A. DESENAK: Za ,,Naš rod". Povspd udarja, z vseh strarri seka: kriza, kriza ... Število naročnikov »Našega roda« je padlo. Od povsod: kako tp, 'kaj delate? Itd. Res je v veliki meri to vzrok, vzroki pa so tudi še drugje, globlje. Na nas vseh naj bo, <!a jih najdemo. ta v tej, pni v oni strani in <la pomagamo. Tako ga bomo najlažje potegnili iz vscobče krize, pa tudi iz njegove! Da rnalo posežem nazaj. Od prve izišle štcvilke »Našega roda« sem priredil sam zase malo anketo, kateri prispevki in od katcrcga avtorja bodo otrPkom najbolj po srcu in to na različnih stopnjah. Zanimalo me je in ra= doveden sem bil. Pri vsem scm pazil, da je vsako moje vprašanje in hotenje napravljalo v otroeih vtis neprisiljenosti in da niso bfti pod vplivom mojega mnenja, ali kakega drugega. Za vsako številko na kak poscben način. Ta'ko sem dobil za 89 naročnikov od II. do VII. razrcda različna mnenja in ppdatke, ki sem si jih skrbno beležil. Zanimivo! (To bi se pbširneje dalo razpresti in ugotavljati, pa ni za to tiikaj mesto.) Povpraševal pa scm tudi odraslc m tako marsikaj zanimivega iztaknil, ker na splošno: kar ne zanima odraslcga, nc bo tudi ptroka. Saj pravi Storm: »Čc hočeš pisati za mladež, ne smeš pisati za mladcž!« Pa k stvari: Najbolj je potcgnil Ciciba^ novcc za scboj Milčinski, tako rckoč vsc glasove je dobil in to kot na nižji stppnji, tako na srednji in višji. Ta!ko samppbsebi izrečenje otrok samih in iz njih samih naj bo merodajno. Če je že, da uberemp tp pot, v primeri z dosedanjo: obratno ppt. Razen Milčinskcga so jim še pp= sebno ugodili Ribičič: »Čarovnice«; Pirjcvec: »Nasredin in njegov osel«; Hudales« »Triglavov polet«, Pisano in pa risano, ter vsebina rubrikc: »Cicibanov rod«. Razumljivo, da so se izrekli tudi za drugo, ali močno je izstopalo v ospredje navedeno. Vpraševali pa so me tudi, zakaj povestic in pravljic nič ni, isto njihovo težnjo scm opazil tudi pri izposojevanju mlad^nskih knjig. Vedno so njihove roke segale po prav= ljicah in so se :kar tepli zanje. V začetku sem se skoraj čudil takim izjavam, pozneje pa ne, ker šc mi odrasli sami zelo radi posežemo po lepih pravljicah in 'knjigah s slično vsebino. Pač tudi oni občutijo težo realnega življenja v lc njim razumljivim oblikam in se kot mi odrasli r.adi za-tečejo v svet, v katerega potencirajo male lepote življenja, s svojimi težnjami in potrebami — v »Cicibanpv svet....!« Razni taki momenti in iz njih izišli namigi nam naj bodo prav dobrodošli, ker so življenjsko konkretni. Že proti koncu drugcga letnika so se včasih znašali nad vsebino, da jim je pretežka, da jih torej r.i vcdno samoposebi notranjc zagraibila, da ni vzbudila veselja do čitanja. In to je silnp mnogo! Mnogo, oziroma vse storimo, da v otroku izcimimo željo, slast, ho« tenje po čitanju. Kadar ic to, potem si že sam išče raznega čtiva. Dcrtder pa ni tega, pa nič ne pomaga, četudi zastonj delimo čtivo. To pa izvabi, izščegota iz njih samih le taka vsebina, ka'koršnje si želc sami, ne pa taka, kot jo mi 'hote nudimo po raznih »vzgojnih načclih« in pa češ, saj je za mladcž, bo že dobro! To nezadovoljstvo sc jc poostrilo in po« vcčalo z letošnjimi tremi številkami. Pravijo, da mnogokaj ne razumejo, vscbinsko kot besednp. Primcr: Članck o slikarju F. Tratniku, ki je sam pp sebi krascn — ampak za srednje« šolski list, ne pa za v list, ki je namenjen ljudskošolski mladini. To je pretežka* filozofija zanje. Potem pa stavki: »Zvedeli boste ob Tratniku tudi še kaj o socialni in literarni umetnosti, o ekspresionizmu, surrealizmu in o npvi stvarnosti...