellung einnimmt, als sie bei der schöpferischen Tätigkeit beider Bereiche immer als Bindeglied mitbeteiligt ist. Aus dem Este — slowenischen Raum kann dann die Verbreitung der Certosafibeln in die Alpen- und in die pannonisch — balkanische Welt verfolgt werden. Der südöstliche Voralpenraum hat die Fibeln der Typen II und I b vornehmlich in die Alpen­ länder vermittelt (Abb. 43, 20 • ). Mit seiner Variante I b hat er aber auch den Westbalkan beein­ flusst, wo es zur Ausgestaltung mehrerer Lokalvarianten der Certosafibeln kam — I c, d und III b (Abb. 20 A > ■)• Eine direktere Einwirkung auf die östlichen Länder bezeugen hingegen die Fibeln der Typen V und X in (Abb. 18, 30), die als letzte Lebensregung der Hallstattkultur die Länder zwischen Soča und Donau sowie Drina verknüpfen. Die Ausstrahlung des Este-Kreises war aufs Territorium der Südalpentäler gerichtet. Dorthin verbreiteten sich die Fibeln des IX. a und X. a Typs, die vor allem im Raum der Golasecca-Kultur erscheinen (Abb. 22, 35 Q). Dagegen wurden die Fibeln des Typs VII von mehreren alpinen Ge­ meinschaften als Eigentum aufgenommen (Abb. 44). Ein ausserordentlich grosses Verbreitungsgebiet findet der »klassische« X. Typ der Certosa­ fibeln (Abb. 31). Sein Ursprungsort ist höchstwahrscheinlich Bologna, und von dort verbreitet er sich über den Este-Kreis in die vorgeschichtliche »europäische« Welt. Dort spalten sich diese Fibeln in eine Reihe von Varianten auf, die wir vom Rhein und der Donau bis zur Sava und Una verfolgen können. Ihre Bedeutung ist nicht nur darin zu sehen, dass sie zum letztenmal das »spe­ zifisch Hallstättische« dieser Länder der Vor-Latènezeit bezeugen, sondern auch dass sie mit ihren reinen Varianten nur in geschlossenen geographischen Bereichen auftreten (Abb. 31) und so be­ stimmte Fazies bezeichnen, die wir aufgrund ihrer bereits »geschichtlichen« Zeit an einzelne ethni­ sche Gruppen knüpfen können.1 7 2 Die jüngsten Abwandlungen der Certosafibeln (VII e, /, h, IX b, c, XII, I c, d) verraten jedoch schon die Auflösung der Gemeinschaften zwischen Po und Sava sowie Una, denn diese Typen haben einen mehr lokalgebundenen Charakter, während sie in der Alpenwelt kaum noch aufzu­ spüren sind. Am ausgeprägtesten sind noch die den Raum zwischen Krka und Sana verknüpfenden Fibeln des XII. Typs (Abb. 41), wogegen die Fibeln des VII. (e, /, h) Typs die längs der Alpen liegende Gemeinschaft repräsentieren sowie eine andere, die sich räumlich zum Teil mit der ersten deckt, doch noch weiter bis zur Una bzw. Arno erstreckt (Abb. 42). So repräsentieren diese Fibeltypen verengte Kulturkreise, deren Zentren in neuen geographischen Räumen entstehen. Dadurch ist die Kontinuität der hallstättischen Bevölkerung in die Latènezeit hinein erwiesen, die in diesem Raum zwar die Latène-Mode übernommen, doch sie auf eigene Art umgewandelt und zugleich ihren eigenen — nicht-latènemâssigen Formenschatz welterentwickelt hat. Die Zeithorizonte der junghallstättischen Periode in Dolenjsko In letzter Zeit wurde in Zusammenhang mit der intensiveren Erforschung der Hallstattkultur Sloweniens auch eine chronologische und kulturhistorische Bewertung der junghallstättischen Periode durchgeführt, so dass die Stellung der südost-voralpinen Gemeinschaft in der vorgeschicht­ lichen Welt dieses Teils von Europa so gut beleuchtet ist, dass es zu weiteren Studien und Erörte­ rungen reizt. In seiner Abhandlung »Halštatska kultura v Sloveniji« (Die Hallstattkultur in Slowenien) hat S. Gabrovec1 7 3 überzeugend eine neue chronologische Einteilung in einzelne Zeithorizonte durch­ geführt. Damit hat er auch die Kontinuität der Kulturentwicklung angedeutet und so die sonst traditionelle Trennung in eine alt- und eine junghallstättische Periode verwischt, denn er hat die so heikle Übergangszeit in die Zeitstufe Stična — Novo mesto einbezogen und sie in zwei Horizonte aufgegliedert, so dass Stična 2 bereits die Zeit Ha Dl bezeichnet. Die folgenden zwei Stufen, die Gegenstand unserer Abhandlung sind, da wir sie aufgrund der Certosafibeln und der Analyse der Grabhügel aus Volčje njive und aus Dolenjske Toplice genauer einordnen wollen, hat er als skythische — Ha D2/3 und Negauer Ha D3-Stufe gekennzeichnet. Dass mit dieser Einteilung nicht das letzte Wort darüber ausgesprochen wurde, beweist das Referat »Zur Chronologie der Hallstattzeit im Ostalpenraum«,v,i in dem S. Gabrovec und O. H. Frey in gemeinsamer Arbeit mit einer abermaligen Auswertung des Fundmaterials auf breiterer Grundlage neue Aspekte er­ öffnet haben, die auch die chronologischen Aufgliederungen des oben erwähnten skythischen Horizonts betreffen. Der wird eingeteilt in zwei Horizonte — den Horizont des Doppelkammhelms und den Horizont der Certosafibel. Wenn die Darstellung des Skythenhorizonts stimmt1 7 5 und lediglich sein Beginn zeitlich ein wenig zu hoch angesetzt ist,1 7 6 er entspricht ja fast in Gänze