List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TEST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vna-prej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Slovenci! Podpišimo zahtevo po imenovanju začasne enotne civilne uprave Varnostega sveta OZN OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 240 TRST - SOBOTA, 6. JUNIJA 1953 CENA 20 LIR Izdajstvo 'Nihče ne more da.nes zanikati, da se z beograjske, rimske in anglo-ameriške strmi Pospešujejo razgovori in priprave za, najbolj nesramno prekrvitev ene izmed svečano podpisanih mednarodnih obveznosti, t. j: mirovne pogodbe z Italijo, ki je določala in določa Ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Celo najmanj Politično zgrajeni ljudje se že Zavedajo tega dejstva. Vse naše prebivalstvo ve, da obstaja ta velika nevarnost in da jo je treba čimprej odvrniti, ako hoče ikončno mirno zaživeti in normalizirati stanje v svoji državici, podvrženi tujim okupatorjem, ki se za. njene mterese zmenijo kot za lanski’ sneg.. Naše prebivalstvo preizkuša v teh težkih in nevarnih dneh syoje politične stranke im skupine, ker se -:lz njihovega stališča. glede STO lahko razbere uit se ras zavzemajo’ za naše interese ali pa niso nič d-ruge-Sa kot plačani priveski tujca. Iz sedanjega zadržanja slovenskih političnih skupita od ‘itofašistov, Agnélettav’cev, Be-sednjakovoev do Tončičevcev Se pa da razbrati le eno: njih Voditelji zavzemajo stališče, ki le sovražno STO in koristi le iPešetarsklm poskusom Rima, Beograda in An-glo-amarikan-cev. Tako izdajalsko stališče je v prvi vrsti odlika tržaških btofašistoiv, Iki -'imajo v takem Početju obilo izkušenj. Tržaški titofašisti so kot pridni Kraigherjevi kurirji že pokopali UMrovno pogodbo z Italijo. Svobodno tržaško ozemlje ira se d-anes Ikot konjski mešetarji in "odličmijak.rt) ameriške šole za-v. ^eitnajo1 le za to. kako bi najboljše prepričali tržaške Slovence, da je treba STO uni-in ga dodeliti Jugoslaviji •h Italiji. . Zato se navdušeno poteguje0' za Titovo- «etnično črto», Pomen j a gospodarsko, so-- c tal no, 'narodnostno smrt našega Ozemlja in našega prebivalstva-, kot v imperialistični šoli izu;eni provokatorji Ikričijoi, da -se o vomì B ne’ govori več, «er je tam Jugoslavija, da se 0 c-oal A prav tako ne more Razpravljati, k-er pripada Titu v1 da te za tržaško mesto «n-aj. ' oljja rešitev» skupna policij-uprava1 Sceilbe im Ran-ko- Titi>vsk° stališče pa ni le v strem nasprotju z napori za brani te v miru na svetu, ker rešitev miiroivine pogodbe z Ita-prav gotovo ne pomeni "Upravi-ti korak naprej k po-"britvi, marveč je tudi rini pred-'Sem -v ostremi nasprotju z i-n-■ eresi tržaških Slovencev, ki Rhl _ edino- mirovna pogodba "talči enakopravnost in ki bi j1 h mešatarska rešitev od-trga-U pd svojegai naravnega- sre-t. j. Trsta, kar bi pome-, IRo- pomuditi. De Gaisperiju ka-jjh 50.000 mestinih Slove-ncev «9 mu odkriito priporočiti, naj “h V najkrajšem času razna-cta; kajti, to- bi' prišlo1 že samo .•5* sebe,, če bi mestni Slovenci Rubili stilke s podeželjem in 1 bil v Trst onemogočen -dotok ^pvih moči' s podeželja. Titoiv-.<0 stališče je torej najpodlej-ne m-arodn-o izdajstvo- in ■"tedsta-vlja, najboljši- -dokaz P.R°tiniaciona.lne politik-e. ki jo bovška- vlada vodi tudi- -v tem ®rimeru. To po-liiti-ko, smo- pre-"^jčanj, odločno o-dk-lanjajo tito-vsiki pristaši v Trstu, 3 poleg -ostalega -n'kakor n-e v 'Titov «raj». p *h stališče voditeljev SDZ? J3 .kričavih pozivih prvih dni t. -L, s -katerimi -so hoteli r-eslepitii tržašk-e Slovence in n^°je pristaše, so isedaj po--,vn ker so -iltalki preveč znani kat-0vci> da bi -si -upali izreči ksno graj-o. proti njim. henf s,Uoyen-slkem, nacionalistič-bstv ipolju -s,e je torej zopet išj>Qari:la enotna fronta proti c6v °'d! titovcev, A-gnelettov-čevc e‘sec^inialc0‘vcev do- Tonči-Am,BeX' P-nk-es-ter pa- dirigiraj-o h'2 .tjka-nei, ki- hočejo rešiti di-tvp a v,Pra|šainj-e v smislu ,utr-ka 'svojega napadalnega b-lo-toj . o-hl-išljeniki teh skupin VhiV yediq; ka-j morajo napra-e^-ohmiM1 hrbet svoj-im jani-Vm; 01 voditeljem jin z veliko si'erì^0 tržaških Slcvencev, ki žahte'0, Komunistični partiji, ^OtačJati -v Pričakovanju do-ša^j ne rešitve tržaškega vpra-Bogii,?0 duhu in, črki mirovne tbq «.v ® z Italijo začasno eno-§a ‘ .«,:v,lllno upravo- Varnos-tne-ki nam- daje sra«y, at' da preprečimo- ne-dmno barantanje. K. S. PREPREČIMO URESNIČENJE Titove »etnične rešitve"! Beograjska Mednarodna politika» potrjuje, da Tito vztraja na za nas pogubonosnem predlogu o «etnični črti» - Štiri skupne podlage Rima in Beograda - Amerikanci podpirajo titovske zahteve - Enotni sindikati pozivajo VS OZN, naj prepreči razkosanje Izja-ve tito-fašističnega tajnika za zunanj-e zadeve Popoviča o- -tern, d-aj je rešitev tržaškega vprašanja na podlagi mirovne pogodbe z Italijo «neverjetna im nemogoča», so- med tržaškim prebiva,lstvcm, ki se vedno bolj prepričuje o, grozeči nevarnosti razkosanja izzvale upravičeno zaskrbljenost. Se večjo zaskrbljenost pa je izzvala titovska zahteva po Saveljskem in škedenjskem «hodniku», ki že po- svoji vsebini preds-tavčja najresnejši atentat na obstoj tržaškega, mesta in poi svojem bistvu odkri-va titovsko voljo ita željo po čimprejšnjem uničenju Tržaškega -ozemilj-a. Popovičevim izjavam pa se je pridružil še članek revije «Mednarodna -politika», uradnega glasila beograjske vlade. V polemiki z De G-a-sperijem ta, revija precizira v treh točkah s-ta-lišče tiito-fašistične vlade ita talko postavlja -pegoje, na, podlagi katerih n-aj se med obema vladama zaključijo pogajanja, za uničenje STO in za njego-vo r-azd-elitev med I-talijo in Jugoslavijo. «1. Mi smo za sporazumno rešitev vprašanja Trsta — pravi «Mednarodna politika» — NA OSNOVI ETNIČNEGA NAČELA. 2. Mi imamo toliko več razloga VZTRAJATI NA ETNIČNEM NAČELU ,t. j. na tem, da čim manjše število Jugoslovanov pride pod Italijo. 3. NE GRE SPLOH ZA VPRAŠANJE CONE B. Niti etnični, niti kakršen koli drugi princip ne morejo opravičiti ponovnega postavljanja vprašanja te cone. VPRAŠANJE JE SAMO CONE A, bodisi zaradi etničnega kak-or tudj zaradi gospodarskega načela. Trst je etnično mešano mesto z d-esettiso-či Jugoslovanov. Trst je parodino pristanišče svojega zaledja, t. j. v prvi vrsti Jugoslavije. V imenu obeh načel Jugoslavija upravičeno zahteva, da je prisotna v Trstu, oz. v Tržaškem zalivu» itd. Iz tega izhaja, da so tiitolaši-sti že doise-gli z De Gasperijem nekaj skupnih -podlag, in -si-cer: i- rimtska i- beograjska vlada sta s-i edini prvič, da je treba prekršiti mirovno pogodbo, drugič, da je treba uničiti STO, tretjič, da ga je treba razdeliti med Italijo ita Jugoslavijo in; četrtič, da je treba to razdelitev izvršiti na podlagi «etničnega načela», Le načip izvajanja «etničnega načela» .trenutno- loči De G, c.s-peri-j a od Tita. A ta nasprotja so le začasnega značaja, zato je pričakovati, da bo -tudi- o- tem prav kmalu dosežen -sporazum. Go-rnja dejstva, oz. gornje skupne platforme ri-m-ske in beograjske vlade n-am 1-e potrjujejo težko nevarnost, v kateri se nahajamo. Titovska vlada si izvajanje «etničnega načela» zamišlja kot priključitev vse co-ne B in večjega dela cone A k Jugoslaviji, ko,t -prepustitev tvžaške- POZIV POSOŠKE FEDERACIJE KRI Goriški Slovenci volite Komunistično partijo Italije! GORIŠKI SLOVENCI! Jutri bodo v Italiji politične volitve. Vsi dyavljanli so poklicani, da izTOlijo nov parlament in senat za dobo petih let. Pred to nalogo stoje skupno z ostalimi državljani tudi Slovenci, ki žive na Goriškem. Ostati ob strani v tej veliki politični borbi, ki je taku važna za bodočnost dežele, bi pomenilo Izdati lastne interese. Prav zaradi tega smo v tem večji meri dolžni, da gremo na volitve i,n da s svojim glasom kot dleovnj ljudje in kot Slovenci, obs-odimo De Gaspe-rijevo vlado ter podpremo gibanje italijanskih delavcev Vodstvi DFS in SDZ vabita goriške Slovence, naj v znak protesta proti De Gasperiju oddajo bele glasovnice. Toda tak način protesta je neučinkovit in brezpomemben. De Gašper; bi bil zelo zadovoljen s tem, da bi vsi demokrati in komunisti v Italiji sklenili oddati bele glasovnice. To bi mu pomagalo, da bi brez vsakega napora d-osegel absolutno večino v parlamentu. Oddati bele glasovnice pomeni ne le, podpreti De Gaspe-rija v tem, da se polasti absolutne večine — torej omogočiti dejansko uveljavitev sleparskega volilnega zakona — temveč pomeni tudi politično osamiti slovensko ljudstvo, kar sta bila prisiljena priznati celo titovska voditelja Babič in Stoka. Resnica pa je v tem, da se skušajo voditelji DFS in SDZ po e-ni strani izkazati pred Slovenci kot nasprotniki ue Gasperija, po drugi strani pa ga hočejo podpreti. Voditelji DFS in SDZ niso nikoli dosledno in pogumno branili interesov slovenske manjšine na Goriškem. Ko se je razpravljalo v pokrajinskem svetu o zadevi pevmskih kmetov in je bilo tre-ba braniti omenjene kmete, je bil titovski svetovalec Nanut odsoten, predstavnik SDZ, svetovalec Bratuž pa je glasoval proti resoluciji, ki so jo predložili komunisti in ki je zahte- vala, naj pokrajinski svet zaščiti pevmske kmete. Ko je bilo treba braniti pra. vice delavcev ladjedelnic in SOLVAYa v Tržiču, SAFOG v Gorici, predilnic in tkalnic v Fodgori in Ron-kih, so predstavniki DFS in SDZ sabotirali borbe, ki so jih v. sklopu sindikalnih organizacij vodili komunisti. Ko se/ je zahtevalo pravno priznanje in uzakonitev slovenskih šol na Goriškem, so predstavniki DFS in SDZ, namesto, da bi se pridružili akciji, ki je bila podvzeta v parlamentu, u-prizorili nesramno kampanjo v njihovih časopisih ter obrekovali komunistične poslance. GORIŠKI SLOVENCI! Komunistična partija se bori za vlado miru in socialnih reform, ki bo spoštovala ustavo Republike, ki bo vladala tako, da bo dovolj dela v tovarnah, ki bo znižala cene umetnim gnojilom, ki bo zaščitila poljedelske pridelke, ki bo znižala davke malim posestnikom, o-brtnikom, delavcem, ki bo zagotovila dostojno socialno skrbstvo in omogočila brezplačno zdravniško oskrbo vsem potrebnim državljanom, ki bo nudila vsaki družini dostojno stanovanje, ki bo spoštovala narodnostne manjšine, ki bo usmerila vse dei-ovno ljudstvo na pot miru, svobode, blagostanja in napredka. V imenu nepozabnega rojaka Jožeta Srebrniča, bivšega komunističnega poslanca v italijanskem parlamentu, pojdite na volitve in volite Komunistično partijo! GORIŠKA FEDERACIJA KPI ga mesta, za katerega prav za prav gre, kot poudarjajo tito fašiistični urad-ni ,krogi, Italiji z nekaterimi gaspo-darsikimi garancijami Jugoslaviji. Na to pa so pristali tudi u-radni ameriški krogi, kar poroča agencija «United Press» iz Washingtoinà. Vest agencije pravi, da s-o uradni washing-to-nski krogi mne-nja, da bi se. jugo-slo-vanska želja po izhodu -na morje lahko izpolnila tudi brez «hodnika». To naj bi se zgo-dilo po rešitvi vsega, tržaškega vprašanja na podlagi etnične črte talko, da bi Italija za- 99 let pomudila Jugoslaviji uporabo tržaškega pristanišča in železnice Trst - Herpelje. Ves-t agencije «United Press» se zaključuje s trditvijo, da je o tej rešitvi bilo že govora pred časom. In- to odgovarja resinici, ker je isto rajnki rimski zunanji minister Sforza predlagal pooblaščencu beograjske vlade Yj:u zadnje dni j ull-i j a 1951. V-se to nas prepričuje, da se Ik temu načinu rešitve nagibajo tudi titovski -krogi, kar nam potrjuje članek «Mednarodne politike», -ko govori o «gospodarskih interesih v Trstu» in o «izhodu na morje». Taka rešitev pa- ne bi bi-la nič drugega -kot -spojitev «etnične rešitve» in ko-nd- /minija v celoto, kar bi pomenilo rešiti vprašanje na podlagi «etnične črte», -do-čim- bi se v-pra-ša-nje mesta Trsta rešilo z varianto kondominija o 99-Ietnem -uporabljanju tržaškega pristanišča s strami Jugoslavije. V tem času, da ne bi demain-tiral-i 'svojega imperialističn-e-ga bistva, titofasi'sti nadaljujejo priključevanje -cone B k Jugoslaviji z 'razširitvijo jugoslovanskih zakonov. 29. maja so jih razširili- dr-ugih 11, -do-čim- so v -koprskem in bujskem okraju razširili- sllo-venske, oz. hrvatske zakone. Izražajoč veliko za-s-krhljenc-st tržašJk-e-ga delovnega- ljudstva zaradi titovskih, rimskih -i-n anglo - ameriških mahinacij proti STO' in prav -posebno za- radi nevarnosti, ki jo predstavlja «etnična rešitev», je Z-veza encijiih sindikatov odposlala 'Wmoi3,tneim>u- svetu OZN nujno pis-mo, v katerem opisuje težko i-n nevzdržno stanje, v katerem -bi -se naša pokrajina znašla- -po etnični rešitvi, in v itnenu velike večine slovenskih, hrv-ats-kih in italijanskih delovnih ijud-i cone A i-n B STO zahteva od Varnostnega sveta, naj s. -svojo avtoriteto prepreči vsako tako nevarnost V tem času -pa se po našem ppldročju nadaljujejo akcije za nabiranje podpisov proti razkosanju in za imenovanje začasne enotne civilne uprave Varnostnega -s-veta. Tržaš-ki odbor mi-ru, bi je pobudnik ene izmed teh akcij, -poziva -vse prebivalstvo kakršne koli narodnosti i,n, kakršnega koli prepričanja, -naj podpiše to zahtevo, ako hoče rešiti- pred poginom svoje mesto, podeželje, cono A in cono B DA ONEMOGOČIMO VSAKO ŠPEKULACIJO NA ŠKODO SLOVENCEV GLAVNI ODBOR SHPZ o vprašanju naših šol Glavni odbor SHPZ je na svoji redni seji dne 31. maja pretresel stanje slovenskega šolstva, zlasti v zvezi z akcijo SHPZ za njegovo uzakonitev s stalnostjo šol in Učnih moči. V zvezi s temi vprašanji je posebej preučil akcije odnosno pobude, ki so v zadnjem času izšle iz določenih skupin slovenskih šolnikov. Po izčrpni diskusiji in temeljiti preučitvi teh važnih vprašanj Glavni odbor ugotavlja: 1. Akcija takozvanega «Poverjenega odbora» in njegove zahteve ne morejo dokončno rešiti perečega vprašanja slovenske šole v coni A STO, ker se njihove zahteve za «dokončno ureditev slovenskega šolstva» omejujejo le na nekatera vprašanja, kot so organizacija vrhovne šolske uprave in postavitev nekaterih drugih višjih organov slovenske šole. In še ta vprašanja skuša rešiti na podlagi ozkih gledanj zelo omejenega števila slovenskih šolnikov, ki so pod vplivom titovskega vod- šole, organičen načrt ter stalnost učnega osebja, od rešitve katerih je odvisen ne le nemoten razvoj in napredovanje slovenskih šol, marveč celo sam njihov obstoj. 