Einzelverkaafsprcii ВМ 0.13 HdrdtpankenSote V«rtas wad SdutfUettHSg: Kkvgenfurt, Btsmarckrtag 18, Poetfaota 115 / BesHgajweJe (lin vmraue zablbar) monatUch RM 1.— Irel Haue (elnechlieSUch RM вЛв ZugtellgeMlhr Abbeete&tmgen de« Zelttmg ftir den nachfcrigeoden Monat werdeo nor eebriftUeh mđ snr bte 36. dee laufeoden Monats angenommen Ут. 71. KrahrtHWg. dwi ». September IgU. Ostro STarilo Tsem narodom т sosedstvu SoTjetoT Soijetska шш napove lojno Bolgariji Bolgarska prosi za premirje Naglo ačinkoTanje boljševiške vojne napovedi Berlin, 8. »eptembra. Mo«ltov»ka radiooddajna postaja je javHa ▼ torek zvečer, da je Sovjetska zveza napovedala vojno Bolgariji. V posebni noti, ki jo je Izročila bolgarskemu poslaniku v Moskvi, je izjavila, da politika tako zvane nevtralnosti ni kos zahtevam, ki jih mora Sovjetska zveza staviti Bolgarski. Kakor nadalje poročajo iz Sofije, je bolgar-ska vlada takoj po prejemu vojne napovedi prosila pri sovjetskem poslanika za premirje. Kljub temu pa so sovjetske čete pričele vkorakati v Bolgarijo. Moskovska vojna napoved Bolgariji se je Izvršila brez ozira na to, da je bolgarska vlada storila ie en dan preje vse mogoče korake, da bi si pridobila naklonjenost in milost Sovjetov, med drugim tudi z odpovedjo trojnega pakta In antikominternskega pakta, z obljubo, da si bo prizadevala za čim najboljše odnošaje do Sovjetske zveze itd. Sovjetska agencija T AS je ošabno potrdila Bolgarom neko voljo do poboljšanja, odklonila pa izjavo nevtralnosti z zbadljivo ostrostjo. Romuni čakajo v Moskvi Vojna napoved je bila izrečena zvečer. 2e ponoči se je zrušila bolgarska vlada, ki so jo spodkopali levičarji. Štirje izmed njenih ministrov so teklt k sovjetskim agentom In prosili za premirje. V Moskvi pa je izjavil zunanji komisar Molotov pred zavezniškimi novinarji na nervozna vprašanja, če so poučene o tem Anglija in Zedinjene države, da sta veleposlanika obeh držav v Moskvi obveščena o sovjetski akciji. Molotov je ob tej priliki priznal, da delegacija romunskih pre-bežnikov še vedno čaka v Moskvi, da jo dopustijo k temu, da ji bodo narekovali pogoje podvržbe, opravičil pa se je z ozirom na za-padne zaveznike, ki jih hoče Moskva tudi o tem slišati. Tako obrobijo Sovjeti svoje enostranske akcije tudi še z videzem posebne vljudnosti nasproti Londonu in Washing-tonu in se pri tem, ko nevzdržno razširjajo območje svoje moči, tem tudi še posmehu-jejo. Tehnika sovjetskega ravnanja in taktični cilji v podrobnosti nimajo tolikšnega pomena spričo dejstva, da gre tukaj za nov dokaz neukrotljive napadalne politike Moskve Kar Komunisti nameravajo preseliti balkanske narode Bern 8, septembra. Švicarska »Depeichen-•gentur« poroča podrobnosti o povojnih načrtih sovjetske vlade glede posameznih narodov. Med daljiim razgovorom nekega inozemskega diplomata i članom sovjetske delegacije T Stockholmu je baje zadnji omenil, da ima sovjetska vlada v mislih velike preselitvene načrte. TI načrti se nanaiajo na narode raznih evropejskih držav, kakor Finsko, Baltske države, Poljsko In Balkanske države. Prebivalce teh držav nameravajo prepeljati v Sibirijo, in na njihovo mesto bi prišlo čisto sovjetsko prebivalstvo, ki je tudi po svojem pojmovanju boljševiško, tako da bi sovjetski obmejni pas naselili s čisto bolj-levliklml ljudmi, ki Se nikoli niso prišli v dotiko z zapadno civilizacijo. Tisto prebival-stve pa, ki se je že seznanilo z višjim življenjskim nivojem Evrope, naj se pošlje čim P'eje v ozemlja, kjer ni nobene civilizacije, da jih prisilijo, da pozabijo na življenje, M nasprotuj« sovjetskemu zasužnjenju. Revolucijonarna sodišča v Parizu Stockholm, e. septembr^. Ameriški dopisniki iz delov Francije, ki so jih zasedli zavezniki, ugotavljajo, da niti pri emigrantih niti pri vstaSih med domačini ne more biti govora o kakšni volji do obnove, nasprotno pa so povsod ustanovili vojna sodišča In revolucionarne sodne dvore, katerih žrtev so •postali mnogi popolnoma nedolžni ljudje. De Gaulle ne more na noben način obvladati teh težkoč. Predhodni pogoji Moskve za Finsko Berlin, 8 septembra. O pogojih, ki јЉ je Sevjetska zveza stavila finski vladi, zvedo ••daj, da je Moskva zahtevala kot predhod- Pogoj za začetek pogajanj o premirju, da odnošaje z Nemčijo in pozove nem Oboroženo silo, naj do 15 septembra 1,-Severno Finsko. Šele ko bo Finska po Izpolnitvi teh predhodnih pogojev brez vsa-V **«filte, hočejo v Moskvi sprejeti odposlana vo Finske vlade, da mu izroče pogoje premirja. linaklh beguncev v Švedsko traja ie e®4e. Samo preko postaje Umea na Severnem Švedskem, ki je določene za karan tejio beguncev, prišlo že 2000 finskih be quncev na Svedako Trnkom nedelje je prišlo na čolnih kljub slabemu vremenu okrog 300 beguncev v Ume*. Se je danes pripetilo Bolgariji, se lahko jutri obrne proti vsaki drugi mali evropski državi, četudi si še tako prizadeva s popustljivostjo in suženjsko pokornostjo nasproti Kremlju. Vsebina sovjetske note Bolgariji, ki je spremljala čin napada, daje dovolj pojasnil. Bolgarski vladi očitajo, da hoče varovati interese lastne države s poskusom nevtralnosti, ki seveda Sovjetom ni po volji. Boljševiki so ravno tako kakor plutokrati zakleti sovražniki vsake nevtralnosti. Sovjetski teror v Bukarešti Z zasedbo Bukarešte po sovjetskih četah se je vselil v romunsko glavno mesto neoviran boljševiški teror. Množice prebivalstva so pobegle. Begunci so popolnoma zbegani od grozot zadnjih dni v Bukarešti. Poročajo, da korakajo po ulicah mesta boljševiške te- roristićne tolpe, ki plenijo in morijo. Ta grozna poročila dopolnjuje še poročilo ame-rikanske poročevalne agencije »Associated Press«, ki ga ponavlja švedski časopis »Mor-gon Tidningen«, kjer je zapisano, da je sovjetski poveljnik proglasil v Bukarešti takoj po vkorakanju sovjetskih čet obsedno stanje in ukazal z zapretilom smrtne kazni Romunom, da izroče orožja. Ta ukaz je bil izdan, ne da bi se bil preje dogovoril z romunskimi oblastmi. Finski grozi lakota Finsko prebivalstvo je, kakor poroča dopisnik lista »Ya« iz Stockholma, sprejelo ustavitev sovražnosti s Sovjetsko zvezo brez vsakega znaka veselja, brez živio klicev. Moskovske namere glede Fincev so zavite še v popolno temo. Zaskrbljeni ugotavljajo v Helsinkih, da v bodoče ne morejo več pričakovati nobenih prevozov živil iz Nemčije, kar pomeni za prebivalstvo Finske začetek epohe lakote. Švedska ne more pomagati, ker je sama navezana na uvoz živil, in ta je zopet odvisen od milosti zavezniških navicer-tov (propustni« za trgovske ladje). Fince obhaja strah USA: „Nalhujše gorje, najbolj globoko ponižanje, nobenega obžalovanja" Lizbona, 8. septembra. Resnične namene angiosaksonsko-sovjetsk* zveze naiproti Hntkemu narodu, za katerih izvedbo |e dala povod politika prepuititve finske vlad«, opisuje na brutalen način časopis Z«din{cnih drSav »News Republic«. Časopis poziva Amerikance, naj opuste vsako simpatijo in sočutje do Fincev. Med prvo finsko vojno so bili občutki skoraj vseh Amerikancev na strani Finske in ie cel6 do pred kratkim niso r javnosti Zedinjenik držav preveč grajalV f pcev radi odpora proti Sovjetski zvezi. Takšno mišljenje mora sedaj dokončno prenehati. Finska bo morala pretrpeti največje ponižanje in najhujše gorje. Obžalovanje ni na mesta. Zelo dolgo bo trajalo, tako zaključi ameri-kanski časopis, da bo Pinska spet sprejeta т družino svobodnih narodov. S tem potrjuje »News Republic« jasno in nedvoumno, da so si v Washingtonu in Londonu o grozeči usodi Finske že v naprej na jasnem in popolnoma sporazumni, da se finska samostojnost in s tem sam finski narod predasta željam Moskve. Švedsko časopisje se zelo natančno bavi s položajem na Finskem in ugotavlja v svojih poročilih iz Helsinkov med drugim, da po prekinjenju sovražnosti nikakor nI nastopil v Finski občutek veselja ali olajšanja, temveč, da je zajela prebivalstvo globoka resnost. Dopisnik »Svenska Dagbladet« piše, da se ne vidi smeha na obrazih ljudi, ker nihče ne ve, kako se bo razvijal položaj. Nihče ne ve tudi najmanj o pogojih Sovjetov, in to pritiska bolj kakor vse drugo, pravi posebni dopisnik »Stockholm: Tidningen« glede položaja. »Morgon Tidningen« objavlja komentarje finskih časopisov In pri tem opozarja na »Hufvudstadsbladet«, v katerem da je bilo ugotovljeno, da čas preekušenj Finske prav gotovo še ni končan. V nekem poročilu Iz levemoSvedskeg« ob- mejnega mesta Haparanda označuje »Dagens Nytheter« pojmovanje finskega prebivalstva o tem, da v splošnem pričakujejo bodoči mir z najbolj globokim nemirom in da si ne delajo nobenih utvar o pogojih Sovjetov. Večji del prebivalstva bo pač skušal, tako piše časopis, čimprej poiskati zavetja v bolj južno ležečih krajih Finske ali se preseliti na Švedsko. »Dagsposten« domneva, da so si nakopali na glavo ^s sklepom finske vlade mnogo težjo usodo kakor ono z moskovskim mirom iz leta 1940. Finska ne bo izšla iz te vojne samo okrnjena, temveč bo za bodočnost oropana