igpfV. 55.	Peitaina pUfeaa t s:.t.Tini.	V LJUBLJANI, dne 24. decembra 1924 .	LETO VI.
Glasilo »»Samostojne # kmetijska stranka za Slovenijo".
NaročirimašI Kmet POmagai si sam, j Inserati» Z\l\Vr...... ........... S5"	In svoje stali&e v državi	' ' .......ŠD!a m
C*1,*"0..................K	I	urncfnsal «1 um I	H V€fiP lMeratl ° 10 pettt vr8t	.......k D,B
>L m«"Li Številka* .* * .* .* .*	.' I I *. I Dja 1-- |_Mra*"a* S8 Sam 1__|| notica, izjav, poslano, reklame petit vrsta . . . . a Din
UfdalitTO ki ttpramiitT» Mit« le v LjabHaal, Kolodvorska ollc« 7. ▼ hiii „Ekoaoma"._
za Ljubljano — FiTovo mesto
je biia vložena na deželnem sodišču v petek, 19. decembra, je potrjena in bo po redu tretja.
Kandidatje so:
Nosilec: Ivan £*ucelj, posestnik in narodni poslanec iz Vel. Lašč.
Črnomelj. Kandidat: Janez Stmgar, župan, Črnomelj. Litija. Kandidat: Ivan Grabnar, posestnik, Kostrevnica. Nameslnik: Franc Šfubler, župan, Suhor.	Namestnik: Janko Bukovec, tajnik SKS, Ljubljana.
Kan d: Si Lenarčič, župan, Nova vas pri Blokah. Namestnik: Anton Meden, posestnik, Begunje,
ILjoJblj. olcol. Kand.: Jakob Kušar, pos., Notranje Gorice.
Namestnik: Josip Černe, pos., Zgornja Šiška. Movo mesto. Kand.: A. Kline, župan in pos., Gor. Polje.
Namestnik: Josip Zupančič, posestnik, Trebnje. ItaLdovljlca. Kandidat: Ivo Ažman, posestnik, Hraše. Namestnik: Milan Mravlje, geometer, Ljubljana.
Kandidat: Janez Lovrač, posestnik, Moravče.
r
Namestnik: Viktor Engeiman, pos., Šmartno pri Tuhinju. Kočevje. Kandidat: Franc Gliebe, posestnik, Kukovo.
Namestnik: Janez Hiti, posestnik, Osolnik. ICjron&j. Kandidat: Ivan Ankele, pos., Sv. Ana pri Tržiču.
Namestnik: Valentin Starman, pos., Suha pri Škofji Loki. Kršlco. Kandidat: inž. Fr. Zupančič, Ljubljana-Rakovnlk. Namestnik: Franc Drnovšek, posestnik, Raka.
Božič 1924.
Božični prazniki so predvsem pravniki družine in domače hiše. Na božični večer je rodbinska sreča najsvetlejša; otroci staršem in starši otrokom niso nikoli tako blizu, tako pri sreu, kakor ob času, ko obhajamo spomin rojstva Zveličarjevega.
Kjer pa je blizu ljubezen za svoje drage, tam je tudi skrb za njihov blagor. Božični prazniki torej niso samo prazniki sreče, nego tudi prazniki 1 rodbinskih skrbi.
Božični prazniki pa so tudi pravi kmečki prazniki. Božje dete se ni rodilo v kraljevskih pernicah, se ni rodilo v ošabnih meščanskih hišah, nego je zagledalo luč sveta v preprosti kmečki štalici, v bornih jaslicaJh, na prepereli slami. S tem svojim prihodom na ta trpljenja polni svet je božji Sin posebno blagoslovil in povzdignil kmečki stan in ga postavil na prvo maslo.