2. Akcija «Poverjenega odbora» ne more doprinesti in dejansko ni doprinesla ne k enotnosti slovenskih šolnikov, ne k zbližanju s starši. S svojimi zahtevami glede nastavljanja učiteljev in profesorjev je povzročil v vrstah šolnikov upravičen odpor in protest, ker ni upošteval pravic onih, ki imajo po zakonu vse pogoje za nastavitev. Posledica tega njegovega neutemeljenega stališča je bil razcep v učiteljskih vrstah in pokrenitev nove akcije, katera. gre za tem, da zaščiti pravice domačih šolnikov. 3. Dosedanje akcije in zahteve «Poverjenega odbora» vedno bolj očitno kažejo na to, da so njegovi glavni pokretniki, titovski agenti, ki skušajo na račun slovenske šole in šolnikov in s tem na škodo vsega slovenskega ljud- stva in anglo-ameriških vojaških stva v coni A doseči svoje posebne, politične namene v zvezi z nameravanim razkosanjem Svobodnega tržaškega ozemlja. Spričo tega Glavni odbor SHPZ opozarja vse slovenske učitelje in profesorje, naj ne nasedajo nobenim nadaljnjim mahinacijam oblasti, katerih absolutni samovolji skušajo podrediti slovensko šolo. «Poverjeni odbor» pa popolilo_ ma pušča ob strani osnovna vprašanja, kot so uzakonitev in dejanska enakopravnost slovenske Rešimo Rosenbergo va ! Sodnik odločil, da bo rabelj usmrtil Ethelo in Juliusa Rosenberga 18. junija pred polnočjo - Ganljivo pismo malega Michaela Eisenhowerju WASHINGTON — V petek je -sodnik Kaufman, ki so ga a-merišik-i fašistični kro-gi -kot Zida nalašč izbrali da sodt dvema Z-idicma, določil datum izvršitve -smrtne obsodbe nedolžnih zakončevi Rosenberg. Do zadnjega je odv. Bloch, ki se že -dve'leti -vztrajno bori za to da iztrže smrti dve nedolž-ni žrtvi ameriškega faši-zma, zahteval, naj se d-o-ločitev -datuma- za izvršitev obsodbe -odloži do -odgovora predsednika Ei-se-nhohowerja na prošnjo za pomilostitev. Sodtnik je odločili, da bo-sta Ethela in Ju;liu-3 Rosenberg u-smrčena na eie-tričmi stolici zapora Si-ng-Sing v -tednu od 15. do 21. junija. Ker pa se v tiste-m zaporu sm-r-tne obs-odbe izvršujejo- le v četrtkih zve- Angleška javnost zahteva sestanek ChurchilGIWaBenkov Korejski ljudski predstavniki so v glavnem pristali na ameriške protipredioge o ujetnikih Svetovno javno mnenje se te dni zanima predvsem za politiko, ki jo vodi angleška vlada, in za dogodke v Koreji. Kljub temu, da je kronanje kraljice Kliza-bethe II. osredotočilo pozornost angleških politikov, je iz Londona prišlo več vesti, ki potrjujejo, da se Churchill trudi za vzpostavitev stikov s sovjetsko diplomacijo in vlado in da se pri tem prav nič ne ozira na Washington in na ameriško stališče. 2e zadnje dni preteklega tedna se je v Londonu začelo govoriti, da bo Churchill zaradi francoske vladne krize, zaradi katere se bo sestanek na Bermudskem otočju moral odložiti najmanj za deset dni, podvzel konkretne korake za sestanek z Malenkovom, ki naj bi se vršil pred sestankom z Eisenhowerjem in francoskim vladnim predsednikom. To vest je objavilo tudi uradno konzer- vativno glasilo «Observer», ki je v istem članku poudarilo, da mora angleška vlada nemudoma prevzeti iniciativo v svoje roke in na ta način postaviti Ameri-kance pred izvršeno dejstvo, kar jih bo prisililo, da sprejmejo pogajanja z ZSSR, ako nočejo odkriti svojega stališča proti pomiritvi. Ta vest je bila nekako indirektno potrjena, ko je Churchill predlagal Washingtonu in Parizu, naj se sestanek na Bermudskem otočju odloži za deset dni in ko je v sredo novi sovjetski poslanik v Londonu Malik obiskal Churchilla. Razgovor je trajal pol ure. Uradno poročilo pravi, da sta se Churchill m Malik razgovarjala o zadevah, ki se tičejo interesov obeh dežel. List «Star» pa piše, da je bilo ob obisku govora o sestanku velikih ali pa vsaj o sestanku med Malenkovom in Chur- chillom in da je Malik izročil Churchillu osebno pismo Malen-kova: Prav tako trdi list, da je bilo izročeno Eisenhowerju podobno Malenkovljevo pismo. Iz vsega ■tega je razvidno, da se sedaj odpirajo vrata k i zboljšanju odnosov vsaj med Anglijo in ZSSR in da bodo te angleške poteze prisilile Amerikance, da se odrečejo svojemu odklonilnemu in ultimativnemu stališču. V Koreji pa je v četrtek prišlo do sestanka med predstavniki obeh strani. Pogajanja se bodo nadaljevala danes, v soboto. Po poluradnih vesteh zgleda, da so ljudski predstavniki v glavnem sprejeli ameriške predloge in da so pripravljeni diskutirati o nekaterih drugih točkah. Istočasno je v teku umazan manever Sing-manarheeja, ki verjetno po nav-dahnjenju Amerikancev, odklanja premirje in zatrjuje, da bo «NAJBOLJŠA REŠITEV» Titolai isti so nam pred časom v edino očitali, -da smo za «boljšo rešitev», že -nekaj časa molčijo o tem, ker so v -tem presledku pogrunta-li svojo «-najboljšo rešitev». «Najboljšo rešitev» pa je že pred- meseci privlekel na dan krvnik Tito, In ker se -ta -mo-ž kot kaka starikava koketka rad... posluša, jo je vnesel v svoj govor v Slavonskem Brodu. Istočasno pa je po logiki človeka, ki je poln samega sebe, ustre-lil tudi kozla o «etnični črti», s katero želi povišati- Skedenjce v častne podložnike njegove države. Zgleda pa, da Titova «etnična črta» ni bila prav navdušeno -sprejeta od -titovskih -pristašev v Trstu. Za-to je «Primorsko» trobilo napisalo prejšnji četrtek uvodnik «Za najboljšo ,rešitev», v katerem pravi: «Mar je potrebno še posebej dokazovati, da rezultat kompromisa na podlagi takšne etnične -linije ne more biti dober?». Za-to trdi «Primorski», «se -pač ne more govoriti o kakršni koli etnični črti»...-In da bi potolažil svoje ljudi, se razpisuje o dobrotah «najboljše rešitve», t. j. Scelbo-Rankovičevega «kondominija». Zgleda pa, da ima Titova vlada popolnoma dru-gačne pojme o «najboljši rešitvi». Zato je titovska vlada revija «Mednarodna politika» v svoji zadnji številki -napisala, da «najboljša rešitev» tržaškega vprašanja se takole Blasi: «MI SMO ZA SPORAZUMNO REŠITEV VPRAŠANJA TRSTA NA O-SNOVI ET-NiCNE LINIJE... Twi IMAMO TOLIKO VE C RAZLOGA VZTRAJATI NA ETNIČNEM NAČELU...,» — To pa pomeni, da j,e bil «Primorski» ponovno zasačen pri tatvini, ko je skušal prikazati v lepši luči titovsko izdaj-stvo -slovenskih intereso-v. že to dejstvo, k a,k,o je «Primorski» skušal pred svojimi 800 bralci fal-zifidrati smisel T-ito-vih predlogov, nam potrjuje, da je -titovska «etnična črta» največja nesreča, ki nas more doleteti. Saj to trdi- celo «Primorski». SLOVENŠČINA SDZ že zadnjič smo razkrinkali jalzifikat «Demokracije» in «Kat. glasa», ki sta skušala prepričati Slovence, da se je Tito v Slavonskem Brodu izrekel za «imenovanje guvernerja». Sedaj pa bomo razlagali, zakaj so ljudje okrog «Demokracije» in «Kat. glasa» kaj takega lahko tvegali. Oni računajo, da Slovenci ne poznajo svojega lastnega jezika, ker so si razlagali naslednje Titove ibesede, kot izjavo v prid guvernerja: «Čeprav mi ostajamo pri tem načelu — jaz še vedno trdim — je dejal Tito — da bi bilo najpametneje, da se JE uresničila mirovna pogodba, da JE bil dosežen sporazum, o postavitvi guvernerja v Trstu, s katerim bi se strinjale vse države...» Tito torej ni dejal, naj bi se dosegel sporazum o guvernjerju, marveč da «bi bilo (takrat, t. j. leta 1947).) najpametneje, da se je uresničila (takrat) itd». — Tudi voditelje SDZ in SKSZ smo zasačili pri tatvini. Do sedaj nam na ta očitek niso odgovorili, zato smatramo, da so te Titove besede zlonamerno jalzijidrati, da bi lahko varali svoje ljudi in jim prikrili nevarnost, v kateri se nahaja naše Ozemlje. Tito in titofaši-sti si niso mogli izbrati boljših zaveznikov. Naj bodo le prepričani, da jim bodo voditelji SDZ in SKSZ zvesto po.magali varati Slovence v znamenju «višjih protikomunističnih intere-rov». SE O ROZMANU Zadnji «Kat. glas» -se razburja, -ker smo vse Sl-ovence opozorili na nesramno provokacijo klerikalcev, ki s-o- v svojem listku objavili članek zločinca Rožmana. Ti ljudje so tako nesramni, da so ga v svojem odgovoru «Delu» začeli poveličava! i kot «velik,ega Slovenca» in kot čloive-ka, -na katerega «so Slovenci ponosni». Drugega si nismo pričakovali od izprijencev Rozmanovega, Rupnikovega belogardističnega, domobranskega kova. Slovenci jih pač poznamo še izza časov, ko so lizali- pete Franzu Jožetu, prostaško napadali Prešerna, Levstika, Gregorčiča in Cankarja, -izza čašo,v prilizovanja Karadžordževičevi bratomorni družini, izza časov blagoslavljanje Mussolinija in Hitlerja, streljanja partizanov in njihovih družin. Njim velja le naš prezir i-n naš gne-v. Svojega Rožmana naj si lepo d-rže: svoji k svojim. Naj p,a pustijo pri miru slovenski- -narod in ,naj se rajši kopljejo v belogardistični nesnagi. Na vsak način ,pa naj nam odgovorijo, ka-ko si razlagajo, da je vojni zločinec Rožman blagoslavljal «dučeja». To želijo vedeti vsi Slovenci., ki niso izgubili tega imena kot ljudje okrog «Kat. glasa». nadaljeval vojno sam, ako bodo ZDA pristale na premirje. Južno-korejski poslanik v Washingtonu pa je, kot poročajo poluradne a-gencije, zahteval od vlade ZDA, naj nudi Južni Koreji v primeru premirja vojaško garancijo, naj nadaljuje s pošiljkami orožja in naj pomaga Singmanurheeju, ako se bo njemu zdelo primerno ponovno začeti napad na Severno Korejo. Kljub temu za sedaj obstaja resno upanje, da bo prišlo do premirja, ako ne bodo Amerikanci našli kakšno novo formulo za njegovo preprečitev. Nezakonitosti sovodenjske policije V četrtek je briga-dir v So-vo-dnjah ustavil 8 tovarišev, -ki -so vršili v vasi pp zakonu dovoljeno -volilno propagando, ter jih prisilili, da s-o šli' z njim in drugimi- orožniki n,a- orožniško- postajo. Tu jim je p-re-vneti. brigadir skušal dokazati, d-a je bilo njihovo delovanje proti.postav-no; izja-vill je celo, da bi ji-h za ta prestopek lahko predal -sodišču. Očivid-no jih je hotel s tem -strašiti. Kljub dokazom ustavljenih to-varišev, da niso v ničemer prekršili zakona in da, je volilna propaganda zakonita pravica, je brigadir še -vedno trmasto vztrajal pri- s-vio-jem ter je začel ikončno- celo pretiti, d-a jih bo pri-ja-vil a,lil -celo pridržal v priporu, če bi .jih zopet zalotil pri takšnem poslu. Zaradi pomanjkanja prostora s,e bom-o k zadevi povrnili prihodnjič. Še en falzifikat demokristjanov AQUILA — Delavc-a De Lu^ Ca- in Martinelli- sta šla gledat razstavo «z onega -sveta-» in sta se spoznala v -dveh «ruskih delavcih vi koncentracijskem taborišču». Zahtevala sta odis-tranitev slike, -kar je direktor moral storiti,. Oba sta- tožila organizatorje razstave zaradi ■moralne škode. čer, bosta Rosen-bergoiva morala umreti, ako ne bo-sta prej rešena, v, četrtek 18. junija pred- polnočjo. Takoj po določitvi datuma za izvršitev obs-od-be je «Odbor za rešitev Rosenbergovih» sestavil -spomenico, v kateri navaja vse dokaze nedolžnosti o-beh zakoncev in krivega pričanja G-reengla-ssa in njegove žene, ki sta obtežila Rosen-bergova pod- pritiskom FBI in bit-o-f-ašističnega agenta v ZDA odv. Rogge]a. To -s-pomenico je odbor razposlal milijonu najvidnejših političnih predstavnikov ZDA. Isto spomenico je poslal predsedniku Ei-senho-vverju, Iki se prvič, ko je negativno odgo-vo-ril na prošnjo za pomilostitev, ni niti- zmenil za te dokumente i-n jih ni niti prebral. Zvedelo se je„ da je 20. maja deseti e t-nii sita Rc-senbergovih Michael poslal predsedniku Ei-senhowerju pismo, v -katerem pravi, -da je videl -po televiziji Oatisa, ki je bil na prošnjo njego-ve žene spuščen iz zapora od -preds-ed-n.ka republike CSR. Michael pravi: «Mislim, da je bilo lepo, ker so ga o-svo-bodili, ker je ječa zelo grda za vsakogar. M-oja mama ini -moj -papa sta -v' newyor,š'ki ječi. Moj bratec ima šest let. Ime mu je Hobby. On zelo čuti odsotnost mame in -papa. Tud: jaz. Ko sem v.ldel Oatisa, po televiziji, mi je padla mise-l, d-a bi se obrnil d-o Vas. Prosim, oprostite mamo- in papa za tu, da se jima nič ne zgodi. Ce -se bosta -vrnila domov, bova Hobby in jaz v resnici srečna. Zahvaljujem se Vam zelo». • Te dni pa se nad Rosenber-govi-ma vrši p-odel in nesramen pritisk s. strani tajne policije FBI, ki jima obljublja življenje, ako priznata «krivdo». Ros-e-n-bergova pa sta iz zapora poslala javnosti pismo, v -katerem pravita, da so te metadie pad,'e in nesramne, da nimata ka-j izpovedati, ker sta nedolžna,, da bo njuna smrt, alko j,u- bodo umoril-i, -večna sramota za vlado- ZDA in da bo zgodovina govorila o tem, kako sta po-stala žrtev najbolj monis-truozne mahinacije -vseh dob ameriške zgodovine. Po svetu se nadaljujejo protestne akcije proti izvršitvi smrtne obsodbe proti Rosen-bergov-ima. Ameriška poslaništva in predsednik Eisenhower prejemajo -na tisoče in deset-tiisoče pisem, v katerem se zahteva pomilostitev in oprostitev Rcsenbergovih. Naj se tudi pri na-s dv-igne mogočen val protestov, ki naj prepreči, da bi rabelj v imenu ameriškega fašizma usmrtil dva popolnoma nedolžna človeka in -pustil sama -na svetu dva majhna o-trofca, ki potrebujeta, kot vsi otroci! na -svetu,, sv-ojo mamo in svo-je-ga papa. titovskih agentov okrog slovenske šole, ki so se ponovno izkazali kot škodljivci, obenem pa kot zagrizeni nasprotniki ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja, katero je v sedanjem času edina možnost, da dosežemo tudi mi Slovenci svojo popolno narodno enakopravnost. Dolžnost slovenskih šolnikov je, da preprečijo vse nadaljnje politične špekulacije na škodo slovenske šole. Vse slovenske šolnike poziva, naj se iznad vseh političnih in ideoloških razlik združijo v enotno akcijo v obrambo slovenske šole in s tem narodnega obstoja tržaških Slovencev ter zahtevajo predvsem: a) popolno enako lir avnost slovenske šole na podlagi redne zakonodaje; b) v vrhovni šolski upravi mora sodelovati z odločujočim glasom potrebam odgovarjajoče število slovenskih šolnikov; c) vzpostavitev organičnega načrta za slov tiske šele vseh vrst in stopenj; čl zagotovitev : j-ti in priznanje dosedanjega sl:.lbova-nja slovenskemu učn mu osebju, ki izpolnjuje vse zan. ■ con i A. V isti sapi se «zražajo» nad raznarodovalno politiko proti tržaškim Slovencem in ne pozabljajo prikazati svoje okupatorske gospodarje v luči «žrtev» rimske požrešnosti, kot da bi lahko hlapec diktiral svojo voljo gospodarju. Ob tej najnovejši njihovi nesramnosti pa je dobre ponovno z debelimi črkami napisati, da so za vse, kar se s tržaškimi Slovenci dogaja, odgovorni prav titofa-šisti in njih vlada. Osem let po vojni se vprašanje zapostavljanja Slovencev ne bi več niti postavljalo, ako bi se bila uveljavila | mirovna pogodba z Italijo. Danes ne bi tržaški Slovenci z zaskrb-Ijnenostjo gledali v bodočnost, ako bi Tito ne vztrajal na stališču uničenja STO,, njegovega «etničnega» razkosanja med Italijo in Jugoslavijo, ako ne bi tito-fašisti vodili v coni B