vsakega upanja na varni obstoj, ker ne Mannerheim ne Hackzell ali kdo drugi ne morejo o tem dvomiti, da, ko bo šele enkrat finsko ozemlje v sovjetskih rokah, bo vsak finski odpor brez upanja. Sovjeti potem lahko anektirajo, kakor јдт je po volji. Bilo bi iluzorno, da bi stavili kakšne upe v atlantsko listino ali amerikansko pomoč. Končno ugotavlja neki komentar sovjetskega poročevalnega urada glede bodočega razvoja, da bo Finska, ako bi prišla do raz-pravne mize, tudi tam stala nasproti celi vrsti novih trdih dejstev In zahtev, ki jih bo prezentirala Moskva. Nihče tudi ne more prerokovati, kako bodo ti pogoji učinkovali na usodo Finske in kakšni bodo. 4. -lahrcnng Oshima pri Fiihrerju Fuhrerhauptquartier, 8. septembra. Fiihrer je dne 4. septembra sprejel cesarskega japonskega veleposlanika Oshimo na daljši razgovor o aktualnih vprašanjih skupnega vojskovanja obeh narodov. Razgovora pri Fiihrerju se je udeležil Reichsminister des Auswartigen pl. Ribben-trop, ki se je z veleposlanikom Oshimo prej dalje časa razqovsrisl. Nova iaponslia ofenziva Tokijo, 8, septembra. Kakor poroča cesarski glavni stan iz Honana, so japonske čete dne 29. avgusta presenetljivo začele z ofenzivo proti dvajsetim čungkinškim divizijam severozapadno od Hengvanga. Pod pritiskom japonskih skupin, katerih fronta je dolga nad 100 km, jih ženejo sedaj nazaj. Pri Yungiengu so japonske skupine razbile pet sovražnih divizij in so dne 30. avgusta osvojile Cungšupnig, 30 km jugovzhodno od Yung'enaa. Angleži proti Amerikancera v Franciji Lizbona, 8. septembra. Vtem ko ss poskuša de Gaulle s pomočjo Angležev postaviti za neoporečnega diktatorja Francije, so izdelali Amerikanci, neodvisno od Londona, načrt glede Francije, ki s pomočjo parlamentarnih ostankov tretje republike predvideva ustanovitev četrte francoske republike z demokrat-sko-parlamentarno vlado. Amerika se pri tem ostro loti stvari, kakor dokazuje pet za-povrstnih atentatov na de Gaulla od njegovega vkorakanja v Pariz. De Gaullov tabor ni dolgo čakal na odgovor in je v sobote, kakor je bilo že javljeno, poskušal etentat na Girauda, ki velja v Alžiru še vedno in dela kot tajni zaupnik Amerikancev za Francijo. Letonska pod komunističnim jarmom Riga, 8. septembra. Mizarski mojster Aleksander Osols iz Dvinska je sledeče poročal letonskim oblastim v Rigi o svojih doživetjih, ki jih je imel do svojega bega: »Ko so boljševiki zasedli Dvinsk, )e prevzel nek židovski komisar poveljstvo. Prvi ukrep |e bil znižanje dodelitve živil delovnemu ljudstvu. Ce je kdo hotel na bone, ki so jih izdali Sovjeti, kupiti krompir ali kruh, je moral stati polovico dneva v strnjenih vrstah, da je potem zvedel, da je že vse razprodano. oamo Zidje in boljševiki so si, kakopak s pretnjo orožja, izsilili vse zaželene življenjske , in užitne potrebščine. Gla-dujoče prebivalstvo Dvinska je nekega dne napadlo skupino Zidov, ki so pred očmi v strnjenih vrstah stoječih ravno nameravali spraviti vstran več zabojev živil. Alarmirane sovjetske čete so kar na slepo streljale na žene in otroke, od katerih so bili mnogi ubiti "'i ranjeni « London se boji šeste vojne zime ženeva, 8. septembra. Z razpoloženjem londonskega prebivalstva se bavi angleški časopis »Sphere«. On je mnenja, Ja se morata kritika in nestrpnost Londončanov oprostiti, ker jih čaka šesta trda, mrzla in s premogom revna vojna zima. V Londonu zdaleka niso tako polni upov kakor v drugih krajih. Len-dončani podležejo mnogo preje deprimirajo-čemu vplivu, če ne stoje stvari enako dobro za zaveznike m vseh frontah. Treba je samo, da na neki fronti stvar dobro ne napreduje, pa je že omajano njihovo potrpljenje in vztrajnost. Da Londončani bolj željno kakor vsi drugi pričakujejo konca vojng pred zime, ni čudno. I porovliu it »cvvrnosveasKegm w »a usoao гтзке m какбш ooao. m uuuiio. Lakola in lali lerorja nad Italijo in Francijo Italijanske oblasti stoje pred nerešljivimi problemi — Doslej т Pariza zaprtih nad 4000 oseb Stockholm, 8. septembra. Došla so nova švedska poročila o katastrofalnem položal« v zasedeni Južni Italiji, posebno v glavnem mestu Rimu. V nekem takem švedskem poročilu |e napisano, da je najtežji problem tudi Se nadalje preskrba z živili civilnega prebivalstva. Tukaj so Italijanske oblasti, ki jim je poverjena vsa odgovornost tudi za preskrbo, pred skorajda nerešljivimi problemi, ker z ene strani skoraj ni živil, na drugi strani teh nekaj živil, ki jih pridelajo v Italiji, radi velikih transportnih težkoč ne morejo spraviti т tiste pokrajine, kjer je potreba največja. Tako se zgodi, da se radi pomanjkanja tovornih avtomobilov oziroma radi velike počasnosti, s katero se sploh morejo izvesti prekozem ski transporti, dobršen del živil, pred vsem poljski In drevesni sadež! na poti v kraje, ki so v stiski, pokvarijo. Število umrlih dojenčkov se je v zadnjih lednih vnovič povečalo. Sedaj izračunajo, da umrje približno polovica vseh dojenčkov v prvem letu življenja Strokovni krogi, ki so problem preskrbe zasedene Italije najbolj točno proučili, so sedaj — tako stoji v Šved tkem poročilu — prepričani, da s« be, č# •• položaj v nekaj tednih popolnoma ne spremeni, v Rimu in drugih velikih mestih Italije v začetku zime pojavila lakota, kakršne Italija Se ni doživela. Vedno bolj in bolj spoznajo tudi r italijanskih krogih, da so zavezniki vedoma poverili odgovornost za preskrbo civilnega prebivalstva tako zvanim »demokratskim politikom« italijanske narodnosti. S to Pilatovo gesto se skušajo »osvoboditelji« Italije rešiti pred neizbežnimi posledicami svoje zased-bene politike, ker nihče ne more o tem dvomiti, da bo, kakor trenutno stoje stvari, lakota zavzela še večji obseg. Madrid, 8. septembra. Vkorakanje zavezt*!-Ikih čel T doslej po Nemcih zasedene kraje je, kakor vemo, vedno imelo za posledico anarhistične razmere. To je moral sedaj spoznati tudi Pariz. V kolikor so čete zapadnlh sil zasedle Severno Francijo, gre val aretacij čez deželo Posebno v francoskem glavnem mestu cveti nepojmljivo denuncianstvo. Do sedaj je bilo zaprtih v Parizu več kakor štiri tisoč ljudi, ker so obdolženl, da so sodelo vali ( Nemci. Kakor poročajo, je bilo aretiranih tudi »koli 800 ie«, ki lo jih pot«« in«t- no skažene in zlostavljan« vodili po cesteh člani podzemlja, ki so s« takoj pojaviM. Iz province, posebno iz Marseille in dn*> gih velikih mest javljajo o grozodejstvih redi osvete na nekomunističnih elementih. Angleška in amerikanska poročila Iz Part-za priznajo, da »osvoboditelji« gromemn pomanjkanju živil, ki ga je Izzval njihov vpadi, do sedaj na noben način ne morejo priti ▼ oko. Ves Pariz je neka čudna mešanica bi«-stečega luksusa in kričeče bede. NattežjI problem je preskrba x ilviH. Edine trgovine, ki spet delujejo, so trgovin« ж luksuznim blagom. Razen nekaj suhe lelenj«-ve, ki so jo bili sedaj podellM namesto il> vil, pa vedo plutokratski vlastodržcl, da м brigajo za druge stvari: vse pisemske zflftOk-ke s sliko Pštaina so bile hitro zamenjane i novimi, in kakor poroča »Time««, le d* Gaulle v 48 urah prezentiral novo proTizo-rično vlado. Ali še cel6 poročile »Time*«« orlzna, da je položaj prehrane zelo resen. Se večje težkoče dela pomanjkanje premoga. Cma borza se je razpasla bolj kakor kedaj, in Ubetapstv* i« s«vi«to velikan«#! ob«*f. stran 2. — ftt€\ 71. KARAWANRCN BOTE Sobota, 9. Mptembra 1944. ZID Povzročitelj in podaijševalec vojne New York, 2. septembra 1939, 1. Dr. Chalm Weizmaim, Predsednik svetovnega Zidovstva, v pismu ministrskemu predsedniku Chamberlainu: »Želim v poudarjeni obliki potrditi izjavo, ki jo je dal moj tovariš med zadnjimi meseci in posebno med preteklim tednom, namreč to, da stojimo mi Zidje na strani Velike Britanije in da se bomo borili ob strani demokracij. Radi tega se stavljamo v najmanjših kakor tudi v največjih zadevah pod skupno vodstvo britanske vlade. Židovsko zastopstvo je pripravljeno, da stopi v takojšnje razgovore, da bi vso človeško židovsko silo, svojo tehniko, svoja pomožna sredstva in vse svoje sposobnosti koristno uporabilo.« Amsterdam, 13. septembra 1939. 1. Central-Blad voor Izraeliten in Neder-lande«; »Milijoni Zidov v Ameriki, Angliji in Franciji, Severni in Južni Ameriki in, da ne pozabimo, v Palestini, so odločni, da »e bojujejo v vojni uničenja Nemčije do kraja.« London, februarja 1940. 1. »Daily Herald«: »Zidje smatrajo to vojno kot sveto vojno.« (Jews generally regard this as a holy war«.) New York, 11. junija 1940. 1. Laguardia, župan New Yorka, v govoru o priliki .nekega potovanja v Kanado: »Zedi-njene države so danes bliže temu, da napo vejo Nemčiji vojno, kakor pa tistega dne, ko je bila potopljena »Lousitania«. Roosevelt jt napravil vse, kar je bilo v njegovi moči.« New York, 20. decembra 1940. 