dem neu eingeführten Horizont der Certosafibel, bleibt hingegen der Horizont des Doppelkammhelms unklar formuliert. Zweifellos gibt es einen Unterschied in der Fibeltracht, ist doch im ersten Hori­ zont die Schlangenfibel mit ihren charakteristischen südostalpinen Varianten häufig vertreten,1 7 7 während im zweiten Horizont hier eine Reihe von Certosafibeln zur Geltung gelangt. Die Trennung der beiden Horizonte aufgrund des Doppelkammhelms ist aber schwieriger durchzuführen, dieser kommt nämlich zahlreicher in den Gräbern des jüngeren Horizonts vor, wo er vielfach mit Gegen­ ständen vergesellschaftet ist, die skythischen Einfluss verraten, als im eponymen, wo er unter den Beigaben ziemlich selten ist.1 7 8 Eine solche Benennung der Horizonte scheint nicht gerade eine ge­ glückte zu sein, was jedoch die Berechtigung der angeführten Trennung nicht verringert. Zur Erhellung der relativen Beziehungen dieser zwei Horizonte zueinander fügen wir den Ver­ such einer stratigraphisch-chronologischen Analyse des Grabhügels aus Volčje njive hinzu. Die Grabhügel-Nekropole in Dolenjske Toplice aber stellt uns aufs neue die zeitliche Aufgliederung im Rahmen des Horizonts der Certosafibel und des Horizonts des Negauerhelms vor. Volčje njive Der Grabhügel zählt zum Kreis der verhältnismässig kleinen Grabhügel des östlichen Dolenj­ sko.1 7 9 Da der Grabhügel zum Teil zerstört ist, besonders noch sein südöstlicher Bereich, ist der Wert seiner chronologischen Repräsentierung beeinträchtigt. Die zentrale Gruppe im Grabhügel bilden die Gräber 3, 9 und 10 (Abb. 53). Nach der Grab­ konstruktion zu schliessen, scheint Grab 3 das zentrale, in bezug auf die Tiefe aber mit Grab 9 gleichzeitig zu sein. Die Schlangenfibel aus Grab 9 (Abb. 54: 8) gleicht der Fibel aus Grab VII/39 von Magdalenska gora. Dieses ist der charakteristische Vertreter des Horizonts der Schlangen­ fibeln,1 8 0 zugleich aber noch an den Horizont Stična 2 gebunden, wie das daneben liegende Frauen­ grab VII/40 bezeugt.1 8 1 So wird die Zeiteinordnung des Grabes 9 durch die Schlangenfibel bestimmt, die eben im Horizont der Schlangenfibeln am häufigsten auftritt,1 8 2 denn die in der Stufe Stična 2 modernen Dragofibeln sind älter.1 8 3 Für dieselbe Zeit legt auch der reifenförmige Schmuck aus den Gräbern 9 und 3 (Abb. 54: 7, 9, l)1 8 1 Zeugnis ab. Von der zentralen Gräbergruppe ist, nach der Tiefe zu schliessen, Grab 10 am jüngsten1 8 5 und stellt ein Bindeglied zu Grab 4 dar. Mit diesem Frauengrab scheint das Kindergrab 17 unmittelbar verknüpft zu sein, das aber wahrscheinlich mit den Gräbern 14 und 15 gleichzeitig ist, was wir aus der einheitlichen Beerdigungsweise ins Grabhügel ableiten (Abb. 53, 54: 10—19). In die Zeitspanne zwischen die Gräber 10 und 17 dürften noch die Gräber 5, 6 und 1 gehören, die keinerlei ausgeprägte Grabbeigaben enthalten. Der kleine Haarreifen aus Grab 4 (Abb. 54: 13) tritt in der Frauentracht an Stelle der älteren, aus Grab 9 bekannten Reifen (Abb. 54: 7). In der Regel ist er mit Schlangenfibeln der jüngeren Varianten vergesellschaftet (Abb. 54: 10), die ebenfalls die graduellen Modewandlungen im Rahmen des Horizonts der Schlangenfibeln beweisen,1 8 6 sowie mit Certosafibeln des H. und V. Typs.1 8 7 Dass diese Gruppe schon dem Horizont der Certosafibel näher steht als die zentralen Gräber, bekundet noch die Fibel aus Grab 17 (Abb. 54: 17).1 8 8 Die Gräber 16, 13 und 7 repräsentieren den folgenden Gräberhorizont, sie sind ja bereits in den Grabschutt eingegraben. Mit den Beigaben des Grabes 7 reihen sie sich in die Zeit der frühen Certosafibeln ein (Abb. 54 : 20).1 8 9 Höchstwahrscheinlich gehören derselben Zeit noch die Funde aus dem durcheinandergeworfenen Grab aus Punkt 2 an, da die Röhrchen aus Bronzeblech ihrer Ausführungsweise nach den Haarreifen des Grabes 7 verwandt sind (Abb. 54: 21, 25). Die Keramik ähnelt jener aus den Gräbern 18 und 21 (Abb. 54: 30), wo die Beerdigung ungefähr zur selben Zeit erfolgte, wie in den aufgezählten Gräbern. Der kleine Haarreifen aus Grab 18 ist nämlich den Reifen aus Grab 4 verwandt (Abb. 54: 13) und kann nicht jünger sein als der Horizont der Certosafibel. Die Beigaben des Grabes 20 (Abb. 54: 29) zeigen aber die Anwesenheit skythischer Elemente an, die ebenso für den erwähnten Horizont bezeichnend sind.1 9 0 Seiner Lage wegen ist die Einordnung des Grabes 2 etwas unklar v Abb. 53; Da es zweifellos jünger ist als Grab 17, gliedert es sich in die Zeitspanne zwischen d’, mit Giab 7 repräsentierten Gruppe und der jüngsten Gräbergruppe des Aussenkreises ein. Ein verzierter Bronzestift (Abb. 54: 36) knüpft dieses Grab an die Gräber 11/31 und XIII/55 von Magdalenska gora,1 9 1 und ein im Este-Stil verfertigter Gürtelhaken ordnet Grab 11/13 ins 5. Jh. ein. So ist auch der Gebrauch des Doppelkammhelms für diese Zeit unzweifelhaft erwiesen, was noch das Grab mit Doppel­ kammhelm aus Vače