Pohlep in zavist pokvarjenega felo-veStva pa tega nista pripustila. Tisti. . ki »e sejejo in ne žanjejo, pa hočejo vseeno dobro žrveti, so vklenili kmeta v suženjski jarem in niso ga pustili na prvem mestu, kamor ga je bil po-I stavil Gospod ob stvarjenju in ob rojstvu. Res je, da je temu pripomogla tudi kmečka potrpežljivost in brezbrižnost.
Tekom dolgih stoletij od rojstva betlehemskega Deteta pa do današnjih dni se je sicer dostikrat dvignila v upor izmučena kmečka roka, ali skoro vselej je omahnila ukročena naaaj in staro trpljenje se je nadaljevalo. Tako je bilo pred Gubcem, tako je bilo od Gubca do Stambulijskega in tako je do današnjih dni. Skoro vselej druge oblike, drugi načini, tudi besede in imena, ali vsebina vedno iste: kmet delaj in molči, gospodarili ' ti bomo drugi!
Ho se je rodilo betlehemsko Dete v boni kmečki štalici, je prišel glas • lovorojenem judovskem kralju tudi 4e kralja Heroda. In iz strahu za
svojo nadvlado, iz Mraku aa svoje ob- ; last, za svoj udobni položaj, iz pohle- j pa in zavisti je prišel na strašno mi- j sel: da bi se iznebil te nevarnosti, da bi se rešil bodočega konkurenta, je \ dal pomoriti vso moško deeo v staro- j sti do dveh let. Namena pa ni do- j segel.
Ali ni usoda betlehemskega Deteta j prava predpodoba naše stranke in j njeirth nasprotnika^? Ali ni vse sa- j tonsko nastopanje vseh meščanskih j strank proti samostojnemu politične- i mu in gospodarskemu pokretu podeželskega ljudstva pravo Hermleževo i delo?
Ali so grmade laži in obrekovanj, podkupovanje duš, preganjanje naših i delavcev in boreev kaj drugega, ka- . s kor moritev nedolžnih otročičev, ki je I bila izvršena, da bi zatrla bodočega j kralja judovskega ljudstva?
Ali mislite, da je duševna vrednota j I tistega duhovnika iz Štajerskega, ki j | je raztrgal glasovnico kmečkemu de- j | lega tu, kaj večja, kakor je bila kralja j j Heroda, ko je ukazal pomoriti ne- ! j dolžne otročiče, da bi si aasigural še j j nadaljno oblast in moč? j Ali mislite, da niso popolni Hero- i j deži v svojih dušah tisti, ki skušajo j j ubiti našo stranko z denarjem, vabo i | slabičev, z redkimi izdajalci in izkori- i ! ščanjem momentane nepoučenosti? j i Ali kakor se Herodu ni posrečil : : njegov namen navzlie strašnemu gro- j
•	aodejstvu, tako se tudi vsem našim j kakorkoli maskiranim nasprotnikom ; ne bo, če bomo vsi kmetje čuječni in i
•	složni.
j Zato so pa božični prazniki kakor j prazniki rodbinskih skrbi, tako tudi j ; prazniki strankinih skrbi. Včasih so i pravili, da zadostuje geslo: delaj in moli! Danes ne zadostuje več! Treba je tudi, da misliš m da se boriš za svoje pravice!
Delaj, misli, moli, bori se za svoja prava! Za svoja prava se moraš boriti, ker je sicer vse tvoje delo zastonj. Zakaj bi rezali tvoj hleb kruha drugi, če si ga pridelal sam? Če pa se hočeš uspešno boriti za svoje pravice, potrebuješ orožja. To orožje pa je
tvoja stanovska, kmečka stranka. Kdor torej deluje zoper tvojo stanovsko kmečko stranko, deluje zoper tebe; izpulil bi ti rad orožje iz rok, da bi te premagal in podvrgel. Kdor bo torej prihajal s takimi nameni, na-ženj ga, on ni tvoj prijatelj, nego je Herode/, ki se bori za svojo nad-oblastl Naj prihaja v kakršnemkoli imenu, tvoj sovražnik je, ker ti ne privošči mesta, ki ti ga je odločil sam Bog ob stvarjenju sveta in ob svojem prihodu na svet v betlehemski štalici. Ker je tvoj Božič tudi praznik strankinih skrbi, misli, dragi tovariš, v teh dnevih mnogo na strankol
Ko boš na sveti večer blagoslavljal svoj dom, svojo druzinico z blagoslovljeno vodo in kadilom, ne pozabi tudi na svojo stanovsko kmečko stranko!