1. »The American Hebrew«: »Ideja vojne ni bila še nikoli tako jasna, kakor seda). To je boj židovskega življenjskega nazora proti življenjskemu nazoru sovražnikov Zidov-stva. To je boj življenjskega načina Zida proti sovražnikom Zidovstva, proti katerim se danes bojujejo na vsem svetu. London, 1940. I. Vodja zlonlstev Vladimir Jmbotin»ky v svoji knjigi »The Jewish Warfront« (židovska bojna fronta): »Ce nacljl In njihovi prijatelji vpijejo ali šepetajo, da je to židovska vojna, imajo pbpolnoma prav « Montreal, 26. januarja 1941. 1. »Montreal Gazette«; »Od 20. do 23. januarja 1941. 1. je zasedal v Montrealu 24. kanadski zionističnl kongres, na katerem je bilo zastopano daleč nad 500 vodij zionistov Kanade... Iz Londona je nastopil kot govornik po nalogu »Jewis Agency« Nahum Goldmenn, ki je dal izjavo solidarnosti Zidov Anglije s sledečimi besedami: »Ze več stoletij ni imel židovski narod tako sijajne prl-lo+nosti, da bi izvedel svoj načrt, kakor trenutno.« New York, 20. avgusta 1941. 1. Chalm Wedtmann, govor v židovskem klubu; »Zmagali bodo Zidje.« London, 21. septembra 1941. 1. Dr. Harwon, nadrabin Velike Britanije In dominijonov, v nekem radijskem govoru? »Vsak Zid bo imel svoj neposredni delež na te) vojni. VurliB and Drwk; NB.-Otuvtrla« und l)ruck«r*i KHniten GmbH. Kl«B»n{urt. — VerliMleiter Dr. HJmil Hpitjan. — HauptJchrlftleitT: Friidrieh 77/vr. • T.n Anf^iirwriHnt# Nr 1 tfiiUip Zelo liHila borba za Irdiijaio Brest Ogri še dalje napredujejo na Južnem Sedmograškem - Varšavska četrt očiščena Oberkommhnđo der Wehrmacht je dne 7. septembra objavilo: Severno od Antwerpna smo z nasprotnim napadom razbili neko 80vr.ažn0 mostišče. Močan sovražni pritisk v prostoru LOwen — Sedan še traja. Jugovzhodno od Sedana j& nek napadalni odred oklopnjakov presenetljivo vdrl v sovražnikove položaje in jih razvil. Pripeljali smo ujetnike. Vzhodno od Ver duna, pri Pont a Moussonu in pri Toulu so spodleteli močni sovražni napadi. Pri Baume les dames se je nasprotnik začasno ustalil na severnem bregu reke Doubs. S protisunkom smo ga pa takoj zopet vrgli nazaj. Po zelo močnem pripravljalnem obstreljevanju po topništvu in zračnih bojnih silah so Severno-amerikanci nadaljevali včeraj s svojim velikim napadom na trdnjavo Brest. Sele po najtrši borbi je mogel sovražnik proti srditemu odporu naših čet vdreti z visokimi zgubami v nekatere odseke bojišča pred trdnjavo. Vdor-na mesta smo zajezili. Silovitost bojev za gorski prelaz v francosko-italijanskem obmejnem ozemlju se stopnjuje, ko je sovražnik poslal marokanske čete. Ponovni sovražnikovi poskusi, polastiti se obmejnih utrdb, so se izjalovili. Ob jadranski obali utrpi sovražnik pri svojem večdnevnem brezuspešnem navalu na našo obrambno fronto hude zgube, ki ga silijo, da meče v boj vedno nove sile. Naše čete so tam tudi včeraj po najhujših bojih zopet Izvojevale popolen obrambni uspeh in odstrelile 30 oklopnjakov. Na Južnem Sedmograškem so še dalje napredovali ogrski nasprotni napadi proti oja-čenemu odporu Romunov. V jugovzhodnem delu Sedmograške in v Vzhodnih Karpatih smo odbili napade boljševikov. Na ostali vzhodni fronti je prišlo do hudih bojev samo ob spodnjem delu reke Narev. Kraj Ostro-lensko smo po trdem boju zgubili. V Varšavi smo sedaj očistili od tolp tudi vso četrt ob Visll. V noči so se močni odredi bojnih letalcev in bombnikov bojevali proti sovjetskim nared stoječim četam v baltskem prostoru. Cilj sovražnikovih zračnih napadov so bili nekateri kraji v Srbiji in na Ogrskem. Podnevi so skupine sovražnih lovcev vdrle nad zapadno nemško ozemlje. Sovražni bombniki so pod zaščito oblakov Izvršili zastraho-valen napad na Emden. Nastale so škode na poslopjih in zgube med prebivalstvom. Ponoči je nekaj sovražnih letal odvrglo bombe na Hamburg. Varšavi »same in brez pomoči«. To da j* »grozna in žalostna uganka«. NerešljivB je te uganka za Poljake zlasti zategadelj, ker so zavezniki vendar neizpodbitno razpolagali i »tako močnimi silami«. Ce so varšavski Poljaki sedaj postali žrtev pasivnega In indi-ferentnega vedenja zaveznikov, je to »strašen greh, ki mu ni primere v zgodovini.« Papež жждат: o razmerah т Južni Italiji t »Rim jje postal Sodoma im Gomora« Benetke, 8. septembra. Iz Barija poročajo, da je prispel tjakaj znani ameriški boksar zamorec Joe Louis. Prirejal bo boksarske večere in bo, »kakor v triumfu«, potoval po Italiji. V Rim pa so prispeli prvi sovjetski filmi, ki jih bodo vrteli po rimskih kinogl dališčih. V ozadju pa so težke stvari, ki tlačijo italijanski narcd v zasedenem delu Italije Rim je prva evropska prestolnica, ki so jo zavezniki zasedli. Z vikom in krikom so razglašali po vsem svetu, da je to dobro znamenje. Toda ta krik je kmalu utihnil. Sledila je iztreznjenost. Posebno razočaranje čutijo v Vatikanu, kjer so zelo razočarani zaradi sprememb In doživetij, ki so nastopile po zasedbi Rima po zavezniških {etah. To razočaranje je izrazil papež Pij XII. ob svojih razgovorih z Rooseveltovim opolnomočen- cem Taylorjem, De Gaullom, ameriškim kardinalom Spellmanom in vladnim predsednikom Bonomijem. Tri 2ibe božje so iznakazile Rim: lakota, zločin In okuženja. »Rim je postal Sodoma in Gomora« — tako je dejal papež v navzočnosti italijanskega vladnega predsednika Bonomija ter je zaprosil v korist rimskega ugleda za takojšnjo pomoč. Toda gospod Bonomi ni več gospodar v Rimu in njegove želje se ne upoštevajo. Aleksander in Clark, ki sta bila o tej želji obveščena, sta cinično pripomnila: »Sedaj je vojna in naši vojaki, ki dnevno zro smrti v oči, ne prihajajo v Rim »amo zato, dt bi prisostvovali mašam.« Roparski napadi, tatvine, nočna streljanja po raznih beznicah med vojaki in domačini, so navzlic vsemu na dnevnem redu. »SirašfM qreh, ki mii nI primere« Sosnkovski obtožuje zaveznike - Protest proti „hlapčevski drži" Btrn, 8. septembra. Vedenje britanske vlade in britanskega časopisja glede varšavskih dogodkov ]e sedaj povzročilo tudi v Angli-11 sami na raznih, mestih najbol) ogorčen* manifestacije. Zadnje tedne so pitali Angleže s tolikimi podlostmi in lažmi, da so se še največjemu debelokožcu morali pojaviti neki pomisleki. Tako se je v britanskem česo pisu »Tribune« oglasil k besedi pisatelj George Orwell in očital britanskemu časopisju njegovo »hlapčevsko držo« nasproti Moskvi. Prava zveza z Moskvo ne sme, tako je poudaril, vedno temeljiti na tezi; Stalin ima vedno prav. S tem je sam Anglež našel Izvrstno formulo za vedenje ne samo britanskega časopisja, ampak tudi britanske politike. Orwell je nadalje izvajal; »Poljake v Varšavi bi morali ,naklest1ti po zadnjici za to' ker so storili to, kar so jim že leta In leta pridigovale raditskooddajne postaje zaveznikov.« Ta Anrrlež napada raren t»nm tudi ve denje celokupne angleške inteligence, če* da se čisto nič ne vprašujejo, ali je sovjetska politika pravilna ali ne, ampak da čisto enostavno uqotavl|a: to je sovjetska politi-'ka. To staliSfie se pač opira samo na sovjetsko moč. Sovjetl so mogočni v Vzhodni Evropi. Angleži pa ne. Zato mislijo angleški levičarski politiki, da se jim nihče ne sme upirati. Britanski Intelektualci eo nasproti Sovjetski zvezi postali "nepošteno brez kritike. »Ne mislite«, kliče svojim rojakom, »da ste lahko leta in leta llzunl aovjetskega režima in da se potem naenkrat vrnete k du ševnl dostojnosti." V takem trenutku začenjajočega premimi#-ka In boječega vpogleda v strahopetno vedenje odgovornih mora posebno učinkovati poziv agresivne jasnosti, ki ga je izdal vrhovni poveljnik bojnih sil begunske poljske vlade v Londonu. General Sosnkovski očita Anglo Am^rikmncem, da so Dustili vstaše v Londončanl so hudo nasedli Stockholm, 8. septembra. Novi napadi orožja >V 1« so bili, kakor to potrjuje švedsko poročilo Iz Londona, zelo neprijetno presenečenje za Anglijo, ki je bila popolnoma prepričana, da je nevarnost letečih bomb končno odvrnjena. Uvodni članek lista »News Chronicle« si Je kakor nalašč privoščil v torek sledečo, zelo času primerno ba-havost: »London je osvobojen. Po človeškem preudarku ne bodo še nadalje padale sovražne bombe ali izstrelki kakršne koli vrste na to veliko mesto.« Angleška poročila pravijo, da j« orožj« »V 1« posebno radi dalekosežne možnosti tega novega orožja napravilo globok vtii n« Amerikance. Oni vidijo v tem začetek nov# serije groznih uničevalnih orodij, ki bi končno lahko sprevrgli vse pojme o znanetv*. nem vojskovanju. Neki polkovnik Zedinjenih držav, ki je med zadnjimi tremi meseci kot očividec bombardiranja po »V 1« bival na Angleškem, je priznal, da so mu leteče bombe zelo močno šle na živce. »Naš narod * Zedinjenih državah«, tako je rekel, »Him# pojma o tem kar morate vi tukaj pretrpeti.« Kakor javlja londonski list »Times«, je zletelo v zrak veliko skladišče bencina za 1*. tala, ki je bilo radi varnosti pred zračnimi napadi napravljeno globoko v nekem hribu. 