bestätigt, das auch noch einen Gürtelhaken enthält, der in denselben Kreis und dieselbe Zeit wie jener von Magdalenska gora zu setzen ist,1 9 2 sowie der Fund aus Šmarjeta, wo ein mit zwei Situlen vergesellschafteter Helm gefunden wurde.1 9 8 Mit demselben Horizont verbindet Grab 2 noch eine der Phalere aus Grab 11/38 von Magdalenska gora1 9 4 verwandte kleine Bronzescheibe (Abb. 54: 34). Mit ihren Schmuckswastiken reiht sich das Grab in die Gräber­ gruppe mit verwandten »skythischen« Elementen ein, bekannt noch aus anderen Gräbern dieses Fundortes und aus Grab V/33 aus Dolenjske Toplice (T. 38: 2, 3).1 9 5 Da diese Objekte aus einer Blei- bzw. Zinnlegierung verfertigt und folglich Erzeugnisse einheimischer Handwerker sind, kann man die ohne Zweifel als jünger ansehen, als die Bronzebeispiele aus Grab 1/99 aus Stična, die auch ikonographisch verschieden sind.1 9 6 Dieses Grab enthält auch zwei Certosafibeln, die denen aus Grab 7 aus Volčje njive (V. Typ) ähnlich sind, und bestätigt die Gleichzeitigkeit der »roten Genera­ tion« der Gräber aus Volčje njive (Abb. 53, 54: 7—30). Im Hügelgrab von Stična gliedert sich dieses Grab aber in den Gräberkreis ein, der das bemerkenswerte Grab 104 mit Negauer Helm der itali­ schen Variante in sich schloss.1 9 7 Folglich wird mit beiden das Auftauchen skythischer Einflüsse im südostalpinen Raum bestimmt, und zugleich ermöglichen sie die absolute Datierung des Ein­ setzens des Horizonts der Certosafibel. Die Gräber des Aussenkreises des Grabhügels in Volčje njive — 12, 11, 8 und 21 datieren die Certosafibel aus Grab 12 (Abb. 54: 31) und die Gürtelgarnitur sowie das zweiköpfige Knöpfchen aus Grab 21 (Abb. 54: 38 — 43), die in die Spätphase des Horizonts der Certosafibel eingeordnet werden.1 9 8 Ihr relatives Verhältnis im Rahmen dieses Horizonts ist aber so wie so durch ihre Lage im Grabhügel angezeigt (Abb. 53). Die vorgestellten »Generations« — Gräberhorizonte des Grabhügels aus Volčje njive (Abb. 53, 54) weisen auf die kontinuierte Entwicklung mit graduellen Wandlungen in der Tracht hin, wobei der mehr in die Augen fallende Austauschprozess (Schlangenfibel : Certosafibel, Ohrreifen mit Gelenk — zylinderförmiger Ohrring, einheimisches : skythisches Pferdegeschirr1 9 9 usw.) tatsächlich zur Zeit des Grabes 104 aus Stična vor sich geht. Dadurch wird die Trennung des Horizonts der Schlangenfibel vom Horizont der Certosafibel abermals untermauert, parallel damit aber die Möglichkeit geboten, die einzelnen Generationen in ihrem Rahmen zu erkennen. Dolenjske Toplice Obwohl es über die Grabhügel aus Dolenjske Toplice keine so guten Angaben gibt wie über den Grabhügel aus Volčje njive, es sind ja lediglich das bare Material und die Tiefe der einzelnen Gräber erhalten geblieben,2 0 0 bieten sie uns doch interessante Fingerzeige für die chronologischen und gesellschaftlichen Verhältnisse in der junghallstättischen Periode. Im Vergleich zum Grabhügel aus Volčje njive setzt die Nekropole von Dolenjske Toplice erst zur Zeit ein, als in Volčje njive die letzten Gräber belegt werden. Die besten Vertreter des ersten Gräberhorizonts in Dolenjske Toplice sind die Grabhügel VI und VII. In beiden finden sich Certosafibeln der Typen VII a, XIII und V. Die Männergräber dieser Grabhügel kennzeichnen Fibeln der Typen V ila und XIII, was die Gräber VI/5, VI/6, VII/14 und 11/23 (T. 44: 8, 9; 45: 3, 4; 51: 4; 11: 1, 2) beweisen. Die Gräber VI/4, VI/15 und VII/19 (T. 44: 5; 47: 2; 52: 4) stellen dagegen die Frauentracht vor mit Fibeln des Typs V, wodurch die Zeit des reinen Horizonts der Certosafibel erwiesen ist. Nur die ältesten (tiefsten) Gräber dieser Grab­ hügel — VI/10 und VII/17, zu denen man noch die Gräber 8 und 15 des Grabhügels XI hinzu­ ziehen kann, weisen mannigfaltigere Fundbestände auf. Die in Grab VI/10 (T. 46: 1—3) entdeckte »ungewöhnliche« Fibel — Brillenfibel und die aus Grab VII/17 (T. 52: 16) stammende Kahnfibel mit fast bandförmigem Bügel, für die es in Dolenjsko keine entsprechenden Analogien gibt, gingen aus einer konservativen Umwelt der junghallstät- tischen Periode hervor.2 0 1 Aus solcher Umgebung kommt zweifellos der Anhänger in Form eines Pferdchens aus Grab XI/8 (T. 63: 5), wie er im japodischen Bereich häufig in Gräbern aus Ha D l — 2 auftritt.2 0 3 Dennoch verrät das Gesamtmaterial dieses Grabes, bestehend aus hohlen Armringen, zylindrischen Ohrringen und Bronzeklapperblechen (T. 63: 1—22),2 0 3 dass es der Zeit des Horizonts der Certosafibel angehört. Dasselbe gilt für Grab VII/17, denn verwandte Arm­ ringe sind in den Gräbern VIII/21 und XIII/18 (T. 52: 15; 53: 10, 11; 81: 9, 10). Grab XI/15 aber enthält eine einschleifige Bogenfibel mit »Glasinac«-Fuss (T. 65: 12), die als Typ gleichfalls aus der älteren Periode hervorgegangen ist.2 0 4 Doch ist in diesem Grab auch eine Certosafibel (T. 65 : 13), die es in den Horizont der Certosafibel einstuft. Dass dies kein