isto anek-sionisticno politiko kot Rim in Anglo-amerikanci v coni A, ako ne bi prav tako kot ZVU in njeni rimski hlapci zapostavljali v coni B Italijanov. Glavno krivdo za zapostavljanje Slovencev v coni A nosijo poleg italijanskih šovinistov in Anglo-amerikancev tudi titofašisti, ki bi najboljše ščitili naše pravice, ako bi zahtevali ustanovitev STO. Sovražniki STO so sovražniki tržaških Slovencev, so krivi za vše zlo, ki ga morajo prenašati. Zato titofašisti nimajo pravice, da licemerno «protestirajo» proti a-neksionistični in raznarodovalni politiki v coni A, ker so le ljudje, ki jim je zgodovina pritisnila na čelo pečat Judeževega izdajstva. da se na podlagi programa mi-ru more sestaviti vlada, ki bo odgovarjala osnovnim interesom Italijanov — Vlada Sovjetske zveze je prepustila Avstriji pravice do hidroeiektrične centrale v Yebb-su Pei senbeugu, ki je bila po vojni kot bivša -nacistična last izročena SZ - V pokrajini Harrarja v Abesi-niji se je štiri dni zaporedoma tresl-a zemlja; potres je povzročil veliko škodo in žrtev. PONEDELJEK, I. junija: Francoski tisk poudarja, da je poverite v naloge Mendesu-Franceu, naj sestavi novo vlado, znak u-rad-nega poloma atlantske diplomacije — Češkoslovaška ljudska skupščina je izglasovala ukrep o zamenjavi denarja; za 5 starih kron so državljani prejeli novo krono: Kroni je s tem ukrepom dana zlata podlag-a; istočasno so bile v CSR znižane cene nekaterim potrebščinam: živilom za 31 odst., industrijskim proizvodom za 37%, tekstilu od 50 do 59%, svinjskemu mesu za 43% maščobam za 60%, sladkorju .za 50% itd.; prav -tako so bile mezde, ki so se vzporedi-le z novim tečajem denarja, povišane od 9 do 18%. TOREK, 2. junija: V Londonu se je vršilo kronanje kraljice Elizabete II.; računa se, da je kronanje -stalo angleško ljudstvo preko tri in pol milijarde ,lir — Italijansko ljudstvo je proslavilo dan republike — Demokristjani so začeli krasti volilna potrdila; pri, tem se odlikujejo duhovniki iz Salerna - Demokristjanski poslanec Foderare je v občini Me-sora pri Crotone (Calabria) pet. krat ustrelil proti množici, ki je pozdravljala socialističnega govornika; policija ni proti zločincu dvignila niti prsta, marveč je ponoči aretirala 14 prebivalcev. SREDA, 4. junija: Msgr. Montini, državni rajnik Vatikana in prva osebnost za papežem je posegel v volilno kampanjo v Italiji i-n govoril rimski aristokraciji, pozivaj,oč jo, naj glasuje za DC — V Noli in Palmi Campania (Napoli) je ogorčeno ljudstvo preprečilo zborovanja vojnega zločinca Grazianija — V Neaplju je policija zaradi ljudskega protesta morala preprečiti zborovanje fašista de M-arsanicha; isto se je zgodilo z vojnim zločincem Borghesejem, v Rovigu — Vištn-ski je zapustil New York, od koder se podaja v Moskvo. ČETRTEK, 4. junija: Tudi Men-des - Fra-nce, ki je zahteval zaupnico od francoskega parlamenta, da bi> lahko sestav-1 -novo vlado, ni prejel zadostnega števila glasov; zato je fran ka kriza še vedno odprto v p , Ganje — Togliatti je imel v R. d inozemskih novinarjev d-o o obiskano tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da ,e po volitvah lahko -pride, ako D. C. dobi 50 odst. in en glas, dr -le miru — V Londonu sr Viai Konferenca britanskega Commonwealth a, n,a kateri so se vsi predstavniki izrekli za pogajanja z ZSSR. TAKO SI "hodnik" TITO ZAMIŠLJA do tržaške luke Za dosego svojih pravic, volimo Komunistično partijo" V oreišnji številki smo objavili zemljevid Tržaškega ozemlja z «etnično črto», ki jo predlaga De Gasperi. Tokrat pa objavljamo zemljevid Tržaškega ozemlja in de! tržaškega mesta z «etnično črto», ki jo predlaga Tito. Na tem zemljevidu je tudi načrtan «hodnik», ki ga Tito skupno s Skednjem in zavljami zahteva zase. Že iz samega zemljevida je razvidno, da so Titove zahteve ne samo absurdne, marveč smešne. Poroditi jih je mogel anormalen človek, ki misli, da gre tu le za premikanje kmetov na šahovnici. Kljub smešnosti predlogov je zadeva zelo resna. Tito vztraja na teh svojih zahtevah, kar je potrdil tudi njegov tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Naše prebivalstvo mora dokazati i Titu i De Gaspariju, da noče takih «rešitev», ki bi popolnoma ugonobile mesto in podeželje. Tito, De Gasperi in Anglo-amerikanci morajo zvedeti od našega prebivalstva, da je za nas edina možna rešitev ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja po črki in duhu mirovne pogodbe z Italijo in da ne dopuščamo, da nam bi kdor koli vzel najmanjši del Ozemlja. Zato podpisujmo zahtevo po imenovanju začasne enotne civilne uprave Varnostnega sveta OZN. Združimo se v enotno fronto proti zloglasni «etnični črti«, pa naj bo toi De Gasperijeva, ali Titova! Goriški Slovenci, pomnite: Vodstvi DFS in SDZ sta izdali naše interese - Z gesli o belih glasovnicah hočeta podpirati najhujše sovražnike našega naroda, klerikalce in fašiste - Ti vodstvi želita, da bi bil dokončno uveljavljen sleparski volilni zakon - Zato na nasedajte tem geslom! Kako bodo volili Goriškem? Ali bodo zavedni in razsodni ljudje nasedli pogubnim geslom ki jih širita izdajalski vodstvi DFS in SDZ? Ali bodo res Slovenci na Goriškem poteptali svoje lepe in svetle tradicije v izdajalsko mlakužo, v katero jih silita omenjeni izdajalski vodstvi, hrepeneč .po tem, da bi naredili De Gasperiju čim večjo uslugo ter mu na najbolj učinkovit način pomagali, da se prerine na absolutno oblast? Ali bodo Slovenci na Goriškem z oddajo belih glasovnic oslabili italijansko napredno gibanje in tako v veliki meri pomagali najzagrizenejšim italijanskim klerikalnim in fašističnim kandidatom bodisi za parlament kakor tudi za senat, i. j. tistim, ki ob vsaki, tudi najmanjši priliki mečejo polena pod noge Slovencem? Ali bodo Slovenci na Goriškem v resnici volili tako, da bodo s svojim glasom dali sovražnikom v roke novo palico, s katero jih bodo že v bližnji bodočnosti tepli? To so vprašanja, ki si jih postavljamo na predvečer zgodovinske volilne bitke. Kdor pozna dušo in značaj Slovencev na Goriškem si ne more misliti drugače, nego da bodo Slovenci volili tako, da bo prav. Tako so nam zatrjevali povsod, kjer smo bili v zadnjih dneh. «Le kako mislite, da bi mogli voliti v prid našim sovražnikom in jim v resnici dajati v roke novo palico, s katero nas bodo že v bližnji bodočnosti tepli?!» tako so nam odgovarjali ljudje, vedri delovni ljudje v sončnih Brdih, v Standrežu. na Krasu, v Gorici in Tržiču. «Preveč smo že okusili, da bi se pustili Se kdaj spraviti na limanice. Zato ne verjamemo v «njihov izraz protesta», ki koncem koncev tudi če bi v resnici obstajal, bi v državi r toliko milijoni prebivalcev popolnoma nič se zalegel». To so besede, ki so nam jih izrekali priprostii in učeni ljudje, ki mislijo s svojo zdravo pametjo, zaradi česar jim nihče ne more soliti pameti. Slovenci na Goriški Slovenci bodo volili pravilno. Volili bodo delavsko stranko. Volili bodo Komunistično partijo. Nikdar ne bodo poteptali svojih svetlih tradicij. Nikdar se ne bodo izneverili vzoru velikega rojaka in rodoljuba Josipa Srebrniča, ki je bil na njeni kandidatni listi kot Slovenec izvoljen v rimski parlament. Navodila volivcem Vsak volilni upravičenec je dolžan voliti. Parlament upravičenci obojega spola, ki so dopolnili 21. leto, 1. vol. jo senat pa upravičenci, ki so dovršili 25. leto starosti. Volilne mu upravičencu, ki ne bi izpolnil svoje volilne dolžnosti in ki bi torej ne šel na volišče napišejo na nravstveno spričevalo besede: «Ni vonl» kar je zelo slaba ocena, ki često škoduje. 2. Volilni postopek je v glavnem tak kot na prejšnjih volitvah. Volivec napravi križ čez volilni znak, za katerega hoče voliti. Pomnite: Naš volilni znak je srp in kladivo na zastavi. Pod zastavo pa je kratica P. C. I. 3. Ko volite, pazite, da glasovnice ne umažete in da na njej ne napravite kakšnega drugega znamenja. Taka glasovnica bi bila neveljavna. 4. Ne poslušajte zlonamernih in zlaganih navodil, ki so jih objavili tiiovci. Kdor bi se ravnal po titovskih navodilih, bi se ravnal napačno. Glasovnica, ki bi bila oddana brez vsakega znamenja, torej bela, je neveljavna in kot taka popolnoma nič ne pomeni. 5. Slovenski delavec, slovenska delavka: Pojdi na volišče in stori svojo dolžnost! Voli tako, da bo prav ! Voli tisto stranko, ki bo ščitila tvoje interese! Voli Komunistično partijo! To bodo storili zato, ker dobro vedo, da je samo Komunistična partija tista, ki se v resnici odločno in načelno bori za spoštovanje republiške ustave, za mir, za delo, za kruh. za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Komunistična partija se bori za pravice. ki nam jih jamči republiška ustava, bori za priznanje vseh naših nacionalnih, gospodarskih in kulturnih pravic. Zato in prav zato je vredna vsega našega zaupanja. In prav zato bodo Goriški Slovenci v veliki večini njej oddali svoj glas na volitaci Zato bodo volili pravilno! TUDI V ŠPORTU KLERIKALNE ŠPEKULACIJE Coppi je že petič zmagovalec «Giro d’Italia» Tržaško prebivalstvo si želi uspehe italijanskih ljudskih sil Intervju s tov. Vidalijem, ki nam pripoveduje o svojih shodih po Italiji, s katerimi je pomagal volilni kampanji bratske KPI - Zanimanje za tržaško vprašanje Tov. Videi, ki se je te dni vrnil v Trst, potem, ko se je več časa zadržal v Italiji, kjer je pomagal volilni kampanji bratske KPI, nam je razložil svoje vtise: Vprašanje: Kje si imel zborovanja? Odgovor: Govoril sem v mestih Sev. Italije: Vicenzi, Vitt. Venetu, Padovi, Montagnani, Legnagu, No vari, Oderzu, Ca-steifrancu, v Siciliji: v Enni, Trapani, Ragusi, Schibli, Cata-niji, v Csiliabriji: v Reggiu, Paoli, Cetraru, Vibu Valentiji, Pizzu Calabru in zadnjih dneh Pa v Benečiji: v Thiene, Vicenzi. Coneglianu, Trev su, Bel-lunu. Miri in Chioggi. Vpr.: Kaj nam lahko poveš o sprejemu in rezultatu svojih zborovanj? Odg.: Poudarit; moram, da so me povsod, kamor koli sem šel, navdušeno sprejeli. Govoril sem na-trgih, prenapolnjenih z ljudmi, kar dokazuje, da tržaško vprašanje vzbuja veliko zanimanje. Poudariti moram, da me je poslušalo občinstvo raznih slojev in strank. Povsod so mi izražali simpatijo in solidarnost z našo partijo, s tržaškim delavskim razredom in njegovimi borbami, kljub temu da so nasprotniki in prav posebno klerikalci lepili po zidovih številne lepake, v katerih so postavljali običajna vprašanja, osnovana na lažeh, ki so označila vso klerikalno volilno propagando. V Novari in drugih krajih so me n. pr. pozivali, ZA VSAKOGAR NEKAJ.. najposlušnejši ameriški avtomat (Po «Novi Borbi») _ kv "cD O Q== Ta je pa za socialdemokrate: «Teciva, prijatelj, teciva, saj) sonce že vzhaja...» (Po «Unità») naj povem, ali je res, da so «zavezniki predali civilno o-blast italijanskim funkcionarjem». Logično je, da sem jim odgovoril, da v Trstu ukazuje le gen. Winterton in da so vsi italijanski funkcionarji od prvega do zadnjega le njegovi zvesti podrejene! in da če se je po njihovem prihodu v Trstu nekaj spremenilo, se je spremenilo na slabše. Vor.: Klerikalni tisk se baha o domnevnih velikih del>h, k! j h je De Gasperijeva vlada izvršila v Južni Italiji. Ker si bil v številnih krajih Južne Italije povej nam kaj o tem: Odg.: Vem, da Južna Italija naj bi bila postala po trditvah klerikalcev nekaka Kalifornija. Iz vidika blagostanja in De Gasparijevih «uresničenj» ni niti sledu o kaki... Kaliforniji. V Schihliju sem n. pr. videl, da 800 družin živi v jamah kot v Materi. Videl sem zapuščene sicilijanske luke, ki bi se lahko razvile, ako bi se dopuščala svoboda trgovine z Vzhodom,, kamor je Sicilija izvažala svoje -znamenito sadje in svoje ribje konzerve. Toda ne samo ne izvažajo, marveč sem v Siciliji celo našel ameriške pomaranče (ali je morda to tista Kalifornija, na katero se sklicuje propaganda DC?) in ribje konzerve iz... Pcintugala in Španije. Vpr.: Ali je demokratično gibanje napravilo korake naprej? Odg.: V Siciliji in Južni Italiji na splošno je razvoj ljudskega gibanja, KP in socialistične stranke, sindikalnega gibanja, poljedelskih, ženskih in mladinskih organizacij velikanski. To, kar je zgledalo kot neka Vandea je zibelka silnega gibanja, ki mi je zapustil velik vtis. Izključeno je, da bi! DC na jugu dosegla 50 odst. in 1 glals. Vpr.: Kako je prišla na jugu do izraza povezava med fašisti, monarhisti in DC v tej volilni kampanji? Odg.: O tem je več preceden-tov. Predseanik sicilijanske pokrajine, demokristjan Restivo je bil izvoljen s fašističnimi in monarhističnimi glasovi. A-grarci in DC odkrito podpirajo prav te nazadnjaške sile. V Reggio Calabria je n. pr. lahko prišel govorit vojni zločinec Borghese, za katerega je bila z indirektno podporo oblasti organizirana manifestacija pred hotelom, kjer je stanoval. Vpr.: In kakšne so metode volilne propagande klerikalcev? Odg.: Veliko1 bi se lahko po vedalo. V tej kampanji še bolj kot 18. aprila se verski pritisk vrši v velikem obsegu. Duhovnik je postal pravi demokri-stjanski tajnik, cerkev je poslala sedež DC in prižnica pa vdlilni oder. Pastorka pisma in volilne pridige so na dnevnem redu. Na jugu organizirajo klerikalci za svojo volilno kampanjo procesije, vtikajo Kristusa v svoje lepake in skušajo obnoviti srednjeveški verski teror in fanatizem. K temu treba dodati še volilna potovanja ambasadorke Luce, vrtenje dokumentarnih film.v o dozdevnih klerikalnih uspehih, falzi-fikate De Gasperija (kot tisti lepak, v katerem se klerikalci bahajo, da so izsilili italijansko upravo v... coni B), izsiljevanja in sleparije. Vpr.: Kakšen bo po tvojem izid volitev? Odg.: Prepričan sem, da bodo KPI, PSI in levi neodvisniki dosegli velik uspeh. Volilna kampanja je bila bitka, v kateri se je vse ljudstvo' mobilizi ralo. Iz volilnih izidov se bo videlo da se nadaljuje oslabitev klerikalcev in se stopnjuje propast njih satelitskih strank. Po drugi strani se ugotavlja zmanj sanje cerkvenega prestiža zaradi nesramnega vmešavanja duhovništva v volilne zadeve. Vpr.: Ker je tudi Trst «volilni argument», kako gledajo volivci na klerikalno propagando v tem pogledu? Odg.: Kar se tiče tržaškega vprašanja, sem že poudaril, da sem opazil veliko zanimanje s strani volivcev. Volivci so se zavedli, da je bila tristranska nota velika ameriška sleparija. To dokazuje tudi- De Gasperije-vo zadržanje, .ki mora ignorirati sedanji položaj in falzifioii-rati celo stališče italijanskih komunistov v preteklosti. Tudi govor 24. maja je bil za vse nelevičarske volivce pravo razočaranje. Ljudje se prepričujejo, da je De -Gasperi obljubil ZDA, da bo rešil tržaško vprašanje po volitvah: t. j. rešil v atlantskem, vojnem -smislu, v smislu Titovih in balkanskega bloka koristi. Tudi zato si moramo Tržačani želeti uspeha levičarskih sil, (ljudskega gibanja, ki- bi tako za nas pogubo-n-osno rešitev preprečilo. Premalo skrbi se posveča sprejemanju novih članov, tako da je Izven sindikalne organizacije še skoraj 1/3 delavcev in to celo v večjih kolektivih. Mnogo se je razpravljalo o slabi in pomanjkljivi zdravstveno-tehnični zaščiti delavcev (to se pojavlja na vseh skupščinah in zborovanjih), saj je bilo v minulem letu po statistiki zavoda za soc. zavarovanje nad 300 nezgod, od tega 4 smrtni slučaji in 24 težkih nezgod. Lani je povprečno vsak delavec bolovai 10 dni. Samo v tovarni pohištva «E. Kardelj» je bilo nad 1000 obolelih: Mnogo govora je bil-o tudi o nepravilnih odpus.ih, o zapostavljanju invalidov, telesno šibkejših in žensk pri zaposlevanju. («Sl. poročevalec», 1. 