21 ur je morala cela armada gasilcev in vojaških pomožnih sil delati, da je obvarovala v sosedstvu ležeča mesta in vasi pred popolnim uničenjem. žid]e In vojna Bern, 8. septembra. Da prikrijejo, da delajo Zidje med vojno samo dobičkonosne kupčije in se nikakor ne bojujejo na fronti, razširjajo vodeči židovski krogi na Angleškem in v Ameriki od časa do časa govorice, da se bo kmalu ustanovila velika armada židovskih prostovoljcev, in otvarjajo cel6 tu pa tam nabiralnice. Vendar pa se zaradi ne-dostajanja prostovoljcev še nikoli ni posrečila ustanovitev židovske armade. Ko fo pred nedavnim v Londonu zopet razglašali govorice o ustanovitvi židovske armade, je izjavil britanski general Fuller odkrito: »Med prvo svetovno vojno se Zidje niso obnesli niti kot mezgarji«. V čem obstaja prava udeležba Zidov pri vojni, dokazuje najbolje sledeče poročilo brzojavne agencije »Balkan«; Vtem ko krvave številne kanadske divizije na vseh frontah za židovsko stvar, so kanadski Zidje doslej po »ugodnih cenah« pokupili ne manj kot 90 odstotkov vieh trgovin, katerih imetniki eo na fronti. 400.000 Zidov Iz »neprltateljsklh« držav t. j. držav, ki so spoznale židovsko nevarnost in iz tega Izvajale praktične sklepe, je zbežalo v Sovjetsko zvezo. Sedaj so, kakor javljajo Iz uradnega moskovskega mesta, vsi dobili sovjetsko državljanstvo. Tvorili bodo seveda novo rezervo bodočih političnih komisarjev In drugih visokih funkcionarjev za Rusijo in bodo ustanovili pod njeno »zaščito« stoječe sovjetske republike. Evropska proizvodni« aluminija pod vodstvom Nemčije |e na podlagi največjih najdišč boksita na svetu tudi v preteklih 13 mesecih obdržala svoj prehltek pred angle-ško-"rrt^rlk"nrko proizvodnjo. Roil Lennari NEZAZELENI GOST lliimmrlellfpn roman u Kottenkampa se je prijela vrtoglavica Gospodična Till vodi le še s kratkim prebitkom Robustna' se ji vsak trenutek bolj približuje. Debela zopet zaostane Mala se drži hrabro. On preklinja robustno. Prava reč, če je človek robusten, da potem dohiti! Gospodična Till mora zmagati! Vzklika, da je le čisto hripav. Razburljiva je taka tekma na vodi. Tekmici Eva TIH in Kiti Relndl, od Po seidona I in Vodnega športa 1870, ne moreta več povečati tempa. Ali sta že obe upehani? Ne, tekmica ob strani se še dalje nevarno približuje! Dekle razpolaga s konjskimi silami. Ali zadostuje razdalja, da bo prehitela Po-seidona? Samo še štiri metre. Oval Гп meterl Dotik! Kopališče se sprosti razburjenja. Stirl plavalke se upehane drže droga ob bazenu, zvočnik pa se v hruiču ne silil. Gospodično Tlllovo potegne nek mlad mož ▼ obleki za trening Iz vode, In ona dopusti b'ez volje, da jo objame. Kottenkampa jezi, da ne more zoper to nič ugovarjatll Taki društveni običaji mu ne ugajajo. Kaj pa, če bi se vsak domislil, da bi hotel v kopalni obleki javno objemati! Tudi navdušenje mora Imeti svojo mejo. Na veliki tabli je zapisano: Eva Till, Poseidon I, i. zmagalka. Za tem čas. Zmagala je za ped. Robustna ima v plavanju Isti čas Z žare čim obrazom stres« ciospodična Till robustn roko Kotirnkatnp more razumeti, kal qo spodlčna TIH pravi. Smeje se In je vesela Nato pristopi mala h gospodični TIllovI in čeatita eoapodićai TillovL Kott#nk#mp* м smili male Tako mala je, pe )в vendar tako pogumno plavala z velikimi. Debela naiprol-no pa je že racala v tvojo kabino. Prišla je, videla, zgubila. — Pri »tafetnem plavanju, ki je tvorilo višek prireditve, je bil zopet tu mladi gotpod, ki je imel manire, da je objemal. Kottenkamp vzame to v vednost. Po pet plavalk raznih klubov le postavi ob obeh itraneh bazenai na koncu svojega moStva stoji Eva Till Kottenkamp se vznemiri. Preudarja. Iz Sv. Antona mu je gospodična Till sporočila, da bo plavala. Bržkone je upala, da bo prisostvoval tekmi. Sevedal Domneva torej, da je on med gledalci. Tem bolj jezi Kottenkampa, ko vidi, kaj se predrzne pred njegovimi očmi ta mladi mož s prekletimi manirami ob-jemunjal Seveda je gosoodlčna Till po naporni tekmi upehana, da bi se mogla ubraniti. Toda če že kdo potegne gospodično Tlllovo iz vode, bo on tisti, ki bo storili Da, dal Pa če tudi postane pri tem sam mokerl In že se je prerival skozi vrsto godrnjajočih gledalcev, prestopil debelo rdečo vrv, ki so jo potegnil, da vsakemu pokažejo, da napo klicani nimajo ničesar Iskati tam zadaj, in že stoji poleg vodstva plavalne tekme. So to gospodje v modrih nedeljskih oblekah, načelniki klubov. Kottenkamp obrača svojo pozornost na mladega moža z vsiljivimi manirami objemanja, da ga bo na vsak način prehitel, kadar bo čas za to. Plavalke leže že davno na progi dirke. Gospodična Till se je že pripravila za start. Na žalost je Kottenkampa kmalu odkril in nagovoril eden izmed načelnikov. Oprostite, česa Iščete tukaj, vi ste pač časopisni poročevalec? Ne, Kottenkamp hoče samo gospodično Tlllovon potegniti Iz vode. Tako? Načelnik se sedaj ■ polnim zanimanjem obrne do čudneoa gospoda in ga porine rilo VIvi Pravi chi qa mora pitf zbIc prosili, iidj ЧВ pc.tfvi zn VI viol In čtt Kol tenkamp noče povzročiti neljube pozornosti, mora to ubogati. Njegova jaz« )# ogromno marwi*. Razen tega je njegov sedež sedai zc edon Posetnikov pokritega kopališča se je sedaj zopet lotil velik nemir, Kottenkampa povsod porivajo na stran, kamorkoli se hoče postaviti, ker vsakemu zapira plačani razgledi Zopet potegne mladi mož z manirami objemanja gospodično Tlllovo Iz vode, In ko hoče Kottenkamp do nje, da bi jo pozdravil, se preriva do Izhoda koolca gledalcev, ki jih je tekma zadovoljil... In Kottenkamp se znajde v vrtincu, ki ga po nepotrebnem zadržuje, in ko končno vendar pridobi svobodo gibanja in poizve za prostor, kjer se nahajajo društveniki, ga odklanjaja. Kdo pa je on? Tako. Mora čakati. Plavalke se oblačijo, to traja dolgo. Kottenkamp čaka. Nato pa rnjSI odide. Ne bo sam z gospodično Tlllovo. Neprijetni gospod bo stal poleg, če se bo hotel razgovarjatl z njo sam. Poda se domov. ^ ___ Spotoma kupi v nekem vrtnarstvu polno košarico cvetlic. Po pridejanem pismu zve gospodična Tin, da je ponosen na njo in da se veseli skorajšnjega svidenja. Ko je zvečer mladi gospod, ki ima manire, da red objema, kakor navadno na obisku pri gospodični Tillovl, zapazi takoj pozornost vzbujajočo košarico s cvetllcarr.'.. »Kdo pa je dal to košarico i cvetlicami?« VprftikA- Gospodična Till zardi In se Izogne. »Oh — tega ti ne poznaš«, odgovori. Ob Istem času sedi Barbara pri skušnji in si ne ve pomagati. V obrazu žari do obeh ušes: ničesar ne ve. »Zgodovin« mode« je bila že prej vedno njen« slaba stran, tudi sedaj pri skušnji. Ona se zanima bolj z« živo, kakor za mrtvo modo, toda v loll'za umetno obrt dajejo splošno Izobrnzho, torej je tre ba vedeti vne Kdaj je bila bitka pri Msra toi.u? Kje je doma olod.r-ec ftlnč'lja? Kdo je Iznašel prvo statvo? Zakaj Imamo dvojno knjigovodstvo? Kaj je umetnost? V reklamnem oddelku ]• Barbar« »dobro* odrezala. Praktično skušnjo in ustvarjanja mode je prebila cel6 z »odličnim« redom. Sedaj pa naj nazadnje še morda odpove. Na podlagi njene modne tvorbe jo znana modna tvrdka Beyerleln vzeti v bo kot modno risarico. Meeečna plača dva sto petdeset RM. Kvartet je bil kar 1% #eba od radosti, ko je o tem slišal, In priredil zabaven večer. Barbaro so slavili. O Kottenkampu so seveda molčali. Na ba-sede nI bilo o tem, kako so ga imeli za norca In g« pozvali na odgovor zaradi njegovega vedenja. Vendar se radi In muzaje spominjajo na to. Modna tvorba Barbara je bil Imeniten pla.^Sč. Partija okrog pasa je bila nabrana. Ovratnik je bil okrog In okrog obšit ■ krznom. Dal se je pa povezniti čez lasa In sa je na začudenje vseh spremenil potem v ljubko krzneno kapuco. Zali obrazek nosltaljloa je zapeljivo okvirlla. Mojstrsko delo. In sedaj sedi Barbara neuka v »zgodovini mode« ter sa brezdelno In vročično premika na svojem stolu. Tuhta, kaj bi mogla pisati. Neopozorljivo se ozre k sosedi. Ta plša že pol ura napraatano. Kaj nakl plša? Barbara pokuka tja In tudi malo bara. Veliko^ na more razrešiti. Toda baaado »КИ«!