Ausnahmefall ist, beweist Grab XIII/5 aus Dobrnič, in dem eine derartige Fibel mit einer Fibel mit bandförmigem Bügel vergesell­ schaftet ist (cfr. Abb. 10: 4 oder 12 : 8).2 0 6 Somit ist für diesen Typ der einschleifigen Bogenfibeln als Gebrauchszeit ebenfalls der späte Horizont der Schlangenfibel und der frühe Horizont der Certosafibeln erwiesen. Trotz der mannigfaltigen Beigaben dieser Gräber ist als Entstehungszeit der Grabhügel XI, VII und VI der Horizont der Certosafibeln anzunehmen. Da in den Grabhügeln VI und VII keine für den Negauer Horizont charakteristischen Fibeln des X. Typs Vorkommen, neigen wir zur An­ nahme, dass sie ausgestorben sind. Wohl sind aber in diesen Grabhügeln die Armbrustfibeln des XIII. Typs zahlreich (T. 45: 4; 49: 2; 50: 5; 51: 4), womit abermals bezeugt wird, dass sie in der Zeit vor dem Negauer Horizont auftreten.2 0 6 Gleichzeitig mit diesen Fibeln kommt auch die Mode der Armbrustfibeln mit nach vorn blicken­ dem Tierkopf zum Durchbruch (T. 69: 4, 5).2 0 7 Das Fundgut des Grabes XI/21 (T. 69) ähnelt der Grabeinheit des Grabes 11/23 mit zwei Fibeln des Typs V ila (T. 11; 12). Beide Gräber gehören zur Gruppe der reichen Gräber mit Doppelkammhelm, besonders nahe stehen sie dem Grab XIII/55 von Magdalenska gora.2 0 8 In dieselbe Zeit datieren noch die Gräber II/11 von Magdalenska gora (Abb. 55) und XIII/49 aus Brezje. Das letztangeführte bestimmen die dreiflügeligen Pfeilspitzen, die in den Gräbern des Negauer Horizonts nicht mehr Vorkommen,2 0 9 der Sporn verknüpft es dagegen mit Grab 11/23 aus Toplice (T. 11: 8). Auch das Ornamentsmotiv des »laufenden Hunds« auf dem Gürtelhaken aus Grab XI/21 (T. 69: 6) tritt in der Zeit des Horizonts der Certosafibel oft auf.2 1 0 Ein Bild des Negauer Horizonts in seiner gesamten Zeitausdehnung vermittelt namentlich der Grabhügel V. Er ist an dessen Beginn entstanden, so dass er mit all seinen zahlreichen Gräbern diese Periode dokumentiert. Das älteste — tiefste Grab des Grabhügels — Grab 9 (T. 24—26) ist ein vorbildlicher Vertreter der Negauer Zeit mit der noch klassischen hallstättischen Bewaffnung — dem Tüllenbeil und zwei Lanzen. In dieser Zusammensetzung treffen wir sie noch in den Grä­ bern 33, 34 und 17 (T. 29: 3; 31: 1 , 12; 37: 1 —3; 38: 9; 39: 1, 2), die zwar stratigraphisch höher liegen, doch noch immer in den ersten, den »Fürstenhorizont« dieses Grabhügels gehören. Grab 17 enthält auch Koppelringe2 1 1 (T. 31: 3—5), deren Bedeutung für die zeitlichen Beziehungen zwi­ schen diesen Gräbern jedoch wegen ihrer etwaigen zufälligen Anwesenheit verringert ist, obwohl wir sie nicht übersehen dürfen. Diese Gräber bilden eine einheitliche Gruppe, vornehmlich im Vergleich zu den höher liegenden Gräbern, wie z. B. 14, 23, 36, 2 usw. (T. 22: 1 —10; 27: 1 —7; 33: 4 —10; 36: 1—8), so dass sie im Rahmen des Negauer Horizonts zweifellos älter sind. Diese Gruppe erweitern noch Gräber aus anderen Grabhügeln — XII/12, XIII/2, 1/7, III/8 (T. 76; 77; 2: 5—9; 20), die in den einzelnen Grabhügeln auch in ähnlichem Verhältnis zu den übrigen Gräbern stehen. In Dolenjske Toplice ist zu bemerken, dass das Tüllenbeil durch das in der jüngeren Zeit in Allgemeingebrauch kommende Lappenbeil verdrängt wird, was besonders deutlich im Zusammen­ hang des Grabhügels V ersichtlich ist. Schon von den Gräbern 14 und 45 (T. 27: 5; 41: 4) weiter, die allerdings noch in einer Tiefe von 2 m liegen, erscheint nur die neue Beilform — in den Gräbern 23, 6, 36 und 2 (T. 22: 9; 28: 1; 33: 8; 36: 6). Ähnlich ist das Verhältnis auch im Grabhügel II, wo das Grab 22 mit dem einzigen Lappenbeil dieses Grabhügels (T. 10: 1) schon zu den letzten gehört, in der jüngeren Zeit des Negauer Horizonts fanden nämlich im Grabhügel keine Bestattungen mehr statt. Im gleichen Sinn sind noch Grab 3 im Vergleich mit Grab 8 im Komplex des Grab­ hügels III (T. 19: 2; 20: 1), die Gräber 9, 11, 23 und 26 im Grabhügel XI (T. 64; 9; 67: 3; 70: 2; 71: 10), die Gräber 1, 4, 12 im Grabhügel XIII (T. 75: 2; 78: 10; 80: 2) sowie die Gräber XII/1 und VIII/20 (T. 74: 8; 55: 6) aufzufassen. Die Gräber der Grabhügel I und X (T. 1: 12; 59: 6) erbringen den Beweis dafür, dass der Austausch einer Beilgattung gegen die andere nicht plötzlich erfolgte. Ausserordentlich interessant ist, dass in Toplice kein einziges Lochbeil vorkommt, das z. B. auf Magdalenska gora für die jüngeren Gräber des Negauer Horizonts kennzeichnend ist' (Abb. 37: 7).2 1 2 Hingegen ist auf Magdalenska gora das Lappenbeil eine Seltenheit.2 1 3 So stellen sich mit dem Lochbeil auf Magdalenska gora und dem Lappenbeil in Dolenjske Toplice zwei Herstel­ lungszentren vor, die sich nach der Produktion einzelner Kulturgüter unterscheiden, was bei zwei so nahen, verwandten Fundorten derselben Zeit befremdet. Parallel mit dem Lappenbeil stossen wir in diesen Gräbern noch aufs Plattenmesser (T. 22: 8; 27: 2 usw.), das, verglichen mit dem