Ko prideš k polnočnici, da izprosiš blagoslova sebi, svojim in domu, ne pozabi stranke!
Ko boš sedel za mizo v krogu svojih dragih morda pri malo boljšem kosilu, ki ti ga je za ta dan pripravila tvoja sotrpinka in življenska družica, spomni se tudi svoje stranke!
Kjerkoli boš te lepe božične dni, koder boš hodil in se razgovarjal, imej v mislih tudi svojo stanovsko kmečko stranko, imej v mislih V8e svoje mnogoštevilne tovariše, ki so s teboj enih misli, enega duha in ene volje: pomagati sebi, rešiti in dvigniti svoj kmečki stan na tisto stopnjo in višino, ki mu gre in kakor je Bog odločil ob stvarjenju sveta in ob rojstvu Zveličarjevem.
Če pa boš na to mislil, boš tudi delal, in če boš delal, bo tudi uspeh.
In s to željo vas pozdravljam na božični večer vse tovariše ob Dravi in Savi, ob Savinji in Kulpi, ob Pesnici in Krki, ob Muri do izvira Ljubljanice, ob Savicah in Sori in Bistrici in Kokri, ob Sotli in obali cerkniškega jezera, vsem vam, ki ste dobre volje in prepričanja, da je treba dela, dela in dela, če hočemo, da bo žetev bogata želim:
srečen božič 1924!
Ivan Pucelj.
Zoper zmešane pojme.
TI.
Med krive pojme, ki so jih nasprotne stranke vrgle v javnost, da bi jo •j osleparile, spada tudi takozvani naci-jonalni ali narodni blok. Zares čedno ime in nepoučenemu človeku, ki le slabo pozna naše politične razmere, v duši svoji pa je absolutno naroden človek, je s tem lepodonecim imenom nastavljena jako nevarna past. Zato ne bo od škode, če si to novorojence, j ki so mu botri pri krstu dali tako lepo j in svetlo ime. nekoliko natančneje S ogledamo.
j Torej nacijonalni ali narodni blok! j Kdo pa je to? Če krstno oblekco le | nekoliko odvijemo, zagledamo takoj i staro Pašičevo brado, obkroženo od j- Velizarjev Jankovičev, Lazice Marko-j vičev, Janjičev, Kojicev in cele rajde i več davno znanih junakov, v bradi pa i sta obvisela še dva druga znanca: go-j spoda Pribičevič in Žerjav. To je to-■ rej nacijonalni ali narodni blok, ki j smatra hkratu tudi, da je država ter . ima v zakupu ves patrijotizem in kar je sličiah pojmov. Vsi drugi smo po tej logiki antinacijonalni in antidržav-ni, pravoverni državljani pa so samo gori imenovani gospodje, j Zdaj pa se vprašajmo: katera na-cija ali narodnost pa je to? Ali je to velikosrbska, ali hrvatska ali je slo-i venska ali morda jugoslovanska? V j imenu katere nacije so do danes ve-I likosrbski Pašičevi Srnaovci ubili šest | najidealnejših člastov Organizacije j Jugoslovanskih Nacijonalistov? V i imenu katere nacije so se pretepali J Orjunaši s Srnao in poškodovali več i njenih članov v Banatu in tudi dru-j god? V imenu katere nacije so na-{ padli Srnaovci predpreteklo nedeljo j na shodu g. Milana Grola, enega naj-1 idealnejših kulturnih delavcev v Srbiji, ki je užival kot tak do pred nedavnega časa še popolno zaupanje samega Pribičeviča? In v imenu katere nacije so napadli zopet vzajemno žlani obeh nacionalnih organizacij v Bosni mirno zborujoče člane naše aemljoradniške stranke? Vse to so