*"* bara vačkrat. Povrh ji je kvartet ia dal popo||^" ^ pačne nasvete za »zgodovino je menil, da se mora spoznati ^"^'кЦмји, češ da je klekljanja nekaj w za dom. Thao je vedel, d* J? S®" sebno rad skuša Iz kov. Erich ja rekel, narodna noial narodne nolal Spoznal« s* |e "daj y narodnih nošah. Џ bila kakor doma v zgodovini moda klobukov in bi lahko cele strani napisala o klek^ Ijanju , , _ . Naloga pa se glasli »Svila In umetna «у|1ал Sedaj pa jo ima. e«mets(re'linis duH Bulearicn niiiiitK'lir ulli'r I'Viiid ist unci die in drn Iciy.lcii W ixjicti eriwit* lir I'rcmid schaft dor Sowjci.s \om krcml init Blitz iitid Do liner diircli cine Kric^.scrkliining 1н>ап<-woriet wIIrde. Seltcii wur eiii i^ariainciit so srhledit beraten, ul* i'n dcr aiilicnpoliiisduMi iSchwenkunir iiin )80 Grad ziijtilH'lte, dciin da* I'rgebni* i*t nun der Krirg odcr, wcnn man dndi nicht kampfen will, die Kntmaiiniiiip. Wie konme cs soweit konimcii? Das dt-utsdie Volk ist ffcwohnf, im bulgarisdicn I'incn Bundesjienossen zii *(>hen. Im erstcn Wclt-kripR waren die Bulirarcn iinxcre Waffcn-ppfahrten. nntli den I'Viedensvertriigcn von 1919 fordcrten *ie gemeinsam niit uns die Rerision. AVirtsdiafllich lebtcn sie fast voll-ftandip diirch den Wari'iiuustausdi mil DeutsAland. Untcr Zar Boris trail n nie dem Antikomintcrn- uiid dem Dreicrpnkt bi'i. Durch Drutsdiland fewaiinen eie die Do-brudsdia und Mazedonien ziiriidk, sie erhielleii Tbra/,ien, utid zmn ersteniiial in der abend* U'ndittchen CJetdutUte kuni das /froCbulgarixdie Rti* zuKtaiide. Keln bulg8ri«irfier Politiker. veldier Piirtei er audi anifcliikcn mag, verkeiint, dal! Bill-irarien bii ziim IJienstag nllr* Dcuixdiland vprdankt, abrr die regieninKsfWliiKen Sdiidi-ten wollen iim ilir I.and nidit kWmpfen. Kin Vorjran? viillig oline Boispiol. Eiiic der Er-klarungen laiitet, Bul^orien liabe (iid» in dcii friiheren Krie^en so stark ausgel)liitet, dali M nidi t zu kanipfen veriiuige, Dodi jfleidt-*fitig: riilinit man sidi eiiier wlarken und mo-dernen Arinee, die man utolz eineii „Ord-mii^Kfaktor" de« Balkan* neiiiit, Nun niiiU e» jedem T a ude Uberlaswii bleiben, ob e* eiiit Starke oder eine hinlialleride euxweiduMide Politik betreiben will — \va* nidit zii be-preifcn jut, da* i*t die Gelejfenlieit, mit der Bulgarien an* der Bilndnisfikiion an der Seite i)rut*dilanH» yewmltigeH N'litzen zojf. iim nun zu arkiaren, wir flihlen iin* nidit (rebuiiden. Dai biilgari*die Volk i*t Deulsd^Mnd nodi die ErklitruiiK tdiuldig. wie diewer aiifteii-politisdie Unfall liat komnien kiiniieu. Denii die КгкГигипкеи, die da* Kubiiiett BiiKriuiiolT in der zweiten Au((u*lliiilfle vor deiu .Sol>ru»je von sidb ifegeben hat, *iiid *o fadeiiM'lieinitr. daf) lie auf dculndier Seiic kaiim zur Kenut-"i* fpnommeu wnrden. Der AiiHi'nminiKler Drapanoff iH-niiilile ^ii4i iiaclizuweisi-n, dali Bulparien deni Dieierpakt iiur bei^eheien tei, vveil M geglaubt hul>e, in Kiirze werde audi die Sowjetiinion Bundes(renoHKe werden. Weiui man sidi erinnert, dull der Dreierpukt im (Irunde au4 dem Komintenipakt lienor, prgaugen int. daiin wird sel list der Aullen-»iniitrr ЛОП i'euerland oiler BelfidiUHiiHland ni«4it glaiiben, dali die Sowје|ч einem Pakt teren »ich selber beitrelen wenlen. An soldier StiAprobe ail* der Bilie DriiKanoff* eriedipt *iaj der aiiltenpolitisdic Dralit*eiltanz de* Kabinetti Bapnanoff von *elb*t. Nur wenipe "odien blieb es im Amt und dodi laiipc penug, um da* bulparisdie Volk auf die ab-«4iii.4sipe Balm zii slolien, auf der ен nun un-aiiriinlisum in die politisdie Isolierunp, in die Boisdicwisieriinp Inmiiilerpleilet. Die AnliiedV-runp*polifik haite nidit einen I' unken Krfolp. Anfentrebte Wa ffen*tillstand*verliundlunpen, die in Ankara mit den I'jiplaiiilern mid A me. rikanern belrieben wurden, emleten niit einem briisk von l ondon lierbeipefiihrlen Alihriidi. Scharfe Anklage aus eip;enem Lager — Imnier wieder: Wofiir kampfen wir? ws, l.ih>>ulioii, 8, Sept. (KijieiibericJii.) .,Ks gal) ciiniiiil oiiic Zeit. in tier die ijolflaleii iiiid (lie 'Beviiikcrunj; der USA (;l.iul)ten, sie kiiiiipf-U'li fiir cine iiciic, Ix sscrc Welt. Das it>t luitKe \orul)er. Die USA kiinipfen fur kein Ideal iiiolir, ihre Krieirsziele liabeii Gestult und Inlialt vcrloreii und der amerikanisdie Soldat wciH niclit, vvofdr er scin Lebeii opiert.' Dieson bilteren Vorwurf ке^еи die Kata-.stropheupoHlik lloosox (?1(ч, die auf nidils aiidercs hIs auf pin W'elldiaos hinzieit. erhcbt die fiilirende Zcilunj; Clevelaiids, „Cle\i'liiiid Plain Dezler": „Allee, whs man uns von He-pierunpswite sa%;le. ist von Zynismus erfUlIt, uiid der Soldat iu Ulwrsec siebt iu sciucin Kiuupf nidit* andcre* al» eiu Mittel, eine >bm hiidist unbcquenie Arbeit — den Krieir — sobald wie miiglith zu beenden und nacli Hausc zu kommcti. Die Well", «« sdireibt „Plain Dealer" weiter, ..Iiabe einmal auf die US.\ vertraut und sre-(flaubt, dort eine Hi h rung fimlen zu kounen. i')ns %ei voriiber; die kHnipfcnden Soldaten der US.\ hiilten iiiHits, woran sie plauben koun-leii," In der c'cidien Weise sagt much riie britisdie M'()diei)zt;ifs(brift „News Review*': ,.l)ie veraiitworflicbeu Miinner der wc.sllidieu Demokralieii wisseu iliren Soldaten und Viil-keni keine Ziele zu geben. fllr die es sidi zu kampfen verlohnt," Bezeidntend fiir die Kiu-stflluiij; der bn'lisdien .Soldaten der Welt-ordnunfc' pepenliber, fllr dcreu Erballung sie aujfeblidi kHmpfen wdlen, ist das Cryebiiis eiiies _Preisaussibreibeim iler Soldaleuzeituug ..CJeu", eiues Oipnn* der briiisdien Luftwaffi;, die nadi Slellunpnaliine einer „klassenloM'ii briliKiben Ceselkdiaflsorduiiup" frajfte, Der erste Prcistragcr dieses Aussdireibens, der Flipgorsoldat Hurries, erklartc, clcr Mittelstai)(i dcr jjogcins arligcii ijritisdieii Gcselisc+iafls-ordmiin;. fiir des4'n K/lialtuiijr lt nadi dem liculigcn briiisdien V<)rl)ild wiirde eiitsetzlidicr scin «1« Daiitee xicbc'ute Iliillc*. Auf Gnind diewr und zalilroiclior andcrer Anltenmpen brltiJui«l.ut.schlHn(lM. DurchfnnK atranfatena yrWen, m. s.hHnielter dtuamr Zeltunf ilnd In der Himdt beaten.', b.-kHnnt. Karle ll.-l.Nt. r Meun l bt PUrger. Kommon Sta. VPn hler aua lat der Auabilok am ari,iin. •tM.1 DI, b«v«Ikerate Htadt de, IJautecben Ralohaa lat Berlin, Der dautacha Soldat lat der (»pfermtf der Walt. NVpriivlIno MopiiJevHnJn 1. |Ut, heaaer, hi*'"''" *'e«tiAuf Wlederaehen, Kranzlaka!« Dlcser Film soil fabelhaft sein. Die Kritik In der Zeltung 1st aungecelchnet. — Werden Hie die Karten be.4orgen ? — Ja, wenn Sie wollen, kann Ich glek'h an die Kartenvoi-vi4'len im Westen niit der Aiif^abe betraut, einen neuen Aufmarsch vor der inneren Linie der ei(renlliduMi Reidisverleidijrunji zu beziehen und haben nnler Fieifrabe von panz Siid-und Siidwestfraukreidi cine neiie Zone be-zopen. die siA »or den dciits<4ien Reiohs-{rrenzen entlangzieht und durcJi die Orle Lo»ven. Namuf, Sedan bis zur biirj^iiiidi-sdien Pforte pekennzeidinet wird. Im ein-zclnen nahmen die stratepisdien Of)eralio-nen folpenden Verlauf; Das deutsi+ie Ver-teidipunjfssystera an der franzosisdien At-lantikkiisfe war von den anierikanisdien Panzerverbanden bei Avrandies diirdisto-fien worden. In der Tiefe de? franzosisdien Raumes konnte eine neue Verteidijrun?s-linie nidit so echnell aufjrefiaul werden, wie sidi die feindlidien motorisierten Verbande in das Innere des [andes erpossen Infolpe-dessen muRte die oberste denlsche F'ihninp einen radikalen EntsrhlnS fassen. zu dem viel Vertrancn in das Geschick der milita-ris(4ien Unterfiihrer und viol Wapemut jre-hoi teii. An^psidits des Vorriickens der feindlidien Verbiinde upd der neuen Invasion in Siidfrenkreich solite der Versućh nntcr nomfnen werden, samtlidie in Sud- lind Siid-weslfrankreidi steliendcn deulsdirn Verbande durct ein iin Aufriihr bnfindlichrs Land bis in die Nahe der deu1s(4ien Reidis-prenzen ziin'ifkznfuhren. Hierzu pehorf nidit nur die Riidvfiihriinp der motorisierten und deshalb echnell beweplidien Verbande. son-dern es mn(?ten audi stiiwer beweplidie In-fanterieeinheiten, zalilreiche Trosse und ein iimfanpreiches Heerespefolpe mit ziiriict^e-fiihrt werden. zu dem Arbeitsnianner, An-pehiiripe der Orpanisalion Todt. Nadiri(^iten-helferinnen iind sopar in deutsche Dicnste petretene Franzosen pehorten Die ans Siid-westfrankreidi heranmarsdiierenden Verbande batten sidi iin wesentlidien nur mit Terroristen auseinanderziisetzen Die aiis dem Raum von Marseille si(h nadi Norden das Rhone-Tal enllang absetzenden deut-sdien Armeen halten erhelpliche Gefedife mjt regularen anplo-nmerikanisdien Streit-kraften zu bestehen, die mehrfadi versiidi-ten, im Rhone-Tal den Wep zu verlepen.. Ziideni war eine Stndt von der Griilie Lyons zcitweise in den lliinden der franziisischen Terroristen, durdi die sidi audi dicse Armeen erst ibren Wep bahnen muHteii. Jetzt sind beide Marschsiiulen vor der liur-pundischen Pforte einpetroffen un.l haben den AnsdiluH an die befohlenen Anmarsch-gebiefe pefunden. Die vor der belpisdi-franzosisdien Grenzc einpenommene Linie Lowen—Namur—Sedan wird von den feindlidien Panzerverbanden weiter bestiirmt. dodi hat der Widerstund dcr deutsdien Sidierunpsverbiiiide an Starke znpenoniinen. AuHer(iem scheinen pewisse Verzopcrunpen in den feindlidien Bewepim-pen (iadiirch entstanden zu sein, daR den abpekampften Anpriffsspitzen der Nordanie-rikaner neue Verbande zugeflihrt werden muOten, und dafi trot z Einsatz von Transportfhipzeupeu und Lastcnscplern die Frape des Benzinnadisdiubs nidit vollstandip peliist worden ist. Es peht deshalb in diesen Stunden und Tapen darum, ob der Fein d pewisse Sdiwieripkeiten, die mit seinem schnellen Vormarsch zusammenhanpen, eher bewiiltipcn kann. als es den deulsdien Trup- Een gelinpt, i hren Aufmarsdi vor der inneren linie der Reidisverteidigunp zu beenden. Die erbitterten Kiimpf^ unserer schwathen Sicherunpsverbiinde zielen darauf ab, mii:;-lichst so viel Zeit zu pewiiinen, wie zur Summlung und Zusammenfassung der deutsdien Kampfpruppen erforderlich ist. Im Osten haben die Sowjets nodi einmal durdi ungeheure K riiftekouzent ration den Versudi