älteren Messer mit Dorn ebenfalls eine Novität ist (T. 74: 7). Doch kann man es schon in früheren Gräbern aufspüren, wie z. B. in XI/5 und VII/8 (T. 65: 16; 49: 6), die zeigen, dass es schon im Horizont der Certosafibel bekannt war. Allgemein verwendet wird es jedoch tatsächlich erst im entwickelten Negauer Horizont (T. 78: 11 usw.), was auch Gräber von Magdalenska gora manifestieren.2 1 4 Es ist noch zweifelhaft, ob es in dieser Zeit auch zu einer Änderung der Bewaffnung in bezug auf die Lanzenzahl gekommen ist. Tatsächlich zeigt jedoch ein Vergleich von Gräbern, wie z. B. 11/23, XI/21, V/9, V/17, V/33, XII/Mt, XIII/2 usw. (T. 11: 11, 12; 26: 4, 5; 29: 3; 31: 12; 39: 1, 2; 69: 2, 3; 76: 1, 2; 77: 1, 2) mit den jüngeren Gräbern V/2, V/23, V/24, XIII/12, IX/26, III/l, III/4 usw. (T. 22: 10; 33: 10; 34: 7; 75: 1; 80: 1; 71: 9; 18: 11; 19: 1, 8), dass sich in der jüngeren Phase des Negauer Horizonts häufiger nur eine Lanzenspitze in den Gräbern befindet. Es ist voraus zusetzen, dass diese Änderung die in dieser Zeit für den Raum der frühen Latène-Kultur übliche Ausrüstung widerspiegelt.2 1 5 Ein ähnliches Problem taucht auch in Verbindung mit der Tracht auf. In den Männergräbern in Dürrnberg und in Au2 1 6 ist nur je eine grosse Certosafibel vorhanden (Typ X l), bereits eine Art »Regel« der dortigen Tracht. Ebenso trifft man nur auf je eine Fibel in den jüngeren Männer- gräbern von Toplice (T. 78: 3; 72: 1; 66: 13; 22: 2; 2: 5) und Magdalenska gora (Abb. 37: l).2 1 7 Auch in diesem Fall scheint es sich um die gleiche Mode zu handeln, wie im frühlatènezeitlichen Alpenraum. Ein frühlatènezeitlicher Einfluss ist in Dolenjsko jedenfalls anwesend. Sichtbar ist er bei den frühlatènezeitlichen Schwertern, Koppelringen (T. 31: 3—5) und durchbrochenen Gürtelhaken (T. 78: 5; 74: 6).2 1 8 In solchem Sinn können wir die Doppeltierkopffibel aus Grab XIII/16 (T. 81: 3) von Toplice auffassen, die jedoch nach Still und Motivik einheimisch ist, sie zeigt ja keinerlei Züge der charakteristischen keltischen Stilisierung.2 1 9 Eine Folge dieser Anregung ist wohl auch im Zusammenheften von dünngerillten Arm- und Fussringen mit Niete zu sehen2 2 0 (T. 81: 4, 5, 9, 1 1 usw.), die in Dolenjsko gleichfalls erst im Negauer Horizont bezeichnend werden. In den Gräbern von Dolenjske Toplice manifestiert sich noch eine Novität der späthallstättischen Periode — die Verfertigung von Schmuckgegenständen aus Eisen2 2 1 (T. 38: 4, 5; 60: 1, 2; 74: 3; 14: 10). Die eiserne Certosafibel des X. Typs (T. 38: 4, 5) und der eiserne durchbrochene Gürtel­ haken (T. 74: 6) leiten uns über Este (Abb. 56) in die frühlatènezeitliche Welt (Abb. 57), für die das Aufkommen von eisernem Schmuck bereits in der Zeit Lt A charakteristisch ist.2 2 2 So ist also die Idee wieder frühlatènezeitiich, während die Verbreitungswege dieser Anregung in den süd­ östlichen Voralpenraum ein verwickelteres Problem darstellen. Grab V/33 (T. 38; 39: 1, 2) ist ein Beweis dafür, dass die Eisenfibeln schon am Beginn des Negauer Horizonts in Erscheinung treten. Im Grabhügel zählt es zu den Gräbern des ersten, des »Fürstenhorizonts«, mit den ornamentalen Tierswastiken (T. 38: 2, 3) lehnt es sich jedoch an die älteren Gräber des Horizonts der Certosafibel an.2 2 3 In dieselbe Zeit gehört auch die Eisenfibel mit bandförmigem Bügel. In Grab 11/30 ist sie aufgrund der Tiefe und der sie begleitenden zylin­ drischen Ohrringe mit kleinen Hirschen (T. 14: 1 —11) unter die frühen Gräber des Negauer Hori­ zonts zu setzen,2 2 4 während sie im anscheinend etwas jüngeren Grab XIII/6 mit einem eisernen durchbrochenen Gürtelhaken vergesellschaftet ist (T. 74: 1 —7). Aus Eisen sind auch die Gürtel­ haken mit Querleiste in der Mitte (T. 49: 5; 71: 1). Ihr Erscheinen zeigt Grab 8 des Grabhügels VII aus Toplice an (T. 49), wo spätestens im frühen Negauer Horizont die Bestattungen aufhörten. Als charakteristische neue Form werden diese Gürtelhaken2 2 5 vor allem in jüngerer Zeit verwendet, wofür z. B. Grab XI/26 (T. 71) mit Lappenbeil, einer Lanzenspitze und Koppelringen spricht. Eiserne Gürtelhaken mit Querleiste, Koppelringe mit Dorn und Eisenfibeln sind jedoch auch im südpannonisch-nordwestbosnischen Raum bekannt.2 2 6 Die Nekropolen in Szentlörinc und in Sanski most, wo solche Funde aus Gräbern des letzten hallstättischen Horizonts herrühren, weisen darauf hin, dass auch hier die Mode des »Eisens« ungefähr in derselben Zeit wie in Dolenjsko eingeführt wurde. Demnach ist die Verbindung von Dolenjsko auch mit dem südpannonischen Raum angedeutet, mit dem es andere Elemente2 2 7 teilt als mit dem italischen. Da sich die Verfertigung von Eisen­ schmuck im Gesamtgebiet vom Po bis zur Donau ziemlich gleichzeitig durchsetzte, handelt es sich offensichtlich um eine einheitliche Entwicklungstendenz, diktiert vom damals entstehenden frühlatènezeitlichen Schaffenspotential. Nach Slowenien gelangte die