silno važna in aktualna vprašanja, in če dobimo na vse to odgovor, potem bomo še vprašali: i Ali veste, da je v naši zemljoradni-! ški stranki 90 odstotkov dobrovoljcev i organiziranih? Ali ne veste, da izgleda i naš letni občni zbor v Beogradu kakor i zbor invalidov, kajti tu so poškodo-! vanci s Cera, Soluna in Kajmakčala-! na, na bergljah in s protezami, slepi i in brez rok, možje, ki so dali svoji do-i movini najdražje? Predsednik glav-\ nega izvršnega odbora, kmet Spasoje i Dimrtrijevič, je dal nogo v obrambi S domovine. Naš glavni tajnik dr. Uroš ! Stojic ima tudi že svojo zakopano »v ! zemlji domači« in on naj bo antidrža-| ven element? In vse redom po vrsti? ! Ali niso naši bosanski tovariši po-{ slanci, člani okrožnih odborov v Tuzli, j Banjaluki, Sarajevem, Bihaču itd. vsi ' do zadnjega iz krogov na smrt ali ječo i obsojenih, iz ožjega društva Gavrila ] Prinčipa, njegovi kolegi, mladostni ! prijatelji in sodelavci? Ali nima tova-< ris i vojvoda Dule« skra jšane noge po j turški bombi izpred leta 1912., ko je j še komitoval po nekdanji turški Ma-eedomiji? Ali nima naš D. Vujic osemnajst hrabrostnih odlikovanj za obrambo domovine in vendar ga je bil dal napasti odurni tip narodnega bloka* Aleksa Žujevič kot antidrža-ven element? Ali niso vse isto storili lazič, Moskovljevič in drugi tovariši? In ali more kdo v Sloveniji kateremukoli našemu pristašu očitati kakršenkoli antinarodni ali antidržavni greh?
Kakšen nacijonalni blok je torej to potem? Ali je bil zmožen šef nacijo-nalnega bloka storiti za domovino tako žrtev, kakor jo je bil doprinesel domovini na oltar gospod Ljuba Davidovič? Žrtvoval je v vojni za domovino sina-edinca, dasi bi bil lahko po-mignil samo z mezincem in sin-edinec bi se lahko zabaval v Švici in Nizi, kakor je to počenjal sin Rade, sin predsednika Pašica v času, ko je domovina krvavela iz vseh strašnih ran!! In ked so hodili Velizarji, Lazice, Mar-koviči, Kojiči in vsa pisana procesija današnjih »nacijonalnih blokašev«, ko so gnili zemljoradniški borci po jarkih in bolnicah, ali v aradskih ječah,
ali pa ginili na bojišču ali pa pod rabljevo roko?
Da ne bo krivili pojmov: V današnjem nacijonalnem bloku ni nič na-cijonalnega, nego je to samo maska za lju^i, ki bi radi obdržali oblast še nadalje v svojih rokah, da bi še nadalje cvetela korupcija in bi se nič ne delalo. Kdor je res za nacijo in narodnostno misel, ta naj glasuje za zemljoradniško stranko, katere sestavni del je v Sloveniji Samostojna Kmetijska Stranka I
—m—m——............ i
Našim znacajnim pristašem na Štajerskem
Na seji izvrševalnega odbora SKS za štajersko oblast dne 29. novembra se je razpravljalo poleg društvenih zadev seveda tudi o predstoječih volitvah, eventuelnih kompromisih ter o postavljanju kandidatov.