4. 1953.) Na skupščini okrajnega sveta sindikatov v Novi Gorici je tajnik okrajnega -sveta Leban Gabrijel podal dokaj kritično poročilo. Iz njega povzemamo sledeče: V torek 2. t. m. se je zaključila v Milanu kolesarska dirka po Italiji, t. j, Giro d’Italia. V tem članku ne bomo govoril o vseh etapah, ker smo prepričani da so naš bralci o njih brali v časopisju ali slišali po radiu. Ugotovili bomo le, da je «Giro d’Italia», ki je nekdaj predstavljal eno izmed največjih športnih zanimivosti na svetu skupno s «Tour de France» (tekmo po Franciji), sedaj in prav posebno letos postal le semenj milijonov, v • katerem gre bolj za določene denarne in osebne interese njegovih organizatorjev in podpornikov ,kot pa za športno manifestacijo. Dejstvo je, da je bil letošnji «Giro d’Italia» nekak 22 dni trajajoči volilni shod, iz katerega sta hotela črpati svoj stolček v parlamentu nekdanji slavni kolesar in sedanji ponižni sluga klerikalcev Binda ter organizator tekme Torrioni, oba demok ristjanska kandidata. Zmagal je Coppi: govorijo številke. Dejansko pa je zmagala milijonarska gniloba, ki je sedaj v Italiji pograbila vsako športno dejavnost in ki je spremenila športnike v konje, ki jim športni in politični špekulanti najprej pogledajo zobe in si jih potem pokupijo z milijonskimi čeki v svojo in svojih bližnjih zabavo. Coppi je zmagal, ker je bil najmočnejši: bodo rekli drugi. Mi nimamo prav nič proti Coppiju, ki ga kljub vsemu smatramo za največjega kolesarja te in vseh dob. Ampak tokrat ni zmagal Coppi, marveč sta zmagala demokristjanska kandidata Binda in Torrioni, ki nista na noben način hotela, da bi zmagal tujec Koblet, kar bi jima prineslo obilo nevšečnosti in prav posebno osebni volilni bankrot, kot se je zgodilo s nogometnim mogotcem Barassijem, ki so mu Madžari tako odlično razbili vse umazane volilne načrte. Na letošnjem «Gira» je iz šte- vilnih razlogov bil najboljši Švicar Koblet, ki je dokazal, da je najboljši v ravnini, da se lahko kosa s Coppijem po gorah. Koblet je vsekakor velik kolesar bodočnosti, ker je še mlad, ni pa tako izurjen kot Coppi v svojih podvigih in ne še tako fizično in moralno vztrajen. Drugo mesto, z 1,29” zamudo, ki ga je zasedel za velikim Coppijem, je vsekakor nadvse zasluženo in že sama neznatna časovna razlika nam dokazuje, kako trda je bila borba med velikanom in kandidatom za velikana. Borba med Coppijem in Kobletom se je dejansko zaključila na predzadnji etapi, ko je šlo za premagovanje Stelvia, kjer se je Coppi samcat pretolkel na preko 2700 metrov višine in zapustil za seboj Kobleta, For-naro, Bartalija in druge. Na prejšnji etapi do Bočna je prav tako vodil Coppi, a ga je Koblet dosegel v nižavi, tako da se je že mislilo, da je za Coppija zadeva že zaključena in da ima Koblet v svojih rokah «roza» majco in zmago. Ko se je pa na predzadnji etapi zvedelo, da je Coppi prišel preko 4 minute prej kot Koblet, so ga proslavili kot zmagovalca. V zadnji etapi od Bormia do Milana pa tudi zaradi zelo slabega vremena nihče ni tvegal kakšne potegavščine, še najmanj pa Koblet, ki ga je zmaga Coppija na Stelviu popolnoma potrla in spravila v jok. Zmaga Coppija je zaslužena, bi bila pa še bolj proslavljena, ako se v njegovo zmago ne bi bili vmešali razni politikanti. Tudi to dejstvo kot težak poraz italijanske nogometne reprezentance v tekmi z Madžarsko nam. dokazuje, da morajo italijanski športniki nekaj ukreniti, ako nočejo, da se bo vse spremenilo v gnilobo, ki bo zajela vse športne panoge in ugonobila italijanski šport, kot ugonablja nogomet in kolesarstvo. L. M. Dejstva govore * PRIMORSKI DNEVNIK Ir*.. Ili i Vn ■ II S 1 «ohol*. 27. «rplrmhr* I 'J>l Togliatti brani goršške Slovenc« h.»e [k k k>ol; Ja, ‘‘egu loč e fu?e ki Ado 'stav trzal za ‘šos.1 "bok vrst brav faz £anji Rim, 26. (Ansa) — Na današnji seji zbornice je poslanec Togliatti pT05/ govoril tudi o dogodkih, Id so se vršili v Gorici. Ugotovil je, da označuje prevzem italijanske uprave tega ozemlja Julijske Benečije izbruh nasilnih akcij fašističnega kova. Nato je Togliatti navajal razne^ primere napadov, pustošenj in plenitev v Gorici proti slovenskemu življu. Center in desnica zbornice sta ’ pri teh besedah dvignila velik krik in vik. Poslanec Bettiol je kričal: «Ni res, ni res!», nakar mu je Togliatti odgovoril: « Te h--.nrudčrov ne_. bi bil iznesel pred zbornico, če stroga, preiskava o dogodkih ne bi bila pre- Jrricala' daso s è resnično pripetili». Nato se je Togliatti obrnil prot Sforzi ih mu dejal: «Zahtevam....PčL mMljšna .jninv s tra, da pove, kaj misli o vsem teni on, ki je izjavil, da hoče voditi pri-jatetjsko politiko z vsemi». Nato je povzel besedo De Gasperi tezrizjavil, da so 'We dogodki, ki jih Po velikih pogromih, ki so jih izvršili fašisti v septeW bru 1947 v Gorici, je tov. Togliatti vandalizem ostro obsl dii v rimskem parlamentu in pozvat vlado, naj napravi r 'v [5 S K S, > i šistični provokator ». Perič, Tomovič in njim P %ju dobri:',. e ll!e Svetovna federacija deJ1^, L kratične mladine in Medna A A' na zveza študentov sta 1 0 izključili iz svo-jih vrst tltA šistično mladinsko organ'L Ar ciiljo zaradi provokatorske <*, *1 5 * isti v korist imr>PT-ia.lizP1, Kot je bilo pričakovati, lv^ neoričiči, perici in tctnPAl H 1 1 l hitro našli sebi enake zave2?, t * ke v desno socialističnih liztL 1 jalc.ih mladine. Pred kratUj-A.Br, pa je ameriška vlada, da( a » > 1*0 - podčrtala zasluge titofašis n ih izmečkov, povabila dva ,, 1 ^ med teh banditov Tomoviča . 1 iw Periča v tZDA, da bi tam.;,,'1 \A licu mesta proučila ameri5> lu v metode g-angsterstva in P1 prav/ j-anja na vojno. ,6- (A* Jugoslovanska mladina pi ‘‘ti vraži trtofašistične izdajale6^: vedno odločneje nastopa P^jrria A zločinski politiki titovske tiljudske vlade. Mladina 1 šča titovske organizacije, X n ' je uvidela njihovo protilju® > dejavnost. V podjetjih in Gg iv“ ni k ih je iz titofašističnih roi» d inskih organizacij l'astojLML'« mladine. Mila,,«iti,, h organizirana posebna 70 do 75% miacnne. ivni»-..]!.!,--bojkotira titofašistični A Titofašistična «Omladina» okrajih Jugoslavije sploh 1,1 _____ .jcf V s Napredni del jugoslova1? a ---------------‘"asiano inaSt0 j. mladine neustrašeno 'M S organizacija «Zveza izvidmi- niti enega dopisnika, kov», katere namen je vzgajat' špij-one in diverzante. Na čelu titovske mlad’n-ke proti imperialističnim organizacije so izdajalci ji’°o- zatorjem in njihovim titoVslt J slovanskega ljudstva, propadli 1 hlapcem. \v v elementi, bivši gestapovski v o- (Skrajšan članek iz 1?- sgf,l ’ 1 hunt takšnega kova, kot so fa-1 sta «Za ljudsko zmag VII. REDNA SEJA GLAVNEGA ODBORA SHPZ ; NAGEL RAZVOJ PRESTOLNICE SOVJETSKE ZVEZE >Vsi pošteni Slovenci ir prosvetna društva! Poročilo A. Blažine - Naše naloge v zvezi z mahinacijami proti STO - V. občni nuuai zbor se bo vršil 28. junija t. 1. in mora biti velika narodna manifestacija ^ nedlieljo se je vršila VII. \ prta' seja Glavnega odbora \ PVensko hr-vatske prosvetne e_ze. Otvoril jo je predsednik ašuta, ki je po predložitvi 'eynega reda podal besedo A. ažini, ki je poročal o de-to-»iu SHPZ v tromesečju ja-'aL februar., marec in o /■fspektivah za njeno bodoče /Ho. rvodo daril, da se morajo še vršiti občni zbori na Opičinah. Kolo nlk ovc u in v Ricmanjih; poročal o razdeljevanju izkaznic, ki ga je treba pospešiti, o dra-matskih nastopih, (23), ki so bili in o tistih, ki se pripravljajo; o potrebi po oživitvi knjižnic in organiziranju sistematičnih predavanj; o delovanju pevskih zborov in godb, v | o uspehu 'koncerta slovanske i-jc .nuitiui ne organizacije, aril uspešno delovanje ne-rlerih društev in prav poseb-1 Poživitev prosvetnega de-vsnja v Nabrežini, Stivanu-e^ji vasi, Domiu in miljskih Ibih. “Očim so se v delovanju raz. P slovenskih skupin izvršile katere bistvene spremembe, 11/,. škodijo kulturno-prosvet-I lf&oU delovanju Slovience-v na lili O, se lahko ugotavlja. da ■jll naše delovanje ne samo naj-“terednejše in najbolj razširje-'.med ljudstvom, temveč je % kljub temu da imamo na Polaga le skromna -sred-’a. najbolj razgibano, ker "eguje v svoj delokrog na '°če in tisoče Slovencev, a?e prosvetne organizacije - ki se predvsem opirajo na -, i ; Fadnjaško kulturo, si niti ne J1 povijajo vprašanja večjega ttì P0« delovanja, ki se ornerà le na centralne nastope g£ F'ržaških prosvetnih skupin, 1 2a titovce prihajajo lie iz £1- pc’s'lavije, in za tiaknzvane pokratske skupine izhajajo jpVrst beguncev. Ivav zato j.e potrebno, da IZ' r“2 še poveča to svoje dejanje po dosedanji poti, raz- ki -so vedno bolj zapostavljene, in borbe za mir v svetu, ker mir nam zagotavlja-, da bomo lahko prišli do izpolnitve naših želja. V tem, trenutku je torej nujno, da se S-HFZ v skladu s svojimi pravili izreče za pred. log o imenovanju začasne civilne uprave n«a vsem STO in da poziva vse prebivalstvo, naj podpiše pole s to zahtevo. Preprečiti moramo, da nas razcepijo in da vržejo naše ljudi v naročje naših sovražnikov, j-vuuoma je A. Blažina v i u uspenu Koncerta siovansKe Piena poročilu ugotovil uspe. | glasbe, o nastopih (25). o god- f.in pomanjkljivosti naše naj-1 baih itd; -poudaril je, da je _________________., icie kulturne organizacije, treba posvečati večjo pažnjo I kar pomeni tudi konec vsake-’ finančnemu odseku in premo- 1 ga kulturnega delovanja. Zo-žftn-ju SHPZ. V svc-jem poročilu persta-viti se je treba našim soje tudi razčlenil) -uspehe in napake v delovanju Glavnega -odbora, Razsodišča in Nadzornega odbora. Kar se tiče -šolskega vprašanja je govoril o akciji za stalnost naše šole v Trstu in Gorici, o organiziranju roditeljskih svetov, -o nalogah zaupnikov na šolah, o konkretnih krajevnih akcijah, o potrebi po vzpostavitvi povezave s šolniki in po vtečji mobilizaciji množic okrog tega vipraša-nja, ki se ne sme spremeniti v borbo birokratičnega in papirnatega značaja, kot je to primer akcij, ki jih vodijo titovci in o-stale slovenske skupine. Veliko pažnjo je govornik posvetili vprašanju položaja med Slovenci in nalogam SEP Z v tem trenutku. Dejal je, da je naša največja prosvetna organizacija dolžna zanimati tek nzvane se za obrambo STO, ki Slovencem in Hrvatom nudi narodno enakopravnost. Zato Slovenci z zaskrbljen .stjo opazujejo mah',nacije Titove in rimske vlade ter Anglo-amerikancev vraž-nikom n-a sle venskem polju, ki popuščajo in skušajo razorožiti naše ljudi s svojo nojevsko po-litiko. To bomo preprečili, če bomo tudi mi aktivno posegli v akcijo za re^ ši-tev STO. za razkrinkovanje sovražnikov na slovenskem polju, za uresničenje naših- zahtev na podlagi spomenice o nacionalnih pravicah na STO in akcije za obrambo slovenske šole. Imamo vse možnosti za organiziranje vseh poštenih Slovencev v prosvetna društva. Te naloge se moramo dosledno in konkretno lotiti. Polagati moramo veliko pažnjo ma mladino, zlasti na dijaško; kvantitativno in kvalitativno povečati -naše delo, razvijiati v naših ljudeh zdravi narodni čut, da se bodo zavedali naloge, ki jim pripada kot delu slovenskega in vseh slovanskih narodov za to, da pomagamo zasužnjenim bratom v matični državi. No-vo inteligenco namesto -stare, ki je po večini izdala svoj narod in se za nekaj grošev prodala fašistom titovskega kova ali pa agentom tujca, moramo zgraditi' iz vrst delaivs-kega razreda in delovnih kmetov. Delov no ljudstvo naj bo zato jedro in motoma sila vsega našega kulturno-prosvetnega delovanja. Na koncu je govornik predlagal Glavnemu odboru, naj se za 28. junija t. 1. skliče redni Občni zbor SHPZ. Po poročilu se je vne-la živahna diskusija, v kater-i so bili izneseni razni predlogi, nasveti, kritike itd. Glavni odbor je soglasno skienil, da naj se občni zbor SHPZ vrši 28. junija t. '1. Sprejel je tudi resolucijo, ki jo spodaj objavljamo. Na seji GO SHP-Z se je tudi globoko analiziralo stanjie slovenskega š-olstva in -akcija, ki so jo pokreniiii tržaški titovski kolovodje s -pomočjo svojih pomočnikov v vrstah SDZ, SKS-Z in SNS. O tem je bila tudi sogla-sno spi e jota resolucija, ki jo objavljamo na prvi strani našega lista. MODERNA MOSKVA Prvomajska slavja so trajala tri dni s posebnimi predstavami in ljudskim rajanjem po ulicah - Vrtovi na strehi 32-nadstropne stanovanjske palače - 2 milijona potnikov dnevno prevozi Metro Podzemska postaja «Koimsomolskaja» v Moskvi Prvomajske proslave so letos certnih dvoranah so- bili orga- trajale v Moskvi kar tri dni. Drugi maj je itak vedno dela Prost dan po vsej Sovjetski zvezi, tretji dan maja pa je bila nedelja, Vsi trije dnevi so bili izpolnjeni z najbogatejšimi programi. Gledališča so dajala v teh dneh dopoldne in zvečer najboljše predstave zadnje sezone:^ «Jevgenij Onjeain», «Rdeči maik», «Prodana nevesta», «Labodje jezero», «Sejem v Sc.ročnicui». «Na dnu», «Mrtve duše», «Goreče srce». V Ikon- nizirani posebni koncerti in folklorni nastopi na čast Prvemu maju. Kinematografi so vrteli ves -dan izbrane filme, v domovih kulture pa so se vršile slavnostne akademije v proslavitev Praznika -dela. Istota-ko so bili veliki telovadni in športni nastopi na stadionih in igriščih, kjer -so nastopali najboljši atleti in moštva. Odveč bi bilo poudarjati, da so bili vsi ti prostori napolnjeni do zadnjega kotička. Poleg tega pa STVARNI PREDLOGI ENOTNIH SINDIKATOV ZA REŠITEV KRIZE Delavski predstavniki naj pri sestavljanju conskega sodelujejo proračuna Oddelek za delo pa naj skliče sestanek predstavnikov delavcev in podjetnikov, ki naj najdejo izhod iz krize - Zaradi odpustov v zadnjih mesecih izirube ma“ trgovci in obrtniki 100 milijonov lir na svojem mesečnem prometu v_eč pobud in pritegne še Je število Slovencev, oz. -vs-e Ideile Slovence ne glede na , ^oško pripadnost v pro-Jna društva. t ato je govornik pedal obrali delovanja SHPZ. Govoril občnih zborih PD, pou- proti STO. Prav tako je sumljivo zadržanje SDZ, S-KSZ in Tončičevcev, ki vodijo nojevo politiko in skušajo Slovence držati v temi glede teh manevrov. Se na afcu-tnejši -način se postavlja vprašanje borbe za nacionalne pravice Slovencev, Resolucija o nalogah ^čustev in naših ljudi v* :h del11 liri re j » H an< t i^^v-om in tržaškim Sloven “dai di-, ' Lavni odbor SHPZ STO, p«1 na svoji VII. redni seji, gl a UGOTAVLJA L’ kljub vedno večjim ovi-^A,.' ki jih okupacijske oblasti i-' maja t. 1. je Glavni -odbor i-2 na svoji VIL redni seji isOva-l naslednjo resolucijo ’ (|| v|jajo razvoju ljudske ' Ur“ in prosvete tržaških kljub težkočam a C'tUre kncev’ __^ bst nega značaja in še vedno aJečim, čeorav deloma odbitim napakam pri delu rP- se je ljudsko kulturno-l0vVetno delovanje tržaških Ij.