ursprüngliche Anregung wohl nur aus dem Westen (— Nord-westen), was namentlich der räumliche Kontakt der frühlatène­ zeitlichen und der späthallstättischen Kultur dieser Region untermauert (Abb. 57).2 2 8 Während wir die Trennung zwischen der älteren und der jüngeren Zeit im Rahmen des Negauer Horizonts mit Hilfe der Männergräber darstellten, ist dies aufgrund der Frauengräber schwieriger durchzuführen. In den an den Beginn des Horizontes der Certosafibel einzuordnenden Grabhügeln II, X und XI, er ist ja mit den Gräbern 11/23, 11/35, XI/21 (T. 11, 12, 16, 69) repräsentiert, halten sich die Certosafibeln des V. Typs noch bis in die negauerzeitlichen Gräber, wie z. B. 11/16, 11/19, X/6, XI/12 (T. 8: 3; 9: 9; 58: 3; 66: 12), was jedoch mit Hinsicht auf die Natur der Frauentracht kein besonderer Ausnahmefall ist.2 2 9 Neben den bereits erwähnten Eisenfibeln (T. 14: 10) werden in der Zeit des frühen Negauer Horizonts noch kleinere Fibeln der Typen X und XI getragen (T. 5 : 2, 3; 15: 6, 7). In den ausgeprägt negauerzeitlichen Grabhügeln V, XIII, VIII und I gibt es keine älteren Cer­ tosafibeln mehr. In den Frauengräbern sind Fibeln mit Armbrust-Federung üblich — sowohl Cer­ tosafibeln des XIII. Typs, als auch südostalpine Tierfibeln (T. 28: 3, 4, 6; 32: 4, 7; 35: 6; 81: 7). Interessant ist, dass in der Vor-Negauer Zeit Armbrustfibeln überwiegend in Männergräbern Vor­ kommen (T. 49; 51), in der Negauer dagegen nur ausnahmsweise (T. 3: 4—15). Im Rahmen des Negauer Horizonts erscheinen in Toplice die südostalpinen Tierfibeln verhältnismässig spät. In den Grabhügeln trifft man sie in den höher liegenden Gräbern, und auch die Beifunde haben jün­ gere Charakteristika (T. 81: 6—11; 58: 4—8). Das Unterscheiden von Männer- und Frauengräbern stützt sich nur auf die Grabbeigaben, indem die Männergräber durch Waffen, die Frauengräber durch Schmuck, wie z. B. Halsketten, Ohrringe und Armringe gekennzeichnet sind. Obwohl wir sehr wenig von der Tracht dieser Zeit wissen, zeigt sich doch in Dolenjske Toplice eine Art »Regel« in der Fibeltracht. Von 59 Gräbern mit Fibeln sind 29 Frauen- und 30 Männergräber. In den Frauengräbern ist gewöhnlich je eine Fibel, nur in drei Gräbern sind je zwei (T. 15: 6, 7; 32: 4, 7; 66: 3, 12). Im Horizont der Certosa­ fibel sind in Mode Certosafibeln des V. Typs (T. 47: 2; 52: 4; 9: 9) sowie die Kahn.- und die Schlan­ genfibel (T. 52: 16; 7: 3). Im Negauer Horizont herrschen Fibeln mit Armbrust-Konstruktion vor (T. 1: 9; 28: 6; 32: 4, 7; 35: 6; 53: 6; 58: 1, 4; 81: 3, 7, usw.), doch tragen Frauen auch Fibeln der Typen Xc, XI und VII 6 (T. 15: 6, 7; 6: 6; 88: 5; 17: 5). Die Männergräber bieten ein anderes Bild. Von 30 Gräbern enthalten 16 je zwei Fibeln, eines je drei (T. 25: 2—5) und 13 je eine Fibel. Im Horizont der Certosafibel sind für die Männergräber Certosafibeln der Typen VÖ a und XIII charakteristisch sowie Armbrustfibeln mit nach vorn blickendem Tierkopf, die stets paarweise auftreten (T. 11: 1, 2; 44: 8, 9; 45: 3, 4; 69: 4, 5 usw.). Im Negauer Horizont treten an ihre Stelle einige Certosafibeln des Typs Xe (T. 25: 4, 5; 38: 4, 5; 70: 3, 4; 76: 3, 11 usw.). In der jüngeren Periode dieses Horizonts wandelt sich dann die Fibeltracht: in den Gräbern erscheint gewöhnlich nur eine Fibel. Noch immer stehen in Gebrauch Fibeln des X. Typs, daneben auch Fibeln der Typen VII b, VIH, XI, XII und XIH (T. 77: 3; 2: 5; 3: 4; 18: 9; 22: 2; 66: 13; 72: 1; 78: 3). Die Belegungszeit der Grabhügel-Nekropole von Dolenjske Toplice, die irgendwann in der Zeit des Horizonts der Certosafibel einsetzt und ihren Abschluss in der Zeit des noch ziemlich un­ klaren Endes der Hallstattkultur anlässlich des Anfangs der Latènekultur findet, bezeugt drei Entwicklungsphasen (Abb. 58). Den ersten Horizont repräsentieren die Grabhügel VI, VII, II und XI, doch ist deren Beginn selbst noch nebelhaft. Seine Zusammensetzung ist interessant, indem er einen Zustrom von Formen aus dem sich südwestlich von Toplice erstreckenden Bereich aufweist (Gräber VI/10, VII/17, XI/8). Doch ist das Fundgut dieser Gräber so unansehnlich und undefinierbar, dass sich darauf nicht einmal eine Hypothese über einen konkreten Kontakt mit diesem Raum aufbauen lässt. Im Kom­ plex dieses Horizonts sind in Toplice die ersten »Fürsten«-Gräber zu finden, und zwar im Grab­ hügel II (T. 11, 12, 16) und im Grabhügel XI (T. 63: 1 —22; 69). Es scheint, dass der Grabhügel II und vielleicht auch der Grabhügel XI die ersten mächtigen Sippen von Toplice repräsentieren. Im Negauer Horizont übernimmt die Führung die Sippe aus Grabhügel V (T. 24—26, 29—31, 37, 38), und ausser ihr ist noch Grabhügel XIII reich (T. 77, 78). So bringt der Übergang in die zweite Phase nicht nur neue Formen in die materielle Kultur, wir z. B. Negauer Helme, Certosafibeln der Typen X und XI usw., sondern auch einen Austausch der »fürstlichen« Familien (Abb. 58). In der dritten