674
Rdstislav:  Pri  vinu.
ljenske potrebe. Dolgo jih bode še tepla šiba božja! Preveč so pozabili starogrški pregovor: ,Za delo dajo človeku bogovi vsakovrstne dobrote'. Dandanes je svet na Zemlji tak6 izprijen, da je izobraženega človeka dela sram.«
»Pač res, dolgo jih bode še tepla šiba božja,« pristavi Sokrat, »če je tako, kakor govoriš. Vse je torej pozabljeno, kar sem časih razjasnjeval ljudem 1 To že veste, kako sem se jim zameril, učeč, da rojstvo brez svoje vrednosti ne daje nikakeršnih pravic. Lahko si mislite, kal<6 sem razžalil bogatine Midija, Aristokla i. dr., ko sem jih kazal mladeničem, češ: ,Ne bodite tako leni, ne tak6 mehkužni I' — Če hoče imoviti človek, da mu kaj hasne imetje, biti mora brez strastij. Učil sem, naj se vzgaja mladina tako, da bode mož veselo, uspešno in v blaginjo svojega naroda opravljal obče posle: vladarske, vojaške, mornarske, rudarske, poljedelske, obrtne in trgovske. Mladina se vzgajaj tak6, dejal sem, da bode žena ne samo po besedi, nego dejanski ohraniteljica domačega reda in snažnosti; za blaginjo svoje družine to, kar je matica pri čebelah!«
(Konec prihodnjič.)
Pri vinu.
če moj  in mati, Vama bodi hvala, Ki  v tujino meni Vinca sta poslala.
Vince gore naše,                                              Rožne gledam dole,
Okrepčaj mi grlo                                             Solnčne zrem planine
V srci mi oživi,                                                In po njih  vzbujene
Kar bi  v njem  zamrlo !  . . .                            Mladih dnij  spomine . . .
Dosti kapelj, dosti! Kdo bi znal, da vdnje Kmet je  pri  trgatvi Vlival take sanje !
Rastislav.
Vroča  kaplja tvoja Žile je ogrela, Duša zaslepljena Vriska mi  vesela.