uiiteriiomnien den operativen Dur;h-brudi nadi Ostpreufien hinein diirdizufiih-ren. Walirsdieinlich hat die niiliiuris(li-poli-tisdie Plamitip der Sowjet-Fiiliriinp sich die Erob(>riiiip OstprciiUeiis vor eine I5('sdil(;iiiii-pniip der zu erwartenden Entwickliiup im Bal kan raum zum Ziel gesetzt. Dcr sowjeti-sdie Plan — sofern er in dieser Form be-standen hat — ware dur(ji den hartnackigen deutsdien Widerstand vor Ostpreufiens Gren-zen einmal uud dann durch den fiir die So-wjets viellcidit etwas friih einsetzenden ru-iiiiinisdicii Vcrrat und die biilpnrisdie Selbst-eiiliiiaiiMiinp unipcstolicn worden. Damit verlapert sidi iiiinili(h das Sdiwcrpewi(ht der sowjelis(hen Operationen zwanpslaufig in den Balkanramn zu einem Zeitpunkt, da der ostpreuflisdie Komplex im Sinne der Sowjets noch ni(ht erledipt ist. Der plotzlidie Ein-saiz von urspriinplidi drei Armeen im Raiime zwis(hcn Hup und Narew, der nodi durdi w(!ilcie lru|>pcu verstiii kt wiirde, ist deshalb nur duiiiit zu erklareii, dafl die Sowjets do(h no(ii versudien, unmittelbar bevor sie sidi mit ihrer gnnzcn Kraft dem Balkan zuwe.ndeii, Ostpreufien in Besitz zu nehmen. l^nfolpedessen sind auf diesem Sdilachtfeld, dus zurzeit a lie aiideren Kiimpfe aii der Ost-froiit weit iibersdiattet mid sopar deii Abziip sowjelisciicr Ггирреп von aiidcren Kampf-icldeni zur I'olpi; liflUc, von priilitcr Bed< ii-Schi-nerjere melodije in ritmi« s številnimi točkami. Vodstvo rkupine umetnikov je bilo r rokah mlade umetnice BuscM Thaler, ki je z veliko gracioznoetjo in spretnostjo sodelovala skoraj pri vseh točkah, najsi so bili moderni plesi, narodni plesi, step, v akrobaciji. čarovnijah in prednašanju. Mlada umetnica I* sestra bivšega občinskega tajnika Karla Thalerja pri Stadtamtu Radmannsdori. Kot nadaljnji izvrsten umetnik, napovedova-p#yec Ш posebno kot risar karikatur naj ho omenjen pl. Molen. Prepotoval je s svojo ženo kot risar karikatur »Luzie ih Freda« pol aveta. Njegova žena Luzia je spretno pomagala. Tudi starejši umetnik, ki je že 40 let deloval v varieteju, je pokazal nekaj težkih in redkih akrobacijah, ki bi ga pač moral zavidati vsak mladi artist. Kljub starosti je teT«del vse točke kakor mladenič. Zopet bandlli in niibovi pomagati pred $odlMem L a 11 n o p o r o čil o « K a r « wank »a B o t e« eor*n|ska zatemnjuje т Sasn od %. do 10. septembra od 20.30. do 5.30. ur« (letnega ča ta). Ce zadoni akustični signal »Javna opo-zoriteT na letalsko nevarnost iz zraka« aH »Letalski alarm« ob času, ko se zmrači, se mora tako) zatemniti tudi izven odrejenega časa zatemnfevania. Rođbinsica kronflca li Coreofmke Krein Krainbnrg Zwisehenwissern. Rojstva v mesecu avgustu: Mlchaela Ponlkwer, Swetie; Emil Beletz, Zaier; Peter Sewer, Swetie; Wladimir August . Petrowatz, ZwischenwSssern; Alois Wester, ZwischenwSssern: Margarethe Techounik, Schiebe; Margarethe Puch, Wasche; Stanislava Jereb, Wasche. — Umrli so: Loreni Omeitz, Tehovec; Maria Bukowetz, Topol; Barbara Kafer. Preska; Rudolf Jakopitsch, Schiebe; Margarethe Techounik, Schiebe. Kreis Badmannsdorf Veldes. Augusta meseca so se naredili: Maria Widitz, Inge Oetterer, Johann Lebar, Emil Pototschnik In Wladimir Schwegel. — Umrla sta: Elisabeth Gogola roj. Sima in Jo han Lebar. — Poročila sta se Leopold Koro-schetz In Malda Kenda, roj. Jug. Heiligenkreusi Rojstva v mesecu avgustu: Franziska Umer, Pristau; Johann "erko, Ober Duplach; Johann Mali, Gallenfels. — Umrli so: Marta Sehibert ro). Sajowitz, Helligen-kreuz; Paula Rosmann roj. Jeglitsch, Ober Duplach; Katharine Schebat, Wald; Franz Kern, Unter Tenetlsche. vH. Veldeg, 8. septembra. Dne 25. avgusta t. 1. se je moralo pred izjemnim sodiščem zopet zagovarjati deset pristašev OF in njihovih pomagačev, med njimi dva posebna zaupnika funkcionarjev OF: 381etni gostilničar iz Jauerburga Johann M u 1 e i in 351etni kmet iz Hobousche Johann G a n t e r. Johann Mulei je sodeloval z banditi že več mesecev. Dne 16. aprila t. 1. so prišli oboroženi banditi ponj, in on je šel z njimi v gore. Tam Je bil dodeljen »3. vodu gorenjskega odreda za razstrelitve in sabotažo« in prevzel funkcijo gospodarskega intendanta. Na svoji suknji je nosil tozadevni znak službenega čina in je bil stalno oborožen s puško, dvema ročnima granatama in enim kilogramom ekrazita. Skupina, kateri je pripadal Mulei, je imela nalogo — kakor že kaže njeno ime — izvršiti razstrelitve. Razen tega s« je bavila z rekviriranjem in prisilnim novačenjem. Kar se tiče obtoženega Muleja osebno, so mu brezhibno dokazali, da se je udeležil najmanj pet rekvizlcij živil in živine, kakor tudi enega prisilnega novačenja. Kakor to funkcionarji OF večkrat prakticirajo, se je tudi Johann Mulei rotil pred sodiščem, da je ravnokar nameraval prekiniti svoje sodelovanje z banditi in se prostovoljno javiti oblasti. Te trditve pa na noben način ni mogel dokazati, marveč je postopanje dognalo, da je obtoženec večkrat imel priliko javiti se pri oblasti, a te prilike nikoli ni izkoristil. Sodišče je Johanna Muleja kot aktivnega bandita, ki je bil od strani vodstva banditov poverjen s posebno škodljivimi zločinskimi akcijami, obsodilo na smrt. Tudi Johann Ganter je že dolgo časa sodeloval z banditi. Udejstvoval se je kot načelnik krajevne gospodarske komisije za ozemlja Alt-Osslitz in Hobousche ter v tej lastnosti izredno živahno deloval v prilog banditov, rekviriral je z izredno natančnostjo živino in živila, pri čemer se je večkrat pojavil oborožen s puško. Razen tega je uganjal živahno komunistično propagando. Kot trdovratnega sotrudnika banditov in vodjo oboroženih roparskih pohodov (»rekvizicij«) je sodišče tudi Johanna Ganter j a obsodilo na smrt. 221etna tovarniška delavka is Warta pri Krainburgu Paula K r i s c h • 1 j« tudi pripadala k »protifašistični« (komunistični) organizaciji žen«. Plačevala je zaporedoma članarine in razen tega vne-to nabirala za ban-dite denarne darove in pisalne potrebščine. Aprila t. 1. so jo banditi pozvali, naj se poda v gore. Od takrat je živela življenje bandl-tlnje. Ker ji pa ni bila dokazana udeležba pri posebnih akcijah ali nošnja orožja, jo je izjemno sodišče obsodilo samo na 12 let ječe. Tudi 201etna tovarniška delavka Anna P r o i iz Laaka je b.lla vneta pomočnica banditov. Pod vplivom svoje sestre, ki se je udejstvovala kot aktivna banditinja In bila ustreljena pri nekem spopadu, je že jeseni 1943. leta vstopila v komunistično mladinsko organizacijo in zaporedoma plačevala članarine. Odsihmal je občevala z banditi, obiskovala slavja v gozdu in oskrbovala bandite, v prvi vrsti svojo sestro, z živili In obleko. Nekoč je v predilnici, kjer je delala, ukradla volno, iz katere je potem napravila štiri pare nogavic in jih podarila banditom. Sodišče je uvažujoč, da je mladostna obtožen-ka stala pod močnim vplivom svoje starejše sestre, trdovratne komunistke, obsodilo Anno Prol na razmeroma milejšo kazen osem let ječe. 491etni kmet Valentin Dolenz iz Pun-gerta (Kr. Krainburg) je zvest prijatelj banditov. Njegova hčerka razvija tudi živahno delovanje v prilog banditov kot tajnica komunistične mladinske organizacije. Valentin Dolenz je v prvi vrsti pomagal banditom, ki so prebivali v nekem bunkarju tik njegove kmetije. Vselej jim je pravočasno sporočil vsak policijski pohod, ki bi jim utegnil škodovati, in opravljal zanje posle brzega sla. Obsojen je bil na osem let ječe. 19-letna uradnica Magdalena Petscher iz Krainburga, 191etna predilniška delavka Mlchaela J e s c h Iz Neumarktla in 391etni kmet Andreas P i n -t ar iz Veldesa so imeli sestanke z banditi, pri čemer jim je Petscher izročila obveze in pisalne potrebščine, Jesch pa poslal naprej en paket in Pintar dobavil krompir, moko in kruh, kar je bilo pretežno namenjeno njegovemu pri banditih nahaja j očemu se bratu. Sodišče je uvaževalo kot olajšilne okolnosti: mladostno starost in lahkomiselnost obtožencev Petscherja In Jescha in pri Pinterju dejstvo, da je obtoženec hotel pomagati predvsem svojemu bratu. Obsojeni so bili: Magdalena Petscher na tri leta, Jesch in Pintar pa vsak na dve leti ječe. Obtoženca: 361etni avtomobilski vozač Anton Sever in 311etni elektromonter Michael P o d j e d, oba iz Krainburga, sta dobila zaradi prenašanja pisma aktivnim banditom vsak po eno leto ječe. Odprte karte bolg&evmkov Lastno poročilo »Karawanken Bote« vH. Krainburg, 8. septembra. Moskovske komuniste spodbujajo očitno njihovi začasni uspehi, zato sedaj čisto javno razkrivajo svoje načrte za boljševizacijo sveta. Tako je pred kratkim izšel v moskovskem časopisu »Pravda« velik članek iz peresa znanega sovjetskega diplomata in zastopnika Sovjetske zveze v zavezniški Sredozemski komisiji, Višinskega, pod naslovom »Sovjetska država v vojni«. V tem članku piše Višinski, da je sovjetski režim v vojni dokazal svojo sposobnost za življenje in da ga zategadelj v povojni dobi lahko sprejme ves svet; vsaka druga oblika vladanja se mora smatrati za