Phase sind noch immer die Grabhügel V und XIII führend (T. 22, 78), während wieder die Sippe des Grabhügels XI reich ist (T. 64; 66: 13—23). Im allgemeinen sind die Gräber ärmlicher ausgestattet, auch bricht die Bestattung in einzelne Grabhügel ab (Abb. 58). Ferner sind für diese Phase noch die Einführung der »latbnemässigen« Tracht einer Fibel und einer Lanze typisch und von den Waffen die Lappenbeile. Übersicht über die Feststellungen Die Einbeziehung der gewonnenen Einsichten in die Lebenskreise der Grabhügel aus Volčje njive und aus Dolenjske Toplice, welche die zeitgenössischen Verhältnisse des südöstlichen Vor­ alpenraumes widerspiegeln, führt ins chronologische Schema von Dolenjsko2 3 0 Neuerungen in der Bewertung der junghallstättischen Periode ein. Im Horizont der Certosafibel von Dolenjsko unterscheiden wir zwei Zeitphasen. Die ältere stellt die dritte »Generation« der Gräber des Grabhügels aus Volčje njive dar, mit der das Ver­ hältnis zum älteren Horizont — dem Horizont der Schlangenfibel (1. und 2. Generation), wie auch zur jüngeren Phase des Horizonts der Certosafibel angezeigt wird (4. Generation, Abb. 53). Dass diese Aufspaltung nicht nur anscheinend ist, bezeugen die Grabhügel aus Kosmateč bei Preska, Dolenji Boštanj und Brusnice. Sie sind charakteristische Vertreter des Horizonts der Schlangen­ fibel, seit dem Beginn des Horizonts der Certosafibel wurden sie jedoch nicht mehr belegt.2 3 1 In Stična ist diese Phase des Horizonts der Certosafibel durch einen neuen Gräberkreis im Grabhügel I bezeichnet, der auch die Gräber 104 und 99 in sich schliesst.2 3 2 Ähnlich steht es mit den Grab­ hügeln in Novo mesto. Grab 16 mit einer Certosafibel des V. Typs stellt den inneren — älteren Gräberkreis des Grabhügels I vor. Die Entstehung des Grabhügels II gehört an den Beginn des Horizonts der Certosafibel, Grab 8 liegt ja im Inneren, ebenso aber auch die etwas jüngeren Gräber 5 und 19.2 3 3 Wandlungen sind jedoch nicht nur im Rahmen der einzelnen Grabhügel ersichtlich, indem die einen absterben, die anderen einsetzen und in den dritten neue Gräberschichten ent­ stehen, sondern auch in der materiellen Kultur. Die kennzeichnenden, aus dem Osten kommenden Novitäten sind die »skythische« Kampfausrüstung und das Pferdegeschirr.2 3 4 Der zweite Zustrom neuer Formen ist in den Fibeln des sog. »westhallstättischen« Typs zu sehen,2 3 5 die vornehmlich in Gräbern dieses Zeitabschnitts erscheinen. Verbindungen mit dem italischen Raum enthüllen die Certosafibeln (Abb. 8, 18, 13), sie sind aber auch im Negauer Helm der italischen Variante aus Stična und in vereinzelten Exemplaren der importierten Keramik sichtbar.2 3 6 So bietet der Formenschatz von Dolenjsko dasselbe Bild wie im Lucija — Este — Kreis, wo die Certosafibeln gleichfalls erst zur Geltung kommen (cfr. I. o, II., III., IV. und V. Typ), was ein Hinweis auf die Gleichzeitigkeit der ersten Phase des Horizonts der Certosafibel mit Sv. Lucija Ilb 1 und der Stufe Este III-Mitte ist.2 3 7 In der jüngeren Phase des Horizonts der Certosafibel kommt es zur Blüte der Siedlung Dolenjske Toplice, was den Beweis dafür erbringt, dass sich auch diese Einteilung nicht nur in der materiellen Kultur spiegelt, sondern tiefere gesellschaftliche Ursachen hat.2 3 8 Den Wohlstand der Zeit bringt der Aufschwung der Situlenkunst zum Ausdruck, wofür ein Beispiel Grab XIII/55 von Magda- lenska gora mit seiner Situla — - der »Schwester« der Vače-Situla, ist.2 3 9 Den Hintergrund dazu bildet eine Reihe reicher Gräber von Magdalenska gora, Novo mesto, Brezje, Vintarjevec und Toplice.2 4 0 Geläufigere Grabbeigaben sind hier Metallgefässe, zu den Novitäten sind aber zu rech­ nen die Armbrust-Certosafibeln des XIII. Typs und Armbrustfibeln mit nach vorn blickendem Tierkopf. Allgemein getragen werden Certosafibeln der Typen I b, V und VII.2 4 1 Diese Mode herrscht auch in der Gruppe von Sv. Lucija und bestätigt also die Gleichzeitigkeit des entwickelten Hori­ zonts der Certosafibel mit Sv. Lucija II b 2.2 4 2 Im Negauer Horizont machen sich ebenso Unterschiede zwischen der älteren und der jüngeren Phase bemerkbar. Den Horizontansatz manifestiert in Dolenjske Toplice Grab V/9 (T. 24—26), der »fürstliche« Eröffner des neuen Grabhügels — der neuen Epoche. In diese Zeit schaltet sich noch eine Reihe von Gräbern ein, die wir als zweite Entwicklungsphase dieses Fundortes bezeichnet haben.2 4 3 Eine ähnliche Lage wie Grab V/9 in Toplice hat Grab IV/3 in Novo mesto. Im Grab­ hügel liegt es im Inneren der südlichen Gräbergruppe, gehört also im Rahmen des Negauer Hori­ zonts zu den frühen.2 4 4 Das Bild dieser Zeit ergänzen noch die übrigen Gräber der Grabhügel I—IV.2 4 5 Gleiche Verhältnisse lassen die Gräber von Magdalenska gora und das Gräberfeld in Valična vas erkennen,2 4 6 dessen Beginn der frühen Phase des Negauer Horizonts angehört. Solcher- massen zeichnen sich eine Art von