^cev v zadnjih mesecih C?, izboljšalo. ^ v,|lnj nastopi naših pev- :)bii 0' dramskih 'in godbenih <‘n. razprodaja «Ljudskega / It arja za 1953», razdeljeva. f id, sbomenice SHPZ, naslov-tj varnostnemu svetu OZN. k našim prebivalstvom, poit ®kcije za nabiranje podpi-f P obrambo STO in nacio-, lilij* Pravic Slovencev ter se. < e ro4 j 9»] 0^ 'n njim podrejene f rhe» organizacije ite V j- POZIVA ^ li)re()ve,anjena društva, vse Li tD Prosvetne delavce in ;K baf.lene Slovence in Hrva-!)f >] ?3 Ozemlja, naj nada-i-P 'n Pospešijo svoje pri->'1‘" Xi- v obrambi naših na-S SakM Pravic' celovitosti ter 1llvosti Svobodnega tr- # it':t,'lb»dnil,0Zem,ja ter P°litike Jdn,. n slovanskih in drugih iP? S> °brambe demokra-% ^oboščin in v prvi vrsti J lih , ionalnih Pravic, ki ii- J ltal ?mči mirovna pogod. lin n ter v smislu brat-a ™ živečimi narodi je NOVE GRADNJE V MINSKU MINSK — Tudi letos se v glavnem mestu Beloruske republike veliko gradi. Samo za minsko stavbeništvo je država odredila 200 milijonov rubljev. Na koncu tega leta bo izročeno prebivalstvu Min-ska 100 miiijonov kvadratnih metrov stanovanj. Največje stavbe se bodo dvigale na bulvaru Stalin. V začetku šolskega, leta 1953-54 bo 2800 šolarjev Minska dobilo štiri nove šole. Končuje se gradnja dveh novih bolnic, treh kinematografov, deškega gledališča, državne ga. lerije za likovno umetnost. V najkrajšem času se bo začela gradnja Beloruskega državnega konzervatorija. Za asfaltiranje ulic, izboljšanje pločnikov in ureditev -novih parkov je država dodelila Minsku 17 milijonov rubljev. POLJSKE LADJEDELNICE GDANSK — 1952 je kolektiv gdanskih iladje-d-elnic zgradil in splovil 5 krat več ladij kot 1951. lieta. Teika kriza, v kateri se nahaja velika industrija, zlasti po izročitvi zadnjih potniških ladij, izgledi za še slabše stanje v bližnjih mesecih, poslabšanje, ki ga je to naraščajoče mrtvilo povročilo v srednji in piali industriji, obrtništvu, mali trgovini, ki se že leta nahajajo v slabem položaju, nadaljnje skrčenje prometa u luki in popolno pomanjkanje dela e Arzenalu so končno zganile tudi one oblasti, ki so se doslej kazale vsiljivo in naivno optimistične, kroge z geslom «Trst se dviga», vladne organe in one sloje javnega mnenja, ki so obenem z gornjimi in z nekaterimi listi v dobri ali slabi veri mislili, da lahko prezirajo stvarnost, ki je za našo gospodarstvo, vedno bolj grozeča, kljub ponovnim opozorilom delavcev, njt-hovih razrednit\ organizacij, njihovega tiska in kljub poziva m, naj se Ctmprej spremeni dosedanja smer. Končno so začeli tu pa tam odpirati oči, končno je prišlo do prvih priznanj o resnict nosti, ki je tako zelo različna od običajnih lažnivih in retoričnih izjav. Dejstvo je, da so posledice na-, raščajoče gospodarske krize, ki jo že leta občpti delavski jaz-red, začele vedno občutneje vpli. vati tudi na bilance lastnikov malih obratov, obrtnikov, malih In srednjih trgovcev ter industrij-cev. Poleg zmanjšanih naročil veliki industriji, poleg izgube izvoznih trgov, poleg lahke konkurence podjetij izùen cone, ki so jim naklonjeni stvarni pogoji, itd. sta postala v tgli zadnjih časih med negativnimi člnltelji ve- dno tehtnejše skrčenje potrošnje, kot posledica vedno nižje kupne moči beraških mezd, ki so padle pod 50 odst, življenjskega minima, ter naraščajoča brezposelnost. Funkcionarji Oddelka za delo so ponovno priznali v teh zadnjih tednih, da je bilo od zadnjih mesecev lanskega leta preko 3500 odpustov več, kot je normalno gibanje zaposlitev, to je več kot 400 na mesec. Torej nad 3500 družin, ki so izgubile edini vir zaslužka, poleg teh pa še deset tisoči družin brezposelnih in upokojencev, ki so že doslej tolkli najbednejše življenje, ki si ga je mogoče zamišljati. Tudi (e se omejimo le na poslabšanje tržnega položaja kot posledica zadnjih odpustov, je treba pomisliti, da predstavlja mesečno .izgubo 100 milijonov lir, ki ne pridejo več v obtok in se za toliko znižajo dohodki malih obratov, trgovcev na drobno, obrtnikov, malih in srednjih podjetnikov, Pravtako — da damo drug primer — predstavlja začasen dopust ter skrčenje delovnih urnikov — in s tem seveda tudi plač — delavcem v Arzenalu zaradi popolnega zastoja, v katerem se nahaja podjetje (u prvi vrsti zaradi tega, ker niso izročili našemu pristanišču ladij in pomorskih linij), tedensko izgubo 4 milijonov lir, to je 17 milijonov lir mesečno, ki ne gredo več v trgovine jestvin in obleke, v, ga-, -tilne, h krojačem, izdelovalcem pohištva jtd. Gospodje industrija, lei ob na- men je izboljšati življenjske razmere, ne pozabijo napraviti računa v lirah o izgubljenih delov nih urah, pa kajpak ne mislijo na vse te stotine milijonov lir, ki so jih izgubili brezposelni delavci in delovni sloji, kateri žive od potrošnje delavskega razreda blagu in uslugah. «Kaj Je storiti?» se sedaj sprašujejo z vseh strani. Vprašanje je s strani nekaterih precej kasno. A tudi prve odgovore, ki prihajajo od nekaterih strani, je treba prav tako obsojati kot prejšnji molk ali pa poveličevanje raznih Marshallovih načrtov umišljene blaginje in «naraščajočega gospodarskega razvoja», ki ga v resnici ni bilo. V teh krogih se sedaj govori, da je kriza mednarodna, splošna ter da so jo pov zročili vzroki, ki so deloma n gr tvornega značaja, nekake vrste usoda, proti kateri bi bile naše sile nezadostne, da bi našle primeren lek. To izgleda skoraj kot poziv, naj se pasivno vdamo v usodo, proti kateri se ni mogoče boriti. Ali pa pravijo v teh krogih, da ima ladjedelska industrija nekak «cikličen» značaj, dq so torej podobne krize naraven pojav in da se jim je mogoče izogniti samo s tem, da posvetimo svojo pozornost drugim velikim in srednjim industrijam, ki naj bi zrasle poleg ali morda celo namesto ladjedelniške industrije,, ter se navdušujejo feig za vojna naročila. gotovo ni to prava pot, če hočemo priti iz te nadloge. Ce je na eni strani res, da je kriza skih predelih ter so traja-le do zore. Posebno svečan poudarek sta dajala tej vse’judski veselici podnevi sijajna okrasitev vseh poslopij, ponoči pa nepozabna, bajna razsvetljava. Od naj,preprostejše hiše, do mno-gonadstropnih palač, spomenikov, tovarn, mostov se je vsa Moskva je staro mesto, po svojem nastanku, seveda, (pred nekaj leti so -slavili 800-ietnico njene ustanovitve); po svojem izgfedu pa je moderno, prijetno in ze)o snažno velemesto, ki se ti priljubi na prvi pogled. Reka Moskva, ki reže prestolnico ZSSR skoro po sredi, smotrna graditev mesta s številnimi trgi in parki, širokimi in dolgimi glavnimi cestami ter vedno išbeviilnej.še mnogona-d-strapne palače 'kot skromno i-mertuje Mo-skvičam svoje elegantne donebnike, zel-o olajšujejo orientacijo po vel-'ikanstkem podnevi in ponoči živahn-em mravljišču, ki po današnjih cenitvah šteje okrog 7 milijonov prebivalcev, to je približno toliko kot Avstrija. In njegova razvojna črta kaže neprestan vzpon. Spričo tega naglega razvoja je bilo nujno začeti graditi mnogonadstropne palače, ki zavzemajo malo prostora, obenem pa nudijo -stanovalcem vsa sodobna udobja. Nekaj teh ve-lestavb sem si ogledal od blizu- Vse brez izjeme so grajene velikim okusom, harm nično, tak-o da nimaš občutka vrtoglavice, ko gledaš njihova 26 in večnadstropna pročelja. Na Smolenskem trgu -se dviga 171 metrov v nebo 27-nadstropna upravna palača, v kateri -sta I -nastEinjeni ministrstvi za zuna-če pripisovati slučaju, marveč je j nje zadeve in za trgovino. To del zamotanega sklopa vzrokov j je prvenec sovjetske visoke ar- je bilo sto -in sto tisoče lj-udi v dam), senčnimi drevesi, prha-parkih, na trgih in na ulicah, mi itd. Na -ta način sta-kjer so ob zvoku godb, bala- novalci ne b.-.do pogrešali ta-lajk, harmonik plesali narodne korekoč ničesar, vse bodo lah. plese, prepevali ter se bučno ko dobili pod domačo streho, veselili praznika delovnih lju- Srečni najemniki bodo pred-di. Ulične zaibave -so bile v sobo vsem stanovalci več starih poto in nedeljo- po vseh -moskov- stopi j, ki še stoje pred novo palačo, a jih bodo podrli, čim se preselijo družine v novo stavbo. Moskovski sovjet bo dodelil ostala stanovanja najpotrebnejšim prosilcem. Sploh je skrb za stanovanja ena najvažnejših dolžnosti mestne oblasti. Lani je bilo zgrajenih v Moskvi 782.000 kv. m stanovanj, letos jih bo nad 800.000, leta 1954. pa nad en milijon kv. m. P-c. desetletnem načrtu (1951-1960) bo v Moskvi zgrajenih 10 -milijonov kv. m. stanovanj, poleg tega pa še 400 šol, bolnic s 26.000 posteljami, 4000 hotelskih sob itd. V tem prostranem velemestu je nadvse važno tudi vprašanje javnega potniškega prometa. Zanj skrbi poleg tramvajev, številnih avtobusov, fi-lobusov, predvsem moskovski Metro, to je podzemska železnica, ki je po svoji udobnosti in lepoti nedvomno prva na svietu. Prvi del proge je bil izročen premetu leta 1935., od tedaj dalje pa se vedno bolj širi. Danes obstajata dve progi, prečna in krožna, v skupni dolžini 55 km. V kratkem bo zgrajenih še zadnjih 20 km, s katerimi bo zaključena krožna proga. Metra teče v globini 10 do 40 metrov pod zemlja ter gre dvakrat pod reko Moskvo. Z 42 postaj gre točno vsako minuto v obe smeri vlak s 4 do 6 vagoni, ki vozi z veliko hržimo. Trčenja so nemogoča, ker ima za vsako smer svoj predor. Vsak dan se pe-lje s podzemsko železnico dva mi. i-ijona potnikov. Na p: staj j prideš s ceste po premičnih stopnicah, ki te naglo popeljejo do dna. Pred seboj zagledaš čudovito pravljično -lepo dvorano, ki jie vsaka različna od vseh drugih, vsaka pa je zase velika umetnina, razsvetljena kot od dnevne svetlobe. Postajo «Komsomolskaja» krasi več 22 kv. m. velikih mozaikov s prizori iz ruske zgodovine, «Be-loruskaja» je grajena v naj-lepšem beloruskem -marmorju in v beloruskih motivih itd. Glavno dvorano povsod loči od železniškega pločnika širok preho d- za ' potnike, kV eri v stotinah, toda v vzornem redu hite na vlak. STANE BIDOVEC vsesplošna (seveda le v kanitg- j beni delavski stavki, katere na- lističnem svetu), pa je, ai' (nogo-1 in učinkov, ki so odvisni od interesov ter volje oseb in skupin gospodarskega sveta, katerim u-speva, da nadvladujejo na škodo celih narodov, celih slojev, ki imajo vsekakor vso pravico, da tem nasproti postavijo svoje koristi, da se branijo, da se postavijo za svoje življenjske potrebe. In kakor je mogoče zoperstaviti se splošnim vzrokom krize, tako je možno, potrebno in nujno kljubovati posebnim vzrokom stanja, v katero je bilo pahnjeno naše gospodarstvo, z zahtevami: za nakazilo ladij in linij našemu pristanišču, proti vojnemu značaju, ki zavira njegovo sposobnost delovanja, za nakazilo gradenj našim ladjedelnicam, za načrt investicij, ne podpornih, marveč produktivnih, ki naj teže za sanacijo tudi male in srednje industrije, za politiko polne zaposlitve naprav in delovne sile, za plače, ki naj odgovarjajo življenjskim stroškom, za conski proračun, ki naj odgovarja življenjskim potrebam prebivalstva in vseh njegovih slojev. Zveza enotnih sindikatov Je s tem v zvezi predložila oblastem dve zahtevi. Po p,rg$ naj se da predstavnikom delovnih ljudi možnost, da sodelujejo pri sestavi conskega proračuna, da bi na ta način javni krediti čimbolj odgovarjali potrebam delovnih ljudi. Z drugim pret&jagom pa zahtevajo E noj, ni stndikati, naj se na. Oddelku za delo skličejo se-MARIO PAHOR hitekture, katera je nanj upravičeno ponosna. Njeno, 170 metrov široko pročelje, ki se sveti od belega ijgmna, je bolj podobno velikanskemu spomeniku kot donebniku. Ima 2000 velikih «ob, posebno knjižnico itd.; 4 premična stopnišča ter 16 dvigal skrbi za vteiik promet. Na p loščadi Vostanja (trg Vstaje leta 1915.) je tik pred dovršitvij-o stanovanjska visoka zgradba ss 32 nadstropji. V njem je 486 stanovanj od 2 do 5 sob z vsemi udobnostmi moderne tehnike. Poleg stanovanj bodo pod njeno streho še pošta, lekarna, banka, otroške jasli, garaža za otroške vozičke, prodajalne vseh vrst itd.. Na strehi pa bo imela palača krasne vrtove s cvetličnimi gre- Wmodk pomati ZGONIK Prejšnja občinska -uprava je imela navado, da je ob vsaki slavnosti, ki je bila v vasi primerno okrasila spomenik padlim partizanom ter uredila prostor okrog njega. To liepo navado, katero so čislati vsi obča-ni, pa je sedanja Obadova uprava popolnoma opustila. Na binkoštn. ponedeljek je bila v naši vasi velika slavnost: blagoslovitev novih zvonov. Toda na spomenik se nihče ni spomnil. Okrog njega iše vedno raste trava. Morda pa sedanje upravitelje moti -d-ejstivo, da je na ' spomeniku tudi rdeča zvezda? Po vasi in sploh po občini krožijo govorice, po katerih, naj bi bila občinska uprava potrosila precej denarja ob priliki- blagoslovitve zvenov. Ljudje s-o zaradi tega zelo nejevoljni. To tembolj, ker se nihče od gospodov ni spomnil na žrtve, fcii so jih za našo svobodo doprinesli nepozabni sinovi, ki’ so padli v osvobodilni vojni. S tem, da se je občinska uprava v taki meri udeležila slovesnosti, je tudi neposredno dala -potuho s-u /-^_ni. kom našega ljudstva, ki se bahajo, da so nam daroval' zvonove, kar pa ni res, ker je vsem znano, so nam te le vrnili. GABROVEC (Nadaljevanje na IV. strani) Rdeči trg v Moskvi Jelovo b-rdo! Ravno pod. Blegošem tiči ta mala vasic-a sredi rodovitne ravnine, kjer prideluje prebivalstvo svoje življenjske potrebščine. Češnja je glavno drevo in .s-pomladi je krajina po-vita z belimi venci. Tudi oreh je tu. domačin in sad njegov slovi po vsem pogorju. V tem pogorju sem preživel otroška leta, kakor živi mlada ptica v gnezdu. Živeli smo kakor kos narave, in še obleke nismo imeli. V tisti dobi je v našem pogorju še cvetela navada, da otročaj, dokler ga niso poklicali v šolo ni dobil svojih blačic. Nosili smo dolge, do peta segajoče srajce in. kjer smo se igrali, je bilo videti iz dalje, kakor bi se n-a kupu valjale umazane vreče. Ce je sneg zapadel, ao se valjale te vreče bose po njem in tu in tam podrgnile s krvavo kožo po ledu. Ko je prišla rahla pomlad, staknili smo vsako ribo v vodi, in v gozdu ga skoraj n-i bilo gnezda, da ibi ga ne zasačilo naše oko, bodisi na zemlji pod grivo, bodisi visoko na vgji ob deblu. Pisani pinož, rumeni strnad in zlata tašči-ea — pri na-s pravijo tej drobni živalici «šmarnica» nobeden ni mogel skriti svoje zakonske posteljice pred- nami. Bili -sm-;.