« itd. Ja, to so danes ve» liki problemi- — res, da za mladino, ampak ne za osnovnošoisko! Bom odlkrit: Zadovoljil je mene ta članck in sem ga ponovno prečital, imel sem užitck in zato bi sodil v list kot je »Mentor« ali kaj sličnega. Dpbil sem občutek, da bi po taki vsebini »Naš rod« postal srednješolski list. Da se pa bomo razumeli, ker se pri nas rado polemizir.a: Nič nisem proti vsebini, obratno, samo v ta list ne spada. Ni to samo moje osebno mncnje, ne! To je mnenje otrok! Saj oni imajo pravico, čc je njihov list, ali ne? Samo njihove želje in potrebe tukaj iznesem. Tp je njihpva zahteva. Da bi pa »Naš rod« bil za osnovno šolo in za srednjo, to pa jc nemogoče! S tcm bi izgubil svoj smisel, svoje ppslanstvo. Kolikor pa bi se pridobilo naročnikov mcd srednješolci, toliko, ali pa še vcč pa bi jih padlo med osnovnošolsko mladežjo. Dvema gospodarje* ma je težko služiti. Še enemu vedno nc lahko. Nam naj bo na tem, da bomo priličili in ulklišejili »Naš rpd« kolikor mogočc vsej osnovni šoli. V zadnjih trch številkah tckočega šol. Ieta sp najbolj užgale Ribičičevc »Z.abc«, ki so res klasične, odlične pa tudi v Justinovih ilustracijah. Talko so dobili vsaj odličncga nadomestitelja za Milčinskega, ki ga sedaj pogrešajo med imeni. Škoda, da ni enakih in podobnih stvari več, oziroma več Ribičičev med nami. Ugodili so jim tudi Bogomir Magajna: »Jezus v cirkusu«, M. Kmetova: »Soldatek«, F. Bevk: »Moja bridlka sablja« in pa zopet in zopet rubrika »Cicibanov rod«. Pač pa na višji stopnji radi hlastajp po realncm čtivu, za katerega je vedno v primer* ni obliki in v zdravem razmerju z drugo vse= bino preskrbljeno. Ni moj namcn (četudi ta snpv o »Našem rodu« zasluži temeljite razprave) Ikritiko« vati, kot je razvidno; obratno: le želja, kako je v tem oziru v vaški šoli, v mladih in zdravih dušah kmetskih otrok. Saj se že mnogokrat slišijo razne opazke, da je za nič »Naš rod« itd. Ni pa seveda nič lažjega, kot izpljuniti tako uničujpčo sodbo. Ker pa je res to list, katercga življenje in smrt je v velilki meri odvisen od nas učitelj^ Łtva. zato mu pomagajmo z razširjanjem, pa še v večji, globlji mcri z raznimi nasveti in dognanji. Povsod nc bodo iste in enake ugotovitve, nič zato, treba jih je prvo vedeti, nato povedati in nato sc šclc da tudi stvar urediti dati v nekem potrebnem razmerju in odnosu do različnih oblik in načinov življenja, ki ga živi n-iša mladina. In zato vsi, ki Vam je na srcu stvar, oglasite se z raznimi konkretnimi ugptovitvami in predlogi, da bomo vsak na svpj način ppmagali na nam zanimivi in mladini koristni stvari. Ne mislim pa na kako brezplodno teo* retsko polemiziranje, izigravanje in da bi se takole v vročičnih naairanjih in načelih o pisanju za mladino vlckli in se trgali. Ne! Nekaj konkretnega, kar je izšlo iz njih samih 7/3. nje same, do česar imajo pravico terjati pd nas, mi pa dolžnost dajati odgovor-