AR111 V] XX 199?_ Occnc in ■,. irocila S nj (h lik a ulj j li in razstavah
dopolnjujem in skupaj zelo podrobno n neposredno odsiikavala strukturo ir delovanje osvobodilne urga ni zabije v mestu. Viri seveda navajajo poleg eele vrstt ločnih podukov, k; izflrajo iz. zašli:.anj in zaplenjene dokunienlaeije, zlasti v končnem poročilu, tudi vrsto ocen. ki sc jili dodali nasprotniki gibanja sami na kar opozarja tudi avtor
V	celoti gledano pa omenjeni viri pred navijajo predvsem izjemno pomembno gradivo za poznavanje medvojnega dogajanja v Ljubijan'. zlasti Se seveda za zgodovino osvobodilnega giliauja v ineslii. To po eni strani zaradi svojih raznovrstnih oblik i» ninn^oicrili dejavnosti, množičnosti in zgodnjjga nastanka pred stadija svojcivrsten izviren fenomen m, le v tedanjih slovenskih in juge ¡lovanskib, temveč tudi evropskih razmcrali. Po drugi slrar.. pa zaradi ključne vloge l.jubhane kot prvotnega središča in žarišča osvobodilnega gibanja obravnavanje problematike piHltal nega urbanega odpornišlva dejansko presega ljub Ijanski lokalni okvir
V	leni smislu predstavlja objava dokumentov v b:stvu nadaljevanje Tršauovega raziskovanja le problematike, saj je nedolgo tega izdal knjigo 01 v Ljubljani, organiziranost v času italijanske okupacije 1943. ki temelji na avtorjevem magisirskem delu, ohranjenem na zgodovinskem oddelku b.lozofske fa kul lete v Ljubljani, le da sc jc lokral ud ločil z.a nekoliko drugačen pristop, prepustil jc virom, da govorno sami. O vlogi in pomena okupirane Ljubljane jc bilo sicer v lileraturi že precej napisanega, vcndai pa predstavljajo omenjeni dokumenti tako bugat vir. da v innogoecui dopolnjujejo nicše vedeuje o tej proble
i na'i ki /.lasi, z. vidika organiziranosti osvobodilnega gibanja po kapitulaciji Italije in odnosov med njegovimi nosilci ter tudi delovanja njegovih nasprotnikov, di ga uničijo. Tako da lahko rečemo, da jc magister Trsan s svo'im pri.,topom na zelo zanimiv način osvežil in poglooil poznavanje ljubljanske medvojne zgodovine ter na nek način zaokroži svoje razisko vanje, ki ga je pričel z. magislerjeni.
Na koncu nai poudarim, da ima delo tudi aktualno vrednost, ki presega zanimanje ozkih strokovnih krogov, saj sc ukvarja s problem ali ko, ki še danes na nrk način buri duliove na Slovenskem. Tudi s lega v dika bo delo prispeva H k boljšemu po/na1vanju vnj nega časa, saj zapolnjuje nekatere vrzeli v vedenju o naši polpretekli dobi.
iiajtm (¡oih fa
277
knjiga Hrar.eta C Si Siarja: Spodnja .S ška pu.šclje Ljubljane. Knjiga predstavlja nekoliko preurejene ir dopoi njeno mag i arsko nalogo navcacncga avmrja, k. jo je zagovarjal decembra 199.*), leta na 'xidclku za zgodovino hubijanskc lilozofikc fakultete Kol pove že podnaslo' Arhivski zapiski s poli vas v pred mesije 188.*)-1914, je delo nastalo predvsem na podlag ptoueevanj ohranjenega arhivskega gradiva za lo obdobje m področje, i M v to dejstvo daje monografiji veliko vredne M. Avtorje namreč pregledal in uporabil z.a svojo raziskave arhivsko gradivo, ki sc nanaša na področji Spodnje Šiške, tako v Zgodovinskem arh vu Ljubljana, Arhivu Republike SI o ver i [t, Fran £ i Skan skem provinci al nem arhivu Državnem arhivu v Trstu, Župnijskem arhivu župnije sv Frančiška Ljutijana, kot tudi v Knjižnici Šiška, Slovenskem solskcm mu zeju ter Arhivu Slovenskih železnic. Zraven jc pr. legiul še razne tiskane vire. predvsem statistične pre-glcoe, časopisje ter obs;oječo literaturo
V::ehinn knjige je razdeljena ni deset pogla/i V prvem poglavju nas avtor seznani s starejšo preteklostjo knja, od navedb razprav in omemb imena Si"k», prjko pregleda zemljiških gospostev in njihovih posestev v Šiški ler razvoja naselja na.; popelje v čas druge polovice 19. stoletja in s trm do drugega poglavia, v katerem opiše občino, njeno poslovanje ter občinske ile/.clnozborskc volitve. V tretjem in četrtem poglavju se posveča gespodarsk. /.godevini kraja, in sicer opisuje, kako se je kmečka pot!oba Spodn,j Šiške umikala pred rastočimi neagrarn mi dejavnostmi. Gradbeni komunalni in prometn. razvoj krrja predstavi v petem poglavju Naslednja poglavja opisujejo cerkvene rn/.incrc. šolstvo v Spodnji Šiški, društva in zadruge ler zdravstvo in socialo V zadnjem (desetem) poglavju nam avior poda potek postopnega preliajanja ol>čirc Spodnja ¡v,.ška v okvir mesta Ljubljane do Icla 1914, ko je poslala ljubljansko predmestje, Knjiga se zaključi s kazalom osebnih in krajevnih imen ler prilogama: seznamom hiš v Spodnji Šiški v letu 1906 in skico ulic,, ]ii5 in hišnih številk v Spodnji Šiški okoli leta 190.1
Študije razvoja Spodnje Šiške sc jc avtor lotil s slrokovno znanstvenim pristopom, vendar j? s svojim slogum pisanja ter objavo veliko zanimivega slikov ne^a material i lo monografijo naredil zelo privlačno nt samo za strokovnjaka, raziskovalca, temveč luui z.a povprečnega bralca ljubitelja krajevne zgodovine.
Sonja A niii
Branke C. Šuštar, Spodnja Sfška pušeljc Ljubljane, Arhivski zapiski s pot! vas) v predmestje 1885-1314. Zgodovinr.ki arhiv
Ljubljana, Gradivo in razprave 18, Ljubljana 1995, 376 strani
V okviru serije publikacij. ki jih izdaja Zgodovinski arhiv Ljubljana: Gradivo in razprave, jc v drugi polovici leta 1996 pod zaporedno številko IX izšla
Dušan Kos, Celjska kr ^gp listin L, Listine svobodnih gospodov Zovneskih do leta 134"<, Znanstvenoraziskovalni center SA^U,
Muzej mjveiše zgodovine Celje; Ljubljana, Celje 1996
Svobodni go.podic Zovncški, grofje Celjski, od 14.1/) pokneženi grofje Celjski .so edina velika dina stija, pomembna tudi v evropski pol liki. ki je imela