- del narave in nehote srno občutili, da 'pripadamo zemlji, kakor pripada k njej jelka, ki zraste na slemenu Mladega vrha. Z naravo smo skupaj zrasli in eno srno se čutili z njo! Zatorej me sili vse nazaj v rojstni svet in tja me bo sililo, dokler me bedo noge nosile! Kadar zopet pridem- v rojstno krajino, me v hipu obdajo otroška leta. Niti najmanjši pripetljaj ni pozabljen in spominjam se vsakega kraja, kapn-or je nosila ptica svoje gnezdo, kjer -smo kurili krese, kjer smo lovili rake-koščake ali tolkli kozo «pod novim cesarjem gor in dov»! *) Vsi ti spomini ti mrgolé pred dušo, telesu pa je, kakor bi s-e kopalo v -bistri in okrepče-vaini vodi. Rjav no tako je bilo tisti dan, ko sem hodil proti Jelovem brdu. Mehki spomini so me ob- jemali in, ko sem dospel’ d g IPffiinčevegit hrastja pod Lovskim .brdom, ni vrag, da ne bi bila zapela vuga! In pognala je zlasti svoj glas v zeleno dolino! Vuga? Mialo pozno je že bil o zanjo, Meni pa se je vendar zdelo, da je le bil- «strio Matic», ki prišiva svoje gnezdo na- rogovilico pri veji, da mu ziiglja sapa mladiče v tej zračni zibelki, E j, škoda, sam-o enk/rat v življenju sem vedel za tako gnezdo, a še to jg viselo na tako šibki veji, da nisem ipogei do njega! Nad Lovskim brdom je pričel kazati svoj obraz naš stari Blegoš, a tik njega je čepel okrogli Koprivnik, izza katerega se tako radi privlečejo črni oblaki, da na-npočijo polje, kadar je najmanj treb.g. Takrat je v ozadje stopila Ljubljana i p v sjrap so stopile vse skrbi, ki- grenijo življenje samcem ,po mestih! Hotel sem- sesti pri poti v šumeče resje ter se zagledati v plešasti Blegoš, če me morda še pozna. A pri -poti sta že dva sedela. Pred' «rapo sta že bLa prelezla klanec do LPVs^Sa fer&a. Sedaj sta čepela v resju, podobna k-upu -nesreče, in meni sta se vedela kalkor dva omlačena sipppa, Mož je pokazal z roko na Blegoš: «Lep je! Na vrhu je v senci-, po bregovih pa giai sonce 1 obseva!» In res je nad' goro plaval velik oblak, ki je jemal vase sončne žarke, tako da- je bil vrh teman. «Lep je,» — obrnil je k imeni svoj izmučeni obraz — in če je člo-vek šestnajst 'let bil notri, se ga- komaj nagleda.» Zagledal se je v goro. Pričelo se mi je svitati, kdo bi bil ta človek. Dolgi zapor mu je bil razora! lice in izpadli so mu bili tudi lasje na glavi. Ni ga bito g lahkoto spoznati. Nekdaj je naše goro-vje le o tem govorilo, kako sita sg kočar Skalar in -grontar Kalar trgala, zaradi majhne njivice, ki je bito -last beračeva, po kateri pa je hotel bogatin vlačiti posekani les iz svojega gozda, ki je ležal ravn-o nad omenjeno njivico. Kator, ki je bil z vso vasjo v sorodu, je imel torej vso vas na svoji strani, }mel pa je na svoji strani še različne odvetnfee, ki so mu denarnico pu. šča-lj, da j« pravda več stala, -nego -sta bila. njivica in gozd skupaj vredna. Skalar je radi tega imel proti sebi' vso vas in mnogo odvetnikov, ali vzlic temu je končno zmagal v pravdi. Lahko si mislite, kake sovraštv-o je nastalo med Kalarjem i» Skalarjem. Bogatin je besnel,, in je bil kakor pravimo — vedno pripravljen revnemu kočarju «s sekirico dobro jutro voščit ». Temno sem se spomnil, kako se je govorilo, da sta se v nekem robo-vju na 'Blegošu srečala, se spopadla in da s-e je pri' tem Kalar do smrti .ponesrečil. Potem je bila dolgo razprava in če sem se prav spominjal - je bil Skailar za vse življenje obsojen v Gradiško. **) Pri teh spom nih sem spoznat Simna Skalarja, s katerim sva v otroških letih ovce skupaj pasla, ki je pa bil videti sedaj za najmanj trideset let -starejši od mene. Zopet je ječal: «Lem-oj, šestnajst let! In noben dan nisem videl ne Koprivnika ne Mladega vrha in ne Starega vrha. Posušil sem se kot kopriva — ej, huda je bila!» Kq je nekaj časa molčal, je iztegnil koščeno roko ter pokazal na. kraj, kjer se je iz ze.enega bukovja kazal bel rob na bregu, k, ga obrača Blegoš proti Jelovem brda. «Vidiš, tam za robom je bilo! Na ozki stezi me je srečal, sekiro je vzdignil in k meni je rinil. Ker pa je bilo deževalo, se mu je spodrsnilo. Truplo in sekira sta padla po skalovju navzdol in, kakor je Bog v nebesih: jaz se ga z reko nisem dotaknil! Vidiš, tako je Kalar umrl!» Vprašam: «Kako, da so te obsodili?» «Njegov brat je pričal. Skrit za grmovjem, je hotel videti, k a k-o -sem Kačarja pograbil in ga potisnil čez rob. Krivico mi je delal in šestnajst let mi je ukradel!» Do sedaj Simnova žena Luca ni bila spregovorila. Prejkcne je bila v d vernih, a-li naj me tika ali vika. — Pri nas .so tiste dni imeli samo oženjeni pravico., da so jih vika-li; če si \ i-kal neoženjenega, ti je to -štel v zlo. Zal je tudi ta lepa navada v pogorju prenehala, in kmalu doživimo, da se bodo dekleta iz različnih far med seboj vikala! Po Luca se predolgo časa vendarle .ni mogla krotiti. Imela je jokajoč, stepen glas, kakor ga ima zajec, če si ga slabo zadel.’ Povzdignila je ta glas: OPOMBA Z BESEDILU *). kozo «pod novim cesarjem gor in dol» se je imenovala neka pastirska igra. Koza je bila prisekana trovršna rogovila in je bila postavljena narobe. Blizu nje je stal pastir, določen za to, da jo je pobiral m zopet postavljal na svoje mesto. Vsi ostali igralci pa so zbijali s palicami, katere so metali nanjo. Ko je kdo «kozo» prevrnil, so vsi stekli, vsak po svojo palico. Pastir si je prizadeval .za to, da nekoga udari s klobukom. Ko se mu je to posrečilo, je zapil: «Pod novim cesarjem gor in dol!» Udarjeni igralec je bil -njegov naslednik v igri. **) ... obsojen v Gradiško: V Gradiški na Soči je -bila velika trdnjava, katero so zgradili še Benečani v 15. stoletju. Za časa Avstrije je bila tam kaznilnica za take, ki so bili obsojeni na težke kazni. (Sledi četrto nadaljevanje) Občinska uprava je naši vasi precej obljubila, toda doslej je ostalo vse le pri obljubah. Kljub temu, da je biilo obljubljeno — in od tega je poteklo že precej časa — da bodo uredili prostor okrog nove stanovanjske hiše, je do danes ostalo še vse pri starem. Prostor, o katerem govorimo, je še vedno neočiščen in nevarno je, da se na njem zaležejo kače. Tudi drvarnica je bila obljubljena. Kljub temu da je ta zelo potrebna, še ni postavljena. Prostori, v katerih se nahaja šola, so zelo neprimerni za pouii. Zato bi bilo primerno, da bi jo prenesli v poslopje otroškega vrtca. Se prej pa bi morali šoli preskrbeli potrebna učila, med katera spada predvsem raču-; nato. Pred dobrimi par meseci je župan obljubil, da bodo razširili omrežje vodovoda in da bodo v vasi post a-vitli še tri ali celo št ini luči. Govora je bilo tudi o še enem napajališču in o še eni javni -pipi. Kot -kaže, pa bo tudi vse to ostalo le pri obljubi. A-li ni 1 tak-o g. župan-? Značilno pa je, kar je ob neki priliki izja-vil eden izmed liparski-h občinskih sveto-val. cev. Ta je dejal med drugim: «Jaz sem si vodo sam napeljal. Tako naj si jo napeljejo tudi, drugi». Te besede na-m dajo precej razmišljati. LONJER Ceste v Lonjerju in tiste, ki vadijo v vas, so v zelo slabem stanju. Vse so silno ra-zorane in bolj podobne hudournikom, nego cestam. Postajajo v -resnici nevarne ne le za kolesarje in m-otoskuteri-ste, odnosno motoriste, temveč tudi za avtom talliste in celo za pešce. Zaradi tega prihaja v vas vedno manj turistov in n-edeljskih izletnikov -iz mesta, ki so ved-no zelo radi prihajali k nam. Glavna cesta po sredi vasi je bila pred par leti asfalti rana, toda sedaj je polna lukenj in je prav tako -nevarna, bodisi za pešce kakor tudi za vozače; saj so gotove luknje gl-oboke ceto do 20 cm. Včasih je bili v Lonjerju nameščen cestni pometač, k; je obenem skrbel za manjša popravila na cesti. Tega pa sedaj ni -več. Vaščani niti ne vedo, zakaj ga je občinska uprava odstranila. Morda smatrajo občinski upravitelji, da je v Lonjerju vse v redu, -ali pa se jim zdi, da ni potrebna niti higijena, ki jo nujno zahteva današnja doba? V -vasi. je zelo cbčuten-o vprašanje -pralnice. Ker živi v vasi mnog-o peric, je pralnica tembolj potrebna. V zvezi s tem vprašanjem so vaščani) -napravili že precej korakov, toda do sedaj popolnoma brezuspešno; kajti občinski upravi se še niti ne sa-nja kaj takega, Ampak naj ne misli, da bom-o pozabili na to našo zahtevo. Vaščan mm «VES SVET SMRDI» — Tega mnenja so titovci, ker jemljejo za merilo razmere, ki vladajo danes v Jugoslaviji. Zato morajo nujno obsoditi vsako reformo, ki iz ide v socialističnih državah. Mislijo si pač: Toliko reform, kot je že bilo v Jugoslaviji, in vsaka je prinesla poslabšanje splošnega stanja. Torej tudi drugod ne more biti bolje z reformami. Tako obravnava titofašistični dnevnik nedavno denarno in gospodarsko reformo v Češkoslovaški ter prihaja do neverjetnih zaključkov: Zanj je zamenjava dosedanjega denarja v novega z zlato podlago, dalje odprava racionalizacije na po-trošne p. edmete, znižanje cen živilom za 31 odst. in industrijskim proizvodom za 37 odst., za vse ostalo blago pa 7 odst. znižanje le.... «dokaz hude gospodarske krize». Res lepa je ta tt:ovska logika. No mi Tržačani, ki imamo zaenkrat še staro logiko si samo želimo takšne «hude gospodarske krize», po kateri bi prišlo do 30-odstotnega znižanja cen osnovnim življenjskim potrebščinam, pri tem pa bi plače ostale, kot na Češkem, nespremenjene. DELO OB NOVI TITOVSKI GONJI PROTI NARODNIM KORISTIM Za Festival «POPRAVEK», KI NE POPRAVLJA — Po dolgem času molka (prostovoljnega ali prisilnega?) se je zopet oglasil nekdanji (takoj po Resoluciji I. U., ko ni bilo drugih) titovski hierarh Drago Pahor. In še to pot je porabil skromni prostorček, ki mu ga je milostno naklonil «Primorski dnevnik», zato, da se opere grehov, ki mu jih očita «Demokracija». Ta ga je namreč obtožila, da je izjavil: «Prokleta fratelanca! SIAU je več Slovencev poitalijančila kot fašizem». Ne bomo se spuščali, kdo ima prav, čeprav se nam spričo poznanja Draga Pahorja in njegovih političnih metamorfoz trditev «De-.mokracije» zdi prokleto verjetna. Toda to bosta oba prizadeta že sama opravila med seboj. Ta naš sum je podkrepil Pahor sam s svojim «zagovorom», ki dejansko dokazuje, da je tisoč milj daleč od resnične ideje bratstva med narodi in da je v tem na isti Liniji kot Demokracija. On piše: «... vsi, ki količkaj poznajo (dobe Trbovelj, NOB in po Resoluciji seveda ne bi smeli všteti v to «kariero« - op. ur.) moje mišljenje in delovanje, vedo, da stojim neomajno (kot trs v vetru! - op.ur.) na stališču mirnega sožitja in medsebojnega razumevanja dveh narodov na našem ozemlju...». Torej kljub vsemu mu ne gre In ne gre iz ust odn. s peresa beseda «bratstvo», ki pa pomeni mnogo vet, to je bratsko sodelovanje v borbi za pravice obeh. Besede, ki jih pa uporablja on, je pa napisala tudi že Demokracija, ki nazadnje niso tako huda pregreha proti njuni skupni ideološki osnovi, katera je bila in ostane nebrzdan šovinizem. Zakonitost in stalnost naše šole osnovni pogoj njenega obstanka Vsi pošteni šolniki in vsi tržaški Slovenci moramo enotno zahtevati končno legalizacijo slovenskega šolstva s stalnostjo šol in učnih moči Veliko zanimanje za javne debate o vprašanju STO Vedno večje je zanimanje tržaškega prebivalstva za javne .debate o tržaškem vprašanju v zvezi z najnovejšim razvojem barantanja med Titom iln De Gasperijem, Vsi sestanki, na katerih govore naši tovariši, so zelo obiskani. Poslušalci ipazno slede izvajanjem govornikov ter odobravajo naše stališče kot edino, ki more prepreči to razkosanje STO in rešiti njegovo prebivalstvo pred najhujšimi posledicami te sramotne kupčije. Teh zborovanj se udeležujejo tudi številni pristaši drugih struj ali pa neorganizirani, Ikli jim je pri srcu pravična rešitev našega vprašanja v skladu z mirovno pogodbo. V soboto sta v Borštu na trgu govorila tovariš Bidovec, ki je opisal svoje vtise s potovanja poi Sovjetski zvezi, nato pa je spregovoril o zadnjih, dogodkih v zvezi s tržaškim vprašanjem. On in tov. Blazina sta ponovno pozvala vse poslušalce, tudi one, ki so- poslušali iz sence in z oken, naj se posl.užijo mikrofona, če imajo kar koli povedati proti izvaja, njiem govornikov. Toda nihče se ni oglasil. Istega večera je v Botjuncu govoril tov, M it ko o. etnični črti in o nevarnostih, ki pretijo našemu Ozemlju v tem trenutku, ter je nakazal edino možno rešitev, -za katero se borijo demokratične sile. Naslednjega dne je v Zgoniku poslušalo njegova izvajanja mnogo va-vaščamov, ki so odobravali stališče naše Partije, V sredici zvečer je v Lonjerju govoril o isterni vprašanju tov. Blazina. Izlet v Ovčjo vas PD Kraljič izletniški odsek organizira za nedeljo, 28. junija izlet v Ovčjo vas- v Kanalski dolini. Po želji bodo izletniki lahko šli tudi na Vi-šarje in do zavetišča Grego. Odhcd z avtopuimanom ob 5. uri s. trga Barriera, povratek v Trst okrog 23. ure. Cena 1000 lir za diane, 1100 lir za druge. Prijave se sprejemajo do 24 t. m. vsak dan na sedežu PD ,od' 9 do 12 in od 16 do 20-30. Pod plaščem takozvanega «Poverjenega odbora» so titovci sprožili novo kampanjo okrog slovenske šole, katera se kljub nekaterim novim in de-magoškim zahtevam popolnoma nič ne loči od dosedanjih, s 'katerimi so pravtako zasledovali svoje temne -politične -namene. Vanjo so pritegnili poleg -očč sebe odvisnih šolnikov 'tudi begunske učitelje in profesorje, katere je pritegnila v akcijo- predvsem- zahtev-a, -naj bodo izenačene v vseh pravicah učne moči -brez državljanstva in stalnega bivališča z onimi, ki ima-jo vs-e zakonite pogoje. Vendar je prav -ta zahteva -povzročila v vrstah slo venskih šolnikov razdor, 'ker so se slednji temu uprli, zavedajoč se, da bi prvi dclbil-i -s tem prednost pri nastavitvah; kajti