Padlo je nekoliko idealnih predlogov za skupen nastop z ozirom na štajerske razmere, bil je pa tudi marsikateri neodkritosrčen. Idealni možje so iznesti svoje razloge, ali podali so tudi izjavo, da se podvrgavajo zaključkom večine. Gospod Drofenik je tudi podal tako izjavo, ki je pa le toliko časa držala, dokler se ni začelo govoriti o nosilcu liste.
Skoraj vse krajevne oziroma okrajne organizacije so se izjavile proti skupnemu nastopu s takoimenovanim narodnim blokom, in sicer radi tega. ker nočejo iti v volilno borbo s tistimi, ki so nam naprtili ogromne davke, ki imajo v lastnih vrstah mnogo korup-cioniatov, katere je »Jutro«, tedaj demokratski list, grozno žigosalo, dokler niso demokrati bili z zvezi z radikali.
Izjavo bivšega tovariša Urlepa, ki se j© odločno uprl v imenu šentjurskih kmetov vsakemu skupnemu nastopu z demokrati, smo že objavili. Niti enega kmečkega glasu ne dobimo — je odločno izjavil, — če gremo v volilni boj skupno z demokrati. In dane« je Urlep podpisan na Drofenik-Vošnjakovem proglasu. Zakaj? Je-li tudi njegov podpis potvorjen — ali pa je spet kaj drugega po sredi?! Spet kaka obljuba gospoda Drofenika a la tovarišu Jeseniku?!
Na zborovanju v Mariboru je bila obča zahteva, da se postavi takoj nosilec liste pogledom na to, da hočejo nekateri v kalnem ribariti, in sicer taki, ki jih naši pristaši za sedaj nočejo videti na odločilnem mestu. Obči glas je bil, da bodi nosilec liste tudi v štajerskem volilnem okrožju tov. Pncelj. Le dva se nista s tem strinjala le dra se nista mogla pomiriti, in to sta gospoda Drofenik in dr. Vošnjak. Hotelo se je tudi posejati nekoliko sovraštva med Štajerce in Kranjce. Krasno si ti ljudje predstavljajo našo zemljoradniško idejo, ki ne pozna mej niti med posameznimi plemeni, niti med posameznimi vasmi, s rezi itd.
Na gornjem zborovanju je gospod Urlep celo predlagal nekega našega odločnega pristaša za nosilca liste, kar je tudi gospod Drofenik podpiral. To ponudbo je seveda naš omenjeni tovariš tudi odbil. Prav je storil saj tudi, če bi bil za nosilca liste od vseh de6igniran, bi ga bila gospoda
Drofenik in dr. Vošnjak pustila na cedilu.
Žalostno figuro sta tedaj igrala na našem zborovanju omenjena dva gospoda. Homatije sta hotela povzročiti ravno tako, kakor sta jih zadnjič pri skupščinskih volitvah. Drofenikove komedije poznajo v tem pogledu vsi naši pristaši, ki jih je obletaval, posebno pa naši Žalčani. Kakor je bilo takrat z raznimi podpisi, tako je tudi sedaj. Mnogi in mnogi izjavljajo, da niso podpisali Drofenikovega proglasa.
Dne 15. t. m. je bil v našem tajništvu odličen tovariš Lešnik iz Nove cerkve pri Celju, ki je izjavil v prisotnosti mnogih prič, da ni niti podpisal Drofenikove izjave niti ga pooblastil v to. Odločno je protestiral proti takemu sleparskemu nastopanju.
Danes prinašamo še nekoliko takih izjav — obenem pa izrekamo svoj stud
nad takim goljufivim postopanjem. * * *
IZJAVE. •
Naznanjam, da jaz nisem podpisal Drofenik-Vošnjakove izjave. Sem in ostanem zvest pristaš kmečke stranke.
Konec Pavel,
Konjice.
Izjavljam, da jaz nisem nikdar podpisal Vošnjak - Drofenikove izjave in da je moj podpis na njej potvorjen.
Gregor Godec,
Rdeči vrh.