začasno. Za največje pridobitve sovjetskega režima smatra Višinski popolno uničenje zasebne lastnine in vezanje kmeta v kolektivno gospodarstvo, kakor tudi vezanje delavcev na tovarniške obrate brez pravice menjavanja njihovega delovnega mesta, torej tudi ne po vojni. Tudi moskovski časopis »Vojna in delavski razred« se bavi s problemi povojne ureditve na svetu v večjem članku o priliki za- sedanja neke zavezniške konference za vprašanja državne varnosti, ki se je vršile v Ameriki. Časopis izraža prepričanje, da se trajen mir lahko doseže samo s popolnim sprejemom sovjetskih predlogov, zlasti s prepustitvijo vodeče vloge Sovjetski zvezi v vsej Vzhodni in Jugovzhodni Evropi. Na Bližnjem vzhodu se je Sovjetska sveta že lotila uresničenja svojih načrtov. Kakor poročajo iz Berna, namerava Sovjetska vlada ustvariti sovjetsko republiko Kurdov Is ozemelj v Iraku, Iranu in Turčiji, na katerih so naseljeni'Kurdi. Omembe vredno je, da sta Irak in Iran zaveznika aliirancev in da se drži Turčija »prijateljske nevtralnosti« nasproti Sovjetski zvezi. To pa Sovjetske vlade niti najmanj ne ovira, da ne bi tem trem državam ugrabila lepe kose ozemelj za ustanovitev nove sovjetske republike. Ta primer dokazuje znova, kako otročjenaivni so upi nekaterih malih narodov, ki računajo s tem, da si bodo pod »zaščito« komunistične sovjetske zveze ali njihovih zaveznikov lahko ohranili svojo samostojnost. Vesti iz Ljubljane in okolice Razpust Cospodar»kt zveze in Kmetijske družbe. »Službeni list« šefa pokrajinske uprave T Ljubljani, z dne 21. avgusta 1944., it. 63, objavlja odredbo o razpustu Gospodarske zveze z. z o. j. in Kme:iiske družbe z. z o. j., ki določa, da se radi ra. malizacije in da %* odpravi sedanja razcepljenost v kmetiiskem zadružništvu, ki stvarno ni upravičena, razpuičata Gospodarska zveza z. o. jamstvom ▼ Ljubljani in Kmetijska družba z z o. j v Ljubljani, da se za Izvedbo likvidacije postavljata kot likvidatorja Gospodarski zvezi Anton Perčič, Paradliče 6, Kmetijski družbi pa Jože Cerne, Ljuf na. Vodnikova 133, ki jima gredo vst- pravice vseh zadružnih organov zadrug, ki jih zastopata, in da se likvidatorja pooblaščata, da preneseta vsa aktiva In pasiva zadrug, ki jih zastopata, na osnovi vmesne bilance, sestavljene po stanju z dnem uveljavitve te odredbe, kot celoto (univerzalna sukceslja) na Glavno kmetijsko blagovno zadrugo z. z o. j. Ta rrenos se izvrši na dan. ki sledi dnevu uveljavitve te odredbe, S podpisom predajnega zapisnika velja likvidacija za zaključeno. Osebne novice. 751etnlco rojstva je praznovala te dni ga. Avgusta Danilova, ki je bila nad 40 let zvesta svečenica v Talijlnem hramu. — ćOletnlco je učakal Gustelj K r a j g-her, bivši trgovec in trgovski zastopnik. — Promoviral je na ljubljanski univerzi za doktorja prava odvetnik Dušan S ni o d e j. — 70-letnico rojstva je obhajal te dni upokojeni ravnatelj Ljudske knjigarne g. Ivan Mesar. — Zlato poroko je praznoval Franc B 1 a i I в Iz Mariborske ulice 21 s svojo zvesto ilv-Ijenjsko družico go. Marijo. — 701etnico je doživel v krogu svojih dragih g. Avgust K o s, ki le posebno vneto deloval na glasbenem polju. Diplom. Optiker Ca KRONFUSS Klagenfurl, Bohniiofstroge 15 Bis mul weiteres jaden Vormitag geschloBsen. Z taloetnlm sreem naznanjamo tužno veet, da nas je zapustil za vselej nad nad vee Ijub-lejni sin In brat Hudoklin Edi, Grenadier, v cvetu mladosti, star komaj 18 let. Padel je n* Vzhodu. Položili so ga k večnemu počitku na nekem vojaSkem pokopališču 20. avg. 1944. Ljubi Edo, v nadih srcih ostaneš nepozabljen. Cvetoče je bilo Tvoje mlado življenje In težko «1 vzel slovo od svojega doma.. Bodi Ti lahka tuj* zemlja, mirno spavaj! Orehek, v septembru 1044. žalujoči: starti Aloisia In Johann, brat«a 'Johann In Stanislav, ter ontalo sorodstvo. «ollt« jedtr Hovihok olt FrisAg^ fuf d«n Winter ^ h. nodi d#m WECK V#rfohf#m м WECK-Gld*#rm •inkcchvn. MH Vorrot*n konn di* Houtfrou e*rod» i#tzt im Кгмд« viel Abwe^slung »n d## Kuchen* X«tt«l bring»n. Mor holt# »i* beim ^Einwtfdien*' imm*r genou qn di* Vorsd>rift«n, UnMr« ^KIeim# l«hr« onwettung" mit g#nov#m Ani**« wng#m und vi#l#n Re%#pt#m wird kostvniot ebg#g#bem vom otkn WECK-V«rkovfs»t«IUn ed«r gegem CinMndung di*»tr ovf »m# Po#« &oft# g«kl«bt«n Anzttg« dk#h# von d#fO#»^#rr. Koni«rv«nglfls-KG •r6u«r & Co., Wi«n I, StodiongotM 5 fOen#rolr#pra*. dtf Mork« WECK) N«bensfichlich oder unwichtig (ind heut« viete alt« GewohnheUen gegenuber dem einen Zieli Dem bal-digen Sieg. Zahnpflege ist zwor nicht unwiditig, ober Aufmachung u. Geschmack einer Zohnpasto. „Roso-donf bittet hierfQr eben-folic um Ventandnis. Roscdonf Krankheit- Jed#f Kronk« ta6t #m# Ludc* m d*r KompHront d«r cff«n. D«r Will« zur sdineilea Getundung iit d«sholb •r mu5 di« Kun** der Arzte tind d)# Wirkung b«w6hrter ArzneimiH«! unf«rf»ufz«nl AS TA ARZNElMdTEL Karawanken Bote spada v vsako gorenfsko hišo I o- /M IV ЂеЉСоШШе lOSPREIS:%3-\6,)24.Rm. JC KUSSE STUATUCnfl* EINNAMME WIEN VI. MARIAHU/ERSTR. 29 Maš drt«l «1». brat iB bratranec Franzi Sldper« Grenadier, je v najlepši mladosti, itar 18 let. 29. »vgu-■ta 1*44 podlegel tetklm ranam, ki dobil Sapad«. ^•«m«rktlf *1. avgueta 1944. Salnjofls Frana la Anna Slaper, etarii; "'п7,рпг. Rttf., brat; Annl in Magda, »rutrl. Od luod« (lobeko prizadeti, javljamo te-loatao vcat, da je naš nad vm ljubljeni sin Ргапж Ralme« Orenadier, dne 31. julija 1944 padel v ataroatl 21 let v boju za domovino, katero je tako vroče ljubil. Dragi, odšel al, al T« več. Naj TI bo memlja lahka v tujini. RltachdorfB Vogelod FUr Juges^iche nicht zugelaesen! ST. VEIT 9., 10. IX. Gefahrlicher Friihling Jugendliche rniter 14 Jahren nicht zugelween! 13., 14. IX. Premiere der Butterfly FUr Jugendliche nicht zugelaesenf LITTAI 9., 10. DC. Tonelli FUr Jugendliche nieht sugeUseen! 13., 14. IX. Wald winter Fur Jugendliche nicht sugelaaseol MIESS 9.. 10. IX. Altes Hera wird wieder jung lugendliche untw 14 Jahren nicht zugelaesen.' SCHWARZENBACH 9., 10. IX. SchluBakkord FUr Jugendliche nicht augelaseen! 13, 14. DC. E.s leuchten die Sterne FUr Jugendliche nicht zugelaesen! /At )е<1<мп die OciiIhcIic v\ nrht'ii^rhati. fvfola MeNWWwmg wW noeh gesfeigtrf durch haushelterw d#n V«r6r«uch OOtw. W«nn dMhalb ni#mar>d m«hr lidulL ef braucM« damn w#pd#m nicm w#nig# aWek sondem alU ganug frhaitan. Di*i gill ebense Шг D A R M O i, das audt h*ut# *m Mal|* hargesWIi MRMOL-WERK DtiULXHMIKMl W t fc N 20 J Д H R E WUSTENROTER BAUSPAREN Attihunft und Itidprotptkt ttratungiittll« Kla|«nitt;i. Domflaiit # ftul )«» Marbur« firaii, Schlllarslrali* 4 antlidier Sonntagsdiensi Kraiiibiir^: Лга 10. SeptfmiK г: Dr. Karl Petritsch, Krainburg, Velde-ser StraBe 14. Fernruf 179. Krpls.HaushaltimK*^fhuk Krainburg Schulbeginn am Freltag, den 15. September 1944 um 9 Uhr. 5995 Die Leiterin. Staatlich« Textilfiu-hsohule Krainburg Der Unterrichtsbegrinn findet am Freitag, den 15. Sept. 1M4 statt. — Anmeldungen werden noch entgegengenommen. 59»7 I>ie INrfktion. IMi Službo dobi Kupim Sprejme se vajenec s popolno OHkrbo pri tvrdkl MlesstaJeir-feilf^nhauerel, Pravali. 1535-1 Л ajenca za Izdelovanje tehtnic sprejmem takoj. Joliann Šte. fantechitMiii, St. Veit a. d. Sawe. 4008-1 Izprašani kurjač, obenem tudi hišnik, se išče гл takoj. Ponudbe poslati na firmo Pflel-derer Obstwerk Oberkrain v Podnartu. 5969-1 Hišna pomočnica, od 18 let dalje, vajena delonia kuhinje ev. tudi trgo^^ne, dobi stalno mesto pri mali družini v bližini Kniin-burga. - Nastop takoj. - Naslov pri K. Bote, Krbg. 4021-1 Dekle, lahko tudi zapuščeno, brez staršev, staro okoli 12 do 14 let, se išče v pomoč pri mirni družini. Vsa oekrba v hiši. Priuči se lahko tudi kuhanja. Pcmudt>e na naslov; Gregori Paula, ABling, Veideserstr. 30. 403,5-1 Sprejmem takoj ćpvljarekega l>omočnika in vajenca. Oekrba v hidi. Anton Nag-litooh, Am Hanjf 159, Krainburg. 4032-1 Službe išče Dekle, Slovenka, z nekoliko znanjem nemščine, iSfe mesta kot otroška vzgojiteljica k ugledni družini — najraje v Llenzu ali okolici. — Ponu(H>e na K. Bote, Krainburg, pml »Dobra služba«. 402в-2 Zakonca iščeta mesto hišnika kjerkoli. Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod šifro »Nujno«. 4017-2 D()l>ra in zanesljiva ženska pi-siirnlška moč Išče zapoKlitve. Ponudb« i>od značko »Kane-Klji\-a« na K. Bot«, Krainburg:. 40.35-2 Fant, pošten, star 15 let, z enim razredom trjfovske *ole, bi se rud izučil v specfrijskl ali ma-nufakturni trjfovini na Gorenjskem. Prednost ima spečerija v Krainbiirgu aH okolici. - Ponudbe na K. Bote, Krbg., pod »Marljiv«. 