ZVU ji-m je mnogo bolj naklonjena kot -njim. Poleg nie-kaj drugih zahtev drugotnega značaja je Poverjeni odbor -postavil tudi- zahteve «za dokončno u-reditev slovenskega šolstva», pri katerih pa se omejuje ile na postavitev vrhovne šolske uprave in nekaterih višjih organov, popolnoma pa prezre osnovna -vprašanja, to je zakonsko in dejansko enakopravnost slovenske šelise, ustanovitev organičnega načrta, 'k-ii naj zagotovi- stalnost naših -šol, ter zagotovitev stalnosti profesorjem, učiteljem in otroškim vrtnaricam. In ,p-rav te zahteve so- edine, ki morejo zagotoviti c-bstoj" in nemoten razvoj-. Titove e-m iin njihovim begunskim zaveznikom ni mar uspevam je naše šole, pač pa 'le to, da 'bi imel-i še nadalje monopol nad njo-, čeprav za ceno njene nestalnosti in popolne podrejenosti- vojaškim oblastem. Privi kot -drugi so bili. ved-no in- dosledno proti stalnosti učnih moči; kajti le na ta način -sc- -si vedno lahko podrejali' brezpravne šolnike, ki so glede nastavitve l-n odpustitve predani na milost i-n nemilost okupacijski oblasti in tajni policiji; glede pokojnih .pa so številni še danes navezani na Jugoslavijo, kjer edino imajo DOČIM SE TITOVSKI ŽUPAN KLANJA TUJCEM Občina v Zgoniku ne skrbi za koristi svojih občanov Ž-e pred več kot enim so bili prizadeti hudo- v zad-me-secem srno nagovorili g. njih časih zaradi vojaških vaj. Poleg -velike škode na polji-h ki župana in člane občinskega odbora, naj skličejo občinski svet na pomladansko zasedanje, da bi skupno preučili sedanje težko sanje naših vaščanov ter najdemo -primerno odpomoč. Tedaj smo dobi-li -odgovor, da bo zasedanje sklicano, čim bodo višje oblaste poslale svoj odgovor n,a predloženi proračun naše občine za tekoče leto. Zvedeli smo naknadno, da- je bi-lo mnenje glede proračuna poslano iz Tirata že 22. aprila. Klj.ub temu pa se gospodi na občin-i- ni zdelo pot retano, da po enem mesec-u in pol po dobljenem odgovoru skliče nujno potrebno sejo. To je nov dokaz, da tem ljudem niso -mar konilsti ljudstva in njihove potrebe. Toliko bolj pa so zato uslužni do tujcev, ki od časa do časa -pridejo v našo občino, kot se je to zgodilo ob priliki blagoslavljanja -novih zvonov. Ob tej priliki smo- lahko- videli, kako so se k-umii in g. župan globoko klanj-ali neki tuji osebi, katera ni znala a-li hotela spregovoriti besedice v slovenskem jeziku. To -smo hoteli na-pisati, da prikažemo na-šč-m soobčanem, za kakšne stv-a-ri se zanimajo naši1 upravitelji, -dočim pa pozabljajo na pereče probleme občine in potrebe nj-en-ilh prebivalcev. Da nas ne bi kdo obsodit, češ da pišemo -to samo zaradi «propagande», naj navemo nekaj konkretnih -primerov. Prejšnji občinski odbor je pu-still ,v skladišču veliko količino cementa za- utrditev obstoječih zidov ob poteh in cestah, da ne bi otroci pri igranju- r.uši-li teh zidov ter -valili kamna na poti. 'Po enem -letu pa ti zidovi stoje, kakor jih je pustila prejšnja uprava, ki jo je vodil tov. Pirc. Na- po-bi -proti zadnjim njivam v Sa-ležu so -pred štirimi meseci razkopali pot, verjetno v namenu, da jo popravijo. Toda kljub številnim, intervencijam prizadetih in kljub obljubam titovskega župana je ostala pot do danes razkopana, tako da si morajo ljudje s-proti pripra-viti pot če hočejo pri-ti z vozovi do- -svojih njiv preko nametane debele groblje. Zadeva1 je toliko težja-, ker je -bii-a pot razkopana tilk predi začetkom pomladanskega dela na polju in je ostala nerabna ves čas, ko kmetje največ rabijo to -pot. Kako se je zavzela «slovenska skupnost», da bi od-pomo-gla kmetom, ki so bili težko prizadeti -po toči? Doslej nismo videli iše nobenih -stvarnih u-fcrepov s. -strani teh «rodoljubov», ki vedre in oblače na naši' občini. Številni kmetje pa so -razora-na o-d v-ojalkov in vozil in kjer je od ume-tine megle ožgana velika /ko-li.-čina krme in drugih rastlin, pa povzročajo velik strah in poškodbe ljudem številni nerazpoče-ni izstrelki. Toda sedanja občinska uprava se z.a te -stvari sploh ne zmeni. Vsakdo lahko ugotovi da od-k-dar -imamo titovskega župana, narašča iz dneva v dan brezposelnost in z -njo beda. Mnenja smo, d-a bi se dalo z 42 milijoni, Iki jih je -pustil prejšnji občinski odbor v občinski blagajni, napraviti marsikaj za zaposlitev najpotrebnejših va. šča-noiv in za izvršitev -najnujnejših del, zlasti za poprave poti, ki so -tako krvavel potrebne našim kmetovalcem. Toda i-zgleda, da gospoda župana bolj zanimajo razne parade i-n pokloni raznim odličnikom, 'ki- -prihajajo k -nam, kot pa, n-uj-ne potrebe njegovih občanov. Zgoniški občan. zagotovljeno pokojnino, ostali, to je domačini pa nimajo niti tega in tako žive iz ro,k v usta. Na ta- način -só mogli! terorizirati slovenske šolnike i prvi i drugi, ki so imeli v rokah vse odločilnie f-unlkcije ustro-ja slovenske šole. Ze 'sama ta dejstva dovolj ja-s-no kažejo, da zasleduje ta akcija- izključno le politične namene, -nikakor pa ne -more izboljšati- težkega stanja slovenskega šolstva, pač pa še mnogo poslabšati, ker bi morebitna u-za-konite-v titovskih zahtev dokončno zapečatila -njeno dosedanjo provizorično brezpravnost in tako dokončno- likvidirala maše šolstvo. Za to govori končno tudi dejstvo, da so vanjo .pritegnili tudi u-rad-ne titovske kroge, kot je na pr. titovski -delegat iv) Trstu,' 'ter napravili veliko de-magoško kampanjo v vsem jugoslovanskem tisku. S tem so jo neposredno vpregli -v službo baranta-nja, ki ga skušajo z bučno šolsko kampanjo nekoliko prikriti pred tržaškim prebi-va'te-tvom. Sedaj hočejo te svoje nevzdržne in slovenski šoli škodljive zah-teve predložiti gen. Win-tertonu v u-panju, da bo vrhovni poveljnik šel preko veljavnih zakonov ter uzakonil dosedanje brezpravje naše šole. Proti temu bodo brez dvoma nastopili' vsi pošteni šolniki in vsi tržaški Slovenci, kil jim je obstoj in , uspeva-nje našega šolstva- pri srcu; danes se vsi prav d-obro zavedajo, da bi pomenil propad slovenske šole tudi neizbežen na-rodni propad tržaških Slovencev. In- prav to hočejo doseči -titovci, -ki- so že itak pristali na izročitev Trsta in d-ela cone A Italiji. Predavanja o ZSSR in o vprašanju STO Sestanki z javnimi diskusijami se bodo- nadaljevali tudi v naslednjem tednu. Tako bosta v- ponedeljek govorila v Skednju tovariša Pogassi in Bidovec -o tržaškem vprašanju i-n a zadnjih dogodkih v zvezi z n-jihii. V torek p-a bo to-v. Bidovec govori-l v Barkovljah o svojem potovanju v ^SSR. O življenju v Sovjetski zvezi ter o vprašanju STO pa bo- t-ov. Bidovec govoril -v petek, 12. t. m. v Velikem Repnu. Nocoj, 6. 6. ob 20,30 -bo v PD «-Zvezda» v Podlo-njerju predavanje -tov. St. Bidovca o pou tova-n-ju po Sovjetski zvezi. V -sredo, 10. t. m. bo -cta 20. uri -na Pončani (gost. Paradiso) zanimivo predavanje tov. Staneta Bidovca o njegovem potovanju -po Sovjetski zvezi. v Bukarešti Tržaški odbor za- Festiva) mladine in, študentov je -sprožil mnogo pobu-d za do-stojno pripravo1 na mednarodno slavje mladine, ki bo avgusta v Bukarešti. Poleg številnih praznikov miru, štafete miru iz Trata do združitve z mednam» dno štafeto. Pomladnih dni za dekleta, razvitja zastav miru. nabiranja oblačil za korejske otroke, športnega tedna od 7. d-o 14. 6. itd,, razpisuje Tržaški odbor za Festival TITOVCI V OBJEMU S ŠOVINISTI Letaki za demokristjane se tiskajo v ul. Montecchi natečaj za najhdljšo fotografijo mladih amaterjev, formata 13x18 cm, vzeto iz življenja tržaške mladine ter natečaj za najboljši sten-ča-s 100x70 cm o borbah in -težnjah tržaške -mladine. Nagrada za v-saiki natečaj: Brezplačno bivanje v Bukarešti-. Informacije pri Tržaškem -odboru za Festival, uit. Z-onta 2, I. Sodeč po pisanju titofašistične. ga tiska, bi nepoučen človek mislil, da so titovci dosledni vsaj v svojem sovraštvu do vsega, kar je italijansko. Toda zmotil bi se, kdor bi mislil, da titovski protiitalijanski bes ne pozna izjem. Poznajo jih( bodisi na političnem področju, kadar gre škodovati silam demokracije in miru, bodisi tudi na gospodarskemč kadar se jim obeta masten dobiček v lirah. 'Zelo zgovorno nas o tem prepričuje dogodek iz srede preteklega meseca. Nekega dne je prispel iz Jugoslavije velik kamion s prikolico, oba zvrhano napolnjena tiskarskega papirja. Ves papir je vozilo, odložilo v ulici Montecchi 6, kjer se nahaja znana titovska tiskarna, kjer se poleg Primorskega tiska titopendentističnt «Corriere». Kmalu po prihodu kamiona je začel rotacijski stroj na vso moč tiskati in se ni ustavil kot šele čez več ur. No in kaj so tiskali v teh urah, ko so vsi listi, ki se tiskajo v tej tiskarni, že izšli? Pa tudi nobena izredna izdaja ni izšla potem, ko se je rotacijski stroj ustavil. Ves material, ki so ga natisnili v tem času, so skrbno prikrili pred PO PRIZADEVANJU ENOTNIH SINDIKATOV IZREDNA ODPRAVNINA za odpuščene iz Mediana Dolžnost vseh zavednih Slovencev je, da -stopimo enotno in odločno- v obrambo -slovenske- šo-le ter zahtevamo, naj -s.e konča dosedanje brezpravje, naj postane naša šola enakopravna italijanski na .podlagi veljavne zakc-no-daje, naj dobi svoj o-rganiičnii načrt, učne moči pa -svojo stalnost. Na teh ja-snih -osnovah je mogoče združiti vse šolnike in vse -tržaške Slovence, kajti, le s -temi zahtevami borno -lahko zagotovili -nadaljnji- obstoj in nemoten razvoj naše šdle. S tem pa bomo najbolje zavarovali s-vo-j na-rodni obstoj, ki je prav v 'teh časih vedno huje ogrožen. bis. Še vedno obstaja nevarnost za zaprtje tvornice Fonda Ravnateljstvo «Aquile» noče preklicati odpustov 2 delavcev Prav nič se tud-i -ta teden ni zboljšalo stanje, ki grozi z odpustom z dela številnim -delavcem in nameščencem. Tako -je prejšnji teden javilo ravnateljstvo tv-omice ključavnic Fenda, da bo mo-railo s s-o-boto, 30. maj,a zapreti svoj o-tarat Delavci- še upajo, da bo Voj-ašk-a u-prava s svojo intervencijo rešila to podjetje pred zaporo, delavce pa pred brez-pose’nostjlcl. Delavcem, ki jih je zaradi krize odpustilo podjetje Mediano, je bila priznana izredna odpravnina, i-n sicer skozi 4 mesece po- 200 lir za vsak delovni dan, iv! izrednih primerih pa še d-lje in še več. Te -odpravnine bo deležno vs,aj tri četrti-odpuščenih .delavcev. Na sedežu Zv ege industrij-cev ■siot pre-distav-n-Skij delavcev rafi- nerije «Aquila» prikazali, da je popolnoma neutemeljen odpust dveh tehnikov, kar direkcija opravičuje ,s tem, da sta bila združena dva oddelka. Delav-aki zastopniki so poudarili, da je to, podjetje eno izmed redkih, ki dela v polnem, ritmu ter opravlja -mnjcigo izrednih ur. Ker je vodstvo podjetja o-stalo pri svojem, je bi:l določen za pe-tek nov -sestanek za pogajanja glede odpusta obeh delavcev. Tragična smrt vrlega mladinca PD «Drago Bojan» iz Gabrovca je darovalo SHPZ 5000 lir. Tov. Pegan Josip iz Saleža poklanja SHPZ 2000 lir, ki jih je zaslužil za svioje delo na majnici v Gabrovcu. SHPZ se obema darovalcema najlepše zahvaljuje. Oprostitev vseh tovarišev ki so jih titofašisti tožili Klavrno je propadla provokacija o “vdoru11 v “Babičevo vilo11 V sredo se je nadaljeval in zaključil proces proti večji skupini' naših tovarišev, ki so jih titofašisti po svoji znan) pro-vokatorslk-i in ova-duškii navadi prijavili -sodišču -pod' obtožbo, da -so «vd-r-li» v vilo v ud. Ginnastica 72, in da so «ustrahovali» ter «držali pod stražo» njene prebivalce. Ze na. prejšnjih razpravah je prišlo do- izr-a-za dejstvo-, da so ti-tofašistične obtožbe i-z trte izvite, iker se na proc.es-u sam njihov bivši poglavnik Babič ni kdove kako inteligentno obnašal tako, da ga je odivi. Stefani nazval «vrečo »sija». Celo o-btežilne priče s-o v -svo-jem izppvedan-ju morale -priznati, d-a- j,e tallo obnašanje «obtožencev» korektno i-n da je bita vila nekaki po-možni -sedež -partije. Samemu Babiču pa se je v izpovedanju zareklo, da je te-daj talil sekretar partij,e in da je kot tak vršil kon-tr-olo nad vilo... V sredo je prišlo,do soočenja med -tov. Z-i-darjem in tit-ovcem Babičem. Tov. Zidar je -potrdil, da so bili vsi stanovalci vói e funkcionarji -partije, da je Tržačani si z velikim zanimanjem ogledujejo razstavo slik iz življenja v Sovjetski zvezi. Razstava, ki je bila odprta nekaj dni v PD Kraljiču, bo potovala tudi po ostalih krožkih, kjer bo imel predavanja o Deželi socializma tov. Stane Bidovec, ki se je pred kratkim vrnil s 3-tedenskega potovanja po ZSSR. sam .plačev-all nekega Zaga-rja, ki- je v vili stanoval da »o- se v v-iii vršile seje tudi na za-htevoi funkcionarjev, ki v vili niso stanovali. V zaključku je tov. Zidar dejal, da je ob kongresu partije 1947 ko-t član volilne komisije opazil, -da je bil Babič v-pi-sao na kandidatni listi krt delavec iin da kot tak tii- i-me-1 drugih dohodko-v, kar potrjuje, da je dobiv-al pia-čo o-d- -partije in da je stanova.) v -villi ile zato, Iker je bil sekretar partije. Babič pa je zanikal, da ga je -plačevala partija, n-i hotel odgovoriti na neka tera druga vprašanja- i-n -se večkrat l-agal, kar je razburil-o publiko i-n cello javnega -tožilca. Tudi tokrat se ni pokazal v preveč inteligentni 1-uči, kar Ljudska prosvela LONJERCI TRST II. NA RADIU Jutri, v nedeljo, 7. junija "ob 17. uri bo na radiu Trst II. nastopu nevski zbor PD «Lonjer-Katinara» pod vodstvom tov. Karla Čoka, Vse radijske poslušalce opozarjamo, naj ob tej uri ne pozabijo odpreti svojih aparatov. Koncert slovanske glasbe v Sv. Barbari. Dr-ugo nedeljo, 14. t. m. bodo združeni!