Aufstieg der gesellschaftlichen Gruppen und die Dynamik dieser Zeit ab. In der materiellen Kultur von Dolenjsko ist die ältere Phase des Negauer Horizonts durch die Negauer Helme, Certosafibeln des X. und XI. Typs und Gegenstände von frühlatènezeitlichen Formen umrissen. In Norditalien wird der charakteristische »Krieger«-Horizont der Gräber, die gleichfalls Negauer Helme, durchbrochene Gürtelhaken, Koppelringe und frühlatènezeitliche Schwerter enthalten, in die 2. Hälfte des 5. Jh. datiert.2 1 7 Daran knüpft sich auch der Horizont Sv. Lucija II c, er weist ja im Bereich Westsloweniens das Novum dieser Zeit auf — Waffen als Grabbeigaben.2 1 8 In den Gräbern mit Waffen sind aber auch Certosafibeln des X. Typs geläufig, die wiederum die Gleichzeitigkeit dieses Horizonts mit der Stufe Este III-spät nachweisen. In diesen Komplex gehört ferner das Erscheinen der Certosa fibeln des X. Typs, der Negauer Helme und frühlatènezeitlicher Elemente in Dolenjsko (Abb. 57), was die gewaltige Ausdehnung des »Krieger­ horizonts« dieser Zeit unterstreicht. Die angeführten Elemente aber verbinden die nördliche italisch­ slowenische Welt mit dem Bereich der frühen Latènekultur des Nordalpenraumes. Frühlatène­ zeitliche Waffen und durchbrochene Gürtelhaken, welche die Latènekultur dem Süden vermittelt hat, sind in den Alpen bereits in Lt A in Gebrauch. Hingegen sind hier die vom Süden übernom­ menen Certosafibeln des X. Typs erst in der Zeit um 400 v. u. Z. Mode.2 4 9 So beweist also auch dieses reziproke Verhältnis der »frühlatènezeitlichen« und der »späthallstättischen« Welt, dass der Beginn des Negauer Horizonts in die 2. Hälfte des 5. Jh. zu setzen ist. Im frühen Negauer Horizont erscheinen frühlatènezeitliche Formen, mit der Zeit setzen sich dann auch »lafènemâssige« Gewohnheiten durch, die allerdings nicht zur Regel werden. In den Gräbern sind häufig Koppelringe und nur eine Lanze, doch ist das Kampf beil noch immer Bestand­ teil der Kriegerausrüstung. In der Tracht finden sich neben der üblichen einen Fibel manchenorts noch mehrere Fibeln. Ausserdem ist jedoch die jüngere Phase des Negauer Horizonts noch durch neue Formen gekennzeichnet. Das Tüllenbeil wird durch das Loch- und das Lappenbeil verdrängt. Unter den Fibeln erscheinen neue Certosafibeln der Typen VIII, XII und VII e, f. Typisch sind ferner die in Männergräbern geläufigen Arnfringe aus Blei. Diesen Formenschatz und diese Bräuche legen die letzten Gräber des Gräberfeldes in Dolenjske Toplice vor, die verhältnismässig ärmlich sind. Ebenso gehören zum letzten Gräberkreis der einzelnen Grabhügel die Gräber 1/23, II/2 und IV/28 aus Novo mesto.2 5 0 Auf Magdalenska gora kommen im Gräberkomplex dieser Zeit verein­ zelte Objekte von latènezeitlicher Herkunft vor, und dasselbe gilt für die Gräber aus Šmihel.2 5 1 Alle diese Gräber bezeichnen die Zeit dér letzten Lebensregung der slowenischen Hallstattkultur, die wir mit der Zeit Lt B des ausgehenden 3. Jh. gleichsetzen können.2 5 2 Katalog von Dolenjske. Toplice Die Ortschaft Dolenjske Toplice liegt in der hügeligen Karstregion, wo die Talmulde von Novo mesto in den Rog übergeht, am Berührungspunkt des Črmošnjicetales mit dem Krkatal. Die vorgeschichtliche befestigte Siedlung mit guterhaltenen Wällen befindet sich auf der sich zwischen den Bächen Radešca und Sušica sowie dem Fluss Krka erhebenden Anhöhe Cvinger. Die Grabhügel liegen grösstenteils südlich vom Ringwall — auf dem sanft zum heutigen Weiler Sela bei Dolenjske Toplice abfallenden Abhang. Die zweite Gruppe soll sich nördlich von der Siedlung erstrecken, an der Strasse aus Meniška vas nach Toplice (Abb. 60).2 5 3 , 2 5 5 ' 2 5 6 Pečnik schreibt ziemlich unklar von flachen Gräbern und kleinen Grabhügelchen, auf die er sowohl in der nörd­ lichen als auch in der südlichen Nekropole gestossen war.2 5 4 In Dolenjske Toplice führte der aus Dolenjsko gebürtige bekannte Altertümersucher Jernej Pečnik Ausgrabungen durch. Seine Grabungen fallen in die Jahre 1898 und 1899, wobei er 17 Grab­ hügel (T. 1 —91) und drei »Sonden« in der Höhensiedlung aushob (T. 91 C).2 6 0 Das gesamte Fund­ gut sandte Pečnik dem (damaligen Hof-) Naturhistorischen Museum in Wien. In der Siedlung führte auch Walter Schmid im J. 1935 Grabungen durch und legte dabei 4 vorgeschichtliche Häuser frei.2 6 1 Die Fundbestände dieser Grabungen werden im Narodni muzej von Ljubljana verwahrt (T. 92, 93). K orrekturzusatz. Profile der Spinnwirtel auf den nachfolgenden Tafeln sind durch ein Ver­ sehen statt mit Raster in schwarzer Farbe aufgenommen. Opomba. Profili tkalskih vijčkov na tablah, ki sledijo, so pomotoma kliširani črno namesto v rastru. 29 — Arheološki vestnik 11/10 11/19 11/23 III/8 — Arheološki vestnik V/17 — Arheološki vestnik VII/9 5 32 — Arheološki vestnik 33 — Arheološki vestnik XI/26 XII/12 HIŠA 1 HIŠA 2 F , d- HISA 4 1 5 i ib 22 4 I 23 24 I 1 9 20 V 25 26 27 1 8 2 1 m 28 29 ® 30