4043.2 Išče v najem Beerenobstanbau in Oberkrain G«ben Sie Ibre Beeteiiungen von Ribisei- (scttwarz und-rot), Stacheibeer-, Himbeer- und Brombeerpfianzen eowle von Weichselkirechen fUr die Pflanzung in die-aem H«rb»t mogriichet baid bei den Gemeindeobetwar-ten, bei der Gartenbauberatiingsstelle in Krainburg oder bel una auf. Von Ibren Obetwarten oder von une erbalten Sie much die Broachilre >Neuz«itlicher Beerenobstbau« von И. Plock, Marburg a. d. Drau, tn deutacher oder elo. weniecher Sprache. Pflelderer Ohetwerk Oberkrain, Podnart. Nasadi raznih jagod na Gorenjskem Naročila razmh vrst jagodnih sadik m elcer za črni la rdeči ribizel, koemulje, maline, tcopine in višnje za ietotojo jesensko saditev oddajte čim preje občinskim ali sreskim sadjarjem, ali pri Gartenbauberatungsstelle v Kr&inburgu aH pa prt nas. Pri občinskih sadjarjih in pri nas dobite tudi najnovejšo brošuro »Moderni Jagodni nasadi« od H. Plocka la Marburga a. d- Drau'v nemškem ali pa slovenskem jeziku. PfMderec Obstwerk Oberkrain, Podnart. ZAHVALA! Ob priliki težke Izgube nade dobra In nepozabne soproge, mamice in Merke Maria B«Bdit*r roj. Ultsdiar, 88 najprisrčnejSe zahvaljujemo vsem za pomoč in tolažbo ob zadnji uri, zlasti gosp. župniku v Kamniku, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja in vrnem, ki ao naio drago pokoj-nico spremili na zadnji poti. Рвгаж-Stcin, y avgusta 1M4. Cahijo^l: "oprog, mati tn oatak* Aorodatvo. ZAHVALA: Povodom nenadne smrti mojega soproga AloltU Frani. ae iakrano zahvaljujem vsem za izražano so-talje, kakor tudi za podarjene vence In šopka. Posebno toplo ae zahvaljujem aoaedora, ki ao mi v teh laloatnih dneh nakloni M prav posebno pomoč. Lengenfeld-Balza, 27. avgust* tmliijofa vdova Katarina Kraii/.. oufgeposstl Junggesellen waschen keine Wasche.Trotz-dem кбппеп und mUasen auch sie zur Schonung der W^sche und lur Eineparungvon Waech-mittein beitragen: durch Vermeldung jeder vermeid-baren Beschmutzung f — Denkt also stets daran,daB •lark beschmutzteWasche schwerer zu waschen let. Seid sorgsam beim Ge-brauch der WSeche: Vie Seifenkarie dankt es Euch! Iščem v KrHliiburKu ull »koliri Hol>o, po nioinontl opri-iiiljen«. fS'asTov v K. BotP, KrmlnhiirK. 4027-4 /rm sobico Ш dve oxcW v ivniinbiirj;)! ali okolici. . Po-.".Klbe na K. Bote, Krainburg. 4039-4 _Prodam_ , I č zajčjih hlevov naproUaj. lena 100 do 300 KM. NhhIov v upravi K. B.. Krbg. 3995-6 Fflr sehmutzige Hand« ATA Prodam dve beli kozi, ena z rogovi in ena brez rogov, obe dobri mlekarici, »tari od 2 do 3 let. Richer, Gora 28 pri Komendi, Stein. 4024-6 Vajenec ali vajenka ;:a trRoviiio z mešanim blagom se takoj sprejme. Vsa slcrha v hiši. Pogoj dol-žnostno leto (Pflicht jiilir). Fa. Tschepon, ABling. 5904 ATA M ne«h i#d*f KkmW2t**m Hau*orbei(. Helu« Si« ATA lmm#f griffb»r«i( o«ti Spw<*t*t« H#rg#*»*IK(md*nP#r,M Werkem. miohll#« Mundpfl««* «nnl m EibiMuni; d« Otsundhtil, 4ГЛП der Murni In dif Elnrin««!""'" Titi« Kmnkhtllilnira« Mvobol«« CHINOSOL-OurwlnDle'lej МГ«!« elchl m B»n4 „ vortiNruhead muA mit PJ tlY«(fn w't rtiM S»IJ in w»imtniW«»itr, itntn. zahvala NaSa ciohia, лгСпо ljubljena mama, goepa B«tka GogaU. ro). Sima nam Je dne '^8 avgiwta 19И. po UnlJAI In mučni holeznl umrla. K večnemu počitku smo jo po-10*111 dne 30. avgusta. Ob tej pi lUkl se Iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano sočutje, zlasti tlarovaltem vencev in cvetja. Bog ji bodi nill sodnik In bogat plačnik! V e I (I e s , dne 31. avgiiHtii IU44 (•lulioko /nliijiM I: liMWf (ijigiilH. ж>|)Г1>л; SIi'nWo, shi; MitriciH, h, i. Kupim čevljarski prešivaini stroj za prešivanje podplatov in en stiskalnj stroj. Ponudbe na Joaef Majes, Schuhmacher, St. Georgen 51. Eichtal. 3988-7 Kupim sobni toplomer, razvijsu-lec, menzuro, ter dobro ohranjeno g-ltaro (havajsko). - Ponudbe na K. Bote, Krainburg. 3986-7 Spalnico, Jedilnico in kiiiiinjsko opravo . kompletna is trdega lesa, kupim. - Ponudile na K. Bote, KrainiNkrg pod »4016-7«. Menjam Kjavo moško obleko, temno, skoraj novo, za osebo 175 cm, zamenjam za klavirsko harmoniko z 80 basi. Po potrebi tudi doplačam. Ponudbe na Pirnat Bruno, Spaigasse 16, b. Mayr, Bad Kisaingen, 13 a. 5981-15 Menjam železen štedilnik za vzidati za žensko kolo event, prodam. Naslov v K. B., Krl)g. _4011-15 Menjam 5 Irt staro kobilo za 2 do 3 letu starega konja ali kobilo. - Naelov v K. B., Krbg. 4023-15 Menjam električni likalrilk, 220 voltov, in ne rjaveč jedilni pribor za Seet oseb, klešč« za sladkor in klešče za močnate jedi, nadalje usnjeno listnico za gospod« ali dame za namizno preprogo, približno 2.50 m Široko in 3 m dolgo. - Ponudbe na Kar. Bote, Klagenfurt, pod številko >1536-15*._ Menjam violino, za harmoniko aH (itre. - Poizve se: Lesrhnlk Darinka, Frobelgasse 1, Krainburg____^2-15 Dobro ohranjeno moško kolo zamenjam z.a harmoniko, ev. prodam. Na ogled ob nedeljah dopoldan. Naslov v K. Bote, Krainburg. 4034-15 Menjam dobra nioAkn kolo za dober ftivalnl stroj. Rar-llUa se doplaAi. Naslov v Rar. Bote, Krainburg'. 4038-15 IXumski Bvetloelv volnen plaSf menjam za žensko dobro ohranjeno kolo. llazlikn se doplafa. Naslov v K. Bote, Krainburg. 4042-15 Popisi Obrtnik, »O let »tur, певгегрп v KHkonu - ne po »vojl krivdi, Knivnja Ж §;oM|>«Mii^no alt vdovo do 80 let. Ponudbe |M>d »Iftfenn ljubezni«, 4036-20 ženit ve \(luva 34 let, intrll^cntna, 7. i>nliii otrokom, pokojnino in 16 oralov velikim, posestvom v vinorodnem lepem kraju, nudi lokale in vso oekrbo podjetnemu, staTejftemu (tudi do 60 let) zobozdravniku, ki bi hotel hs-vrAevatl #voj |и>к11с, na di fpll. Ponudbe na K. B., Krainburg, pod »Npp<»ro<*<'n nil vdovec«. 3968-21 Katera gospodična srednjih let se želi spoznati z dobro vpeljanim samostojnim obrtnikom? Ker sem bil v ljubezni večkrat razočaran, naj se javi po možnosti tudi obrtnica, resno misleča, s sliko na K. Bote, Krbg., pod »Zvesto Te bo ljubil Invalid'-. 3984-at Samostojen sedlarski mojster, srednje starosti, žrli spoznati v svrho takojšnje žinltve dekle, vdovo aH ločenko brez lastne krivde. Prednost Imajo Šivilje ali »teparlce. Premože-nle postranska stvar. I..e resne ponudbe na K. Bote Krainburg, pod »Srečna hod,^^^ Razofiar"" ^ poeenlnlk V oentrti mesta na Gorenjskem, ae želi takoj poročiti z ffonpodlCno ali vdovo (xj 28 do 38 let. katera pome-duje katerokoli obrtno pravico. Z znanjem nemščine imajo prednost. — Resne ponudbe « kratkim ilvljenjepiaom In točnim namlovom poslati na K. B. Krainburg, pod »Samoatojen obrtnik«. — Tajnoet »ajam- ____3971-Zl MoKkl, #rp(liijlh let, it'll |н>-znnnalva r, dontojnlm dekletom poštenih ■taršev, po moXnoeti • šiviljo, katera ljubi naravo, planine in Ror* In bi mi bila večkratna npremljevalka na pohodih v gore In planine. Ponudbe naj pošlje na K. Bote. Krainburg:, pod WalilmHiinHhell. 3948-31 Dekle, at aro Z1 let. JSell znanja v avrho tenitv# i preprostim fantom, najraje Oorenjoem. od 'M M let, fedne zimunjomtl, M-dno veaelega In dobrega »r'T, • lw» reane ponudbe je poala'l .4 fllko na K. Bote, pod >SSv*«te are*«. 401в-И Mlajši gospod, državni uslužbenec, želi znanja z gospodično, staro do 25 let. Slika zaželena, stan Je postranska stvar. Cenjene dopise na K. Bote, Krainburg. pod »Zvestoba«. 4000-21 Gospod srednjih let želi znanja z gospodično ali goHpo ne nad 39 let staro, radi skupne »reče. Cenjene dopise poslati na K. B., Krainburg, pod »Sreča, v ljubezni«. 4013-21 Gorenjski delavec v Reichu za^ poslen, mlad, v cvetoči pomladi, a brez cvetja ljubezni, iščem zato znanja 8 sebi enakim cvetočim dekletom, ki je prav tako osamljena in si želi nove pomladi cvetoče ljubezni! Slika zaželena. Ponudbe na K. B., Klagenfurt, pod »čista ljube* zen«. 5982-24 Vdovec s stalno službo in imetjem, brez otrok, želi gospodinjo 35—50 let staro. Poznejša ž*, nitev ni izključena. Takojšen nast<^ zaželen. Naslov т upra-vi K. Bote, Krainburg. 4017-21 ]\I1ad Gorenjec, uslužbon pH železnici kot kurjač, išče seM primerne družice v starosti od 20 do 25 let radi čimprejšnje ženitve. Ponudbe s sliko poslati na K. Bote, Krainburg, pod »Srečni zakon«. 4033-21 izgnblједо Oseba, ki je v ponedeljek, dne 28. avg. 1944 zjutraj, na tleh pri avtu v Laak pobrala izgub« Ijene živilske karte neke trgon vine, se poziva, da jih zlepa odda lastniku sicer se ovadi in pride v javnost, ker je poznana. . J. Bergant, Altlach bei Laak. 5994-23 Dne 33. av gusta 1944 mi je bilo v St«inu odpeljano đamsko kole znamke »\\ianderer«, zelen* pleskano. Kdor kaj ve o njem, prosim, da sporoči proti dobri nagradi. Naslov doM pri лта-twrju »Pulverlabrlke« v Steinu. 4020-22 Dne 5. avgusta 1944. sem pred ewkvljo ali na Adolf Hitler-platzu zgubila karirasto sivo# rjavo jopico. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi т K. Bote, Krainburg. 4044-22 Razno OKumljcnca, ki je pred ;;«k1Uiio Zort v Krailiburgu odpeljal kolo ter nanprotl Lbmthfrjevegi* HkladIMa Into razdrl, plaAče in diike [>1*. porAvain, da odnyAene dele tekoin 8 dni vrne ali poAljc iia K. Bote, Krain« burR, ker bom sicer javil 7л-dcvo policiji. - M. B. 4030-23 Gof>pa TlHcIiina v Kratobur^iU ki je Imela pri barvarni Wag. ner v Ktidnmoasdorfu v<»lneno roita obli-l4o v člAčenju in je po-niot«imi dobila napAfno, oc pro. »i, da prinese nazaj In doU NVojo. 4037-28 Uružalmlco, prijazno in čedn^ v avrho »kupnega gompodlnj. Htva, M rad pridobil. Ponudb* po