- pevski zbori Skedenj, Sv. Ivan-.Podlonjer in Roco-1 ponovili v prosvetnem domu pril Sv. Barbari svoj us-peii koncert slovanske -glasbe. Na sporedu so slovenske, hrvatske, srbske in .ruske pesmi, odlomek iz Smetanove -opere «Prodana nevesta» ter uvod in finale So-stakovičeve simfonije «Padec Berlótia». Sodeloval bo tudi mandoli-nistični zbor «Ivana Cankarja» -iiz Sv. Jakoba. Začetek bo ob 18. uri. Ko-rošce i-n okoličane vabimo na -to izredno glasbeno prireditev. nam d-clkazuje, da si -titovci niso nič na boljšem s takim človetoom. Po izpovedanju -nekaterih drugih prič je govoril javni tožilec, ki je zahteval -opno-s-ti-tev «obtožencev» od obtožbe «ustrahovanja-»,, dečim je zahteval od 3 do 5 mesecev zapora za «vd-o.r» v vilio. Pri tem j,e očividno -po-zabil, d-a tito-fašistične priče niso ničesar dokazale in -dia s-b vse njihove laži o- «moteni privatni lastninil» propadle kot sneg na soncu. Po govoru javnega tožilca so g -votoli odvetniki F-alconer za Mi-sculi-na i-n Ba-ccija, Stefani za Sfiligoja, Ugiessi-ch pa za 17 ostalih «obtožencev. Oldv. U.glessi-ch je dokazal nestvarnost ti-to-fašističnih obtožb, njihovo zlonamernost in na podila-gi -seznama -plač Z-KM dokazal, d-a je bil 'k-urir Albrecht plačani jed partije. Zahteval je oprostitev vs.e-h obtožencev. Sodišče pa je «obtožence» za «vdor» -oprostilo zara-di pomanjkanja d-okazov, za «ustrahovanje» pa, ker se t-o ni zgodilo. Titofašisti so tako šli1 domov k:lj,uto -vsem- svojim -provokator-ski-m naporom z repom med nogami ‘kot na vsej črti poraženi ovaduhi, ki ji-m nihče več ne verjame. Stvarni predlogi G.S, (Nadaljevanje s 3. strani) Stanki med predstavniki delavcev, podjetnikov in gospodarstvenikov, ki naj skupno preuče stanje ter sprožijo vse one pobude in ukrepe, ki jih zahteva to stanje. Delavski razred je pripravljen stopiti na čelo enotne akcije, ki ima za cilj dejanski in ne samo navidezni dvig našega gospodarstva, zastaviti v takšni akciji vso težo svoje volje do življenja in do dela, vso svojo moč in zavest, katere je vedno dokazal. Toda potrebno je, da se mu pridružijo vsi drugi prizadeti sloji od trgovcev na drobno do svobodnih poklicev, od malih in srednjih trgovcev do industrijcev, od obrtnikov do špediterjev in pomor- skih prevoznikov. Od skupnega iskanja sredstev, načinov in pobud, s katerimi naj se zajezi kriza in privede tržaško gospodarstvo do ponovnega razcveta, .bo mogoče pristopiti k družnemu naporu, da se ti cilji tudi dosežejo. Le v tem duhu se je mogoče lotiti sedanjega stanja, le na ta način bo mogoče priti iz mrtvila ter se postopoma bližati boljšim razmeram, ki naj zopet dajo vsem proizvajalnim kategorijam ono delo, in ono blaginjo, do katere imajo pravico. PD Haas na Skoljetu vabi vse Tržačane -in okoličane ,na domačo prireditev s plesom, ki1 bo na -društveni terasi jutri, 7. ;o-b 20. uri. Igral ho -odličen orkester. 'nepoklicanimi ter ga v največji tajnosti odpeljali naročniku... Komu? To je bila "* italijanska klerikalna stranka, ki sama sebe naziva Democrazia Cristiana, katera je z nana po svojem besnem sovraštvu do vsega, kar je slovenskega. Zanjo je titovsko podjetje na jugoslovanskem papirju, ki je bil v ta namen poslan iz Jugoslavije, ter s stroji, ki so jih -titofašisti ukradli naši Partiji, tiskalo faksimile glasovnice, na kateri je bilo z rdečo puščico označeno, naj volivci 7. junija prekrižajo križasti ščit, znak D.C., ter oddajo preferenčni glas klerikalnemu kandidatu Tessitoriju. Res zelo vzpodbudno za titovske pristaše! Demokristjanom tiskajo titovci njihovo volilno propagando, italijanske šoviniste vseh struj pozivajo na skupno proslavo Prvega maja, saragatov-ce zagovarjajo, tudi kadar oni žalijo Slovence, magnacucchijem dajejo moralno in denarno podporo, misinom pa dajejo na razpolago svoj stadion pri Sv. Ivanu. Edino za italijanske komuniste in demokrate imajo vedno Le brezmejno sovraštvo Spričo teh dejstev je še bolj razumljivo, zakaj so za nedeljske volitve v Italiji dali svojim pristašem navodilo, naj oddajo bele glasovnice. Vsaka bela glasovnica je namreč glas za De Gasperija in njegove satelite, katerim skušajo titofašisti pomagati z besno kampanjo proti KPI, s parolo za bele glasovnice in, kot vidimo, tudi s tiskanjem demo-kristjanskih volilnih letakov. V nedeljo popoldne so v Križu pokopali osemnajstletnega Božidarja Devetaka, ki je našel prerano smrt zaradi avtomobilske nesreče, ki se je dogodila na avtocesti. Mladenič se je namreč peljal s kolesom proti domu. Mimo njega je z veliko brzino privozil potniški avto, katerega je vodil 20-letni Sergio Costoris iz Trsta. V avtu je bilo poleg Co-!storisa še 6 razposajenih mladeničev in mladenk. Pri nesreči so trije dobili lažje poškodbe, ostali pa so odnesli zdravo kožo, četudi se je avto prevrnil. Našega Boža je avto s tako silo zadel, da si je pri padcu s kolesa razbil lobanjo zaradi česar je takoj iz-dihn.il. Težka nesreča je silno pretresla vso vas in vse, ki poznajo Devetakovo družino, to tem bolj zato, ker je pred osemnajstimi meseci zadela enaka nesreča Božovega očeta skoraj na Istem mestu. Pokojni Božo je bil zelo priljubljen v vasi. Znan je bil kot požrtvovalen in zaveden mladenič. Ze dalj io.sa je bil marljiv raznašalec našega lista in drugih demokratičnih časopisov. Pogreb je pokazal, kako so vaščani in razne demokratične organizacije spoštovali in cenili u-bogega Boža. Udeležilo se ga je zelo mnogo ljudi. Društvena godba je igrala žalne koračnice, pevski zbor pa je zapel svojemu članu za slovo «Vigred», na pokopališču, pa «Blagor mu». Vence so poklonili KP STO, PD «Vesnai», ZKM, naš list, druge demokratične organizacije, svojci in prijatelji. Tov. Marina je imela pri odprtem groou v srce segajoč poslovilni nagovor. Dragi Božo, hvala ti za vse plemenito in lepo, kar si storil, počivaj v miru! Ohranili te bomo v trajnem spominu. Težko prizadeti družini naše najgloblje sožalje. Lis str Za teden Z Do dni rol za Sobota, 6. - Bentirand PC Nedelja, 7. - Robert Ponedeljek, 8. - Medard v Torek, 9. - Primož Sreda, 10. - Marjeta Četrtek, 11. - Barnaba Petek, 12. - Janez ZGODOVINSKI DNEVI No\ 7. 6. 1935. je umrl slavni s< ski biolog I. V. Mičuri je s ki ižanjem u stvar stotine novih rastlin, niči- je izboljšal nji1 vrste i-n dosegel večj-nos. 8. 6. 1508. se je -rodil na Raši Dolenjskem Primož Tr utemeljitelj slovenske ževnosti. Leta 1551. Tuebingenu izdial prvo vensko knjigo. Umrl j 6. 1586. 9. 6. 1781. se je rodil George phenson, izumitelj loK tive. Umrl je 26. 1. 18< 11. 6. 1944 je v -tajinstvenih ščinah utonil v Soči slovenski komunistični slanec v rimskem mentu in partizanski Jože Srebrnič. i 1 * )* ==? TRST il. ■ut L j11 Upravna konferenca Komunistične partije Predvčerajšnjim 4. t. m. -se je v Ki‘n:u -ab mo-rju pod -predsedstvom tov. Mari-je Berneti-čeve vršila konferenca partijskih administratorjev. Glavno poročilo je imel član CK KP STO A vreli j Uršič. Poročilu j-e sledila živahna in konikretna diskusija, v kateri s-o tovariši razčlenili vsa- vprašanja n-otra-nej partijske finančne in administrativne potitilke. Zaradi važnosti sklepov, ki jih je konferenca sprejela, bomo o njej pisali obširne j,e prihodnjič. ugonobile1 mesto in -podeželje. V sredo, 10. t. m. oto 20. uri bo- na dvorišču Ljudskega doro vanje; za rešitev) zaikoncev ma -pri Magdaleni veli-k-o ztoo-Rosemberg pred električno stolico. Najavljeni so govorniki: Netti Gattonar, Justo Ko-š-uta in Giglio D a pretto. SOBOTA: 13. Pevski due Šramel kvinte. - 13.30 Kul obzornik - 18.15 Brahms: cert za violino in ork. - 19.1 vor z ženo - 22. Bartok: Kla< koncert. NEDELJA: 8.45: Kmetij. - - 11.30 Oddaja za najmlajše Od melodije do melodije Koncert pevskega zbora L1 Katinara - 19. Iz ti-lmskega 21.30 Iz-brana lirika . 22. P LOSCA - l. dejanje. PONEDELJEK: 14.15 LahKf> lodije igra na klavirju Russo - 18.15 Hačatu-rjan: cert za violino - 19. Mamici poveduje - 22. Puccini. TUS urugo in -tretje dejanje. TOREK: 13. Glasba po žel 18.15 Koncert violinista ta Dobronyja - 18.35 Pro"k< Koncert za klavir in orkesjj: 19. Tehnika i-n gospodarstvo Dramatizirana povest - 22. Faustova simfonija. SREDA: 18.15 Ravel: K« za klavir - 19. Zdravniški V< 20.30 Sola in vzgoja - 21. Saens - Alžirska suita - 21) ka-lni kvartet «Veseli 22. Čajkovski: Simfonija $L h-rnolu - Patetična. ČETRTEK: 13. Pevski harmonika - 13.45 Mozart: ta v A duru - 19. Sl-ovenšči1 li Slovenc-e - 21. Iz londonski!1 certnih dvoran - 22. Beetl Koncert z violino in orkestj PETEK: 13. Giasba po žel 18.15 Richard Strauss: DoU ! chotte - simi. pesnitev - 19. in ljudje - 20. Ljubljanski - 20.30 Trž. kult. razgledi Radijski oder. k P )■ Na tani ni bc o-d ftak^ Sratr ta ilpfrdn -err ta st žre-c abc Prc 3*1 itti' ,blf Iti 511 Sl d« 1 Proslava 11 tale1 na Proseku V nedeljo je bila na k rdi1 Proseka, kjer so pred d^ leti nacisti ustrelili 11 tald ^ tifašistov slovesna proslav^ u skromni spomenik, ki je edo\ Ijen na tem mestu, so &^hl,bo loženi venci raznih orga^ Na proslavi sra govorila toV ^ vide Pescatori in Aleksej & pte iz vodstva Zveze komuni’ lu mladine. V svojih govo podčrtala dejstvo, da so talci, ki so jih na tem stielili, neprešteti armadi, je povsod, v mestu in na borila proti nacizmu in !fhr za mir, svobodo in za bolP1 dočnost. ■ ie i n< ki ■lad-$ka SOI Prc » ,6aer ‘Ja t tana sku Se 3 tor Zv ene na !0ov 1 tie tabe "taki talk JU-t r»l!> S štirimi starimi jajci, ki jih je našel na klopi na nabrežju 3. move-m-bra ter použil, se ie prejšnji četrtek zastrupil 27-letni težak Fioravante Bullo. Zaradi hud ih bolečin se je zatekel v bolnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč in ugotovili, da bo o-zdravel v 4 dneh. t** Iz daljnjega Indijskega oceana je v četrtek -neka angleška ladja pripeljala v Trst dva ribiča, doma z malega otočka, in sicer 40-letnega Za-hria in 12-1 et-nega Abriana Aden, ki ju je vz-le-rkla na odprto moje velika riba, katero sta zadela s harpuno. Po večdnevnem tavanju ju je našla vsa izčrpana imenovana ladja, ki je bila -namenjena v naše pristanišče. *** V ulici Imbri ani je v petek podrl kolesar iLean-der Taucier 76-let.nega Josipa Culota iz vicolo Castagneto 117. Starček je z-adotavl pri padcu zelo 'težke poškodbe, verjetno mu je počila lobanja. V nezavestnem stanjii je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je še istega dne umrl. t** V industrijskem tečaju v Sv. Križu si je v petek pri nesrečnem padcu zlomil desno roko 14-iletni učenec Klavdij Štern. Pred tržaškim porobjj |ivjn Pod zaščito Scelbove policije klerikalci razbijajo zborovanja Uspela komunistična volilna shoda v Štandrežu in Podgori GORICA — V soboto večer je bilo napovedano v Gorici volilno zbo-rova-nje, -na katerem bi moral govoriti tov. senator Terracini. Za zborovanje je vlada-lo velik-o zianimanje. Na trgu Battisti in po okoliških ulicah, kakor tudi v bližnjem pa-rk|U se j-e zbrala velika množica 1 j udii iz vseh • slo jev in raznih političnih opredeljenosti. Predvsem demokristjani so se silno bali Terracinijevega govora-. Bali so se, da bi preveč razkrinkal njihov-o podlo politiko. Zato So zagnali velik vik in krik proti nijiem-u. Sklenili so, d-a morajo zborovanje za vsako -ceno preprečiti. V ta nameni so se po s luž itti skupine mladincev Katoliške akcije, ki so ped režijo nekega znanega goriškega monsin-jorja in nekega kaplana iz Furlanije in pod zaščito policije svojo nalogo , tudi izvršili. Pravijo, -da niti vina, katero sta plačeval-a omenjena duhovnika. Seelbovi čelerini, k,i se sicer zelo odlikujejo v pogromih proti mir-n.m delavskim manifestantom, so spočetka izzivanje gledali dokaj o-d da-leč, ko pa je bil na to javno opozorjen sam poveljnik, so stopil,i na sredo trga in- zaščitili motilce javnega reda. Ce bi bili hoteli, bi bili z 1-ahkoto odstranili pobaline, monsinjorja in -kaplana s trga. Toda ta «uspeh» pa nikakor 'linijo... Zaradi te nesramnosti je sien. Terracini čestital soriškemu kvestorju k uspehu... Toda da «uspeh» pa nik-akor ni vplival opojno na goriško javno mnenje. Torej ni dosegel zaželenega učinka. Velika večina j-avnega mnenja obsoja način, katerega so se po-služili klerikalci. Celo -vodstvo iiberal-cev, ki so sicer povezani z -demokristjani, se je ti- ni manjkalo pred «nastopom» prav-Učifo zaradi neredov -ter iz- javilo, da jih obsoja ter da -nima z njimi prav nič skupneg-a. Prejšnji petek zvečer je bilo zborovanje v Podgori. Na njem sta govorila tov. Škrk in Bergomas, ki je tudi kandidat v poslansko zbornico. Očividci pravijo-, -d-a -sp-loh ne pomnijo, -da bi bilo kdaj toliko ljudi na kakršnem -ko-li zborovanju -v Pod,gori, kot jih j-e bi-io omenjeni večer. V nede-iijo popoldne pa je bil volilni -shod v Štandrežu. Tu s-o govorili tov. Markovič, P-o-letto in Ivan Nanut. Tudi tu je zborovanje zelo dobro u-spe-lo, čeprav so zlasti titovci računali na gotov pol-om. Ob priliki 10. obletnice smrti nepozabnega brata Frančka daruje Gabrijela Štolfa iz Križa 1000 lir v sklad «Dela». «Delo» se iskreno zahvaljuje za plemeniti dar. diščem je bil v soboto zaril"-hotenega umora svojega oti zaradi skrivanja trupla te 1 ’ na 16 let ječe Marij Križci 46 njegova žena pa je bila oR.) tišgl na zaradi pomanjkanja dte Slot Križma-nčiču so bila tri 1 « 'tale! puščena, dve pa je že odsete ko da bo ostal v zaporu še lij-, *** Na cesti med Proseta taci Sesljanom se ie v so-bo-to 51 /ta, ponesrečil 22-letni Claudio tal j ron iz ul. R. Sanzio. S -svoj,1 breto je zadel na ovinku te ^ tor, ki je prihajal z druge < Pri nesreči si je Favaro-n $ j lobanjo ter je še istega 1 Zr bolnici podlegel poškodba»1, »ot0p gov sopotnik G. Blascon ’ te dobil -le lažje -poškodbe. *** V nedeljo so prisR L Trst trije avstrijski športe n so si vtepli v glavo, da ^ . vl» svojim čolnom «Feniks11 -1 birediil Atlanatski ocean *»*Na prvem kirurškem V ku je v ponedeljek zaratte ita*1 30-letni avtnerpnsiri varilec . ^eS 30-letni avtogenski varilec, rite Pio Avian zaradi težkih P°j At-ki jih je dobil v soboto, *4 g. s svoio” vespo zadel na 'Stl; stav « »talil Mandracchio v angleški &c6| Ko je v ponedeljek r čakala svojega moža, je ny h INCUCI OVUJCga UlVJ4,a, J«- Ili (y spala 30-letna Miranda j tetta lo iz ul. Navali 29. Pri ^ ‘ hi; izgubila ravotežje ter je itguimd i avu.vr.jv iti J" .0 iteCl 6 metrov visokega prvtfj) ‘<1 sil' stro-pja. Zaradi hudih poS* ! ^ bila sprejeta v bol-nišnic® ■c tal zerviirano prognozo. *** Na dv-e leti zaporiJL *1 globo 12.000 lir -so bili - ta žaškim sodiščem obsojetei .tajj, Cibic, Ferdinand Bali in ^ bj-j ni Pieri, ker so 23. aprila ji v ul. XXX Ottobre avto ^ Balilla katerega so potem j i-j v Vidmu prodati nekemu/j . skemu agentu v civi-lu, »ta lj tas seveda prijel in .izročil ta Vc *** Tržaški- podžupan ta j ta^ si-ntin je v -torek izročil te za državiia-nske. T‘r medalje za državljanske 'T1^’ stražniku u-pravne poliču j t ^ Pizzul, Stefanu Maggie Susa, ki je član KornU-, mladine. Imenovani trUe j JHu, decembra 1951 rešili i’ S ' e %% tap. ki je padel v kanal v bUz Itj,,1 iz avtomobila znamke Pont e rosso. J jj Iz avta so v torek j! n(. oj i ‘i neznani tatovi Am-eričanjj^ *‘0 nu Kappes listnico z raz'J ‘U j kumenci in z dvema listr‘« potovanje v Ameriko- ji»' škoda znaša 9.000 lir i’n larjev. A *** Sodišče je obsodili0 ®. $>; leto in 5 mesecev zapo-ri. P vttle Rozo Martin por. MarcH ’ j ' ^ ponaredila samski list' j drugič poročila z n-ekm' !‘6 T škim mornarjem Joh-n01 «»i1 » nom. Obsojenka se 11 ta Združenih državah. J» ‘V Odgovorni urednici »t 'j' RUDOLF BLAŽIČ ‘ta W «C Založništvo «DEL-»/ teto Tiska tip. RIVA, TorreP Dovoljenje tali 'taj