Izjavljam, da je moj podpis na znani Drofenik-Vošnjakovi izjavi potvorjen, ker je jaz nisem nikdar podpisal.
Skuhala Franc, Župan v Križevcih.
Enake ustne izjave so podali tudi tovariši Zabavnik, Pavlica in Roškar iz Cvena, ki preklicujejo, da so se pustili podpisati na znano izjavo. — Tu se zrcali Drofenikova poštenost.
Soja okrožnega odbora za mariborsko oblast je bila v soboto den 20. decembra. Kljub težkim razmeram se je udeležilo okrog 50 odbornikov. Sejo je vodil tov. Lipovšek, ki je uvodoma obrazložil namen in dnevni red današnje seje. Pojasnil je vzroke, zakaj sta bila Vošnjak in Drofenik izključena iz stranke. Tovarišem, ki so prišli iz daljnih krajev, je bil vsak dvom odstranjen, da Vošnjak-Drofenik kot izdajalca kmetskega stanu nimata niti enega zavednega kmeta za sabo. Tudi to pot so enodušno obsodili vsi njihovo izdajalstvo. Tov. Lipovšek je nato prečital izjave onih, katerih imena so na znani Drofenikovi resoluciji po-tvorjeni. Čuli so se vzkliki: »Pfuj izdajalci«. Z ogorčenjem so tov. poslušali s kakšno lumparijo hočeta prodati štajerskega kmeta Žerjavovim bankam. Z vidnim zadovoljstvom so vzeli na znanje, da je glavni akcijski odbor zemljoradniške stranke cele Jugoslavije v Beogradu enoglasno potrdil izključitev obeh izdajalcev kmetskega stanu. Žerjav nima toliko milijonov in ne toliko agentov, da bi pokupil kmetskih glasov za enega demokratskega poslanca. Kandidate a la Drofenik-Vošnjak jim radi prepustimo, toda niti ene krogijice. O vo-
litvah in njeni taktiki je poročal tov. Bobnik. Vsi navzoči so odusevljeno prevzeli sveto nalogo, da bodo storili vse za zmago kmetske misli. Kolikor kmetov, toliko agitatorjev za našo kmetsko stranko. Kmetu ne bo pomagal ne Žerjav in njegova kupljenci, ampak sam si mora pomagati. V kmetski slogi je moč in zmaga. Tako je končal tov. Dobnik. Za njim je govoril še tov. Žnidarič in Mrmolja, ki sta v jedrnatih besedah označila kmetski program in naše delo. Enoglasno so potrdili ponovno prvotne sklepe, da gremo sami v volitve in vsi poštenjaki, ki ljubijo našega kmeta naj gredo z njimi in s kmetsko zmago bo rešena naprednost in nacionalnost. Pokvarjenih in podkupljenih ljudi ne rabimo v naši zdravi stranki. Seja je bila ob velikem navdušenju zaključena.
Čiščenje v stranki.
Mariborski dogodek, ki ga je povzročil znani dr. Vošnjak, je prišel pravočasno in v dobro naši stranki. Zdi se nam potrebno, da izprego-vorimo v tem slučaju odkrito besedo vsem onim, ki še dvomijo o upravičenosti obstoja naše stranke in kmetskega pokreta ter ga smatrajo samo za nekak liberalen pokret ob času volitev. Naše kmetsko politično gibanje je prišlo iz vrst kmetov samih, ki so prinesli v njega vse svoje zdrave nazore in vso poštenost svojega življenja. V začetku nesiguren in nejasnih obrisov se je razvil združen z zemljoradniki južnega dela naše države v mogočen faktor v vsem javnem življenju. Ni še končan pohod našega kmeta in mnogo truda in borbe bo morala stranka še prestati, predno bo združila v tem gibanju mogočne fronte naših kmetov, ker veliki pomen tega gibanja so spoznale vse nam sovražne stranke ter izrabljajo napram kmetu vsa mogoča gesla in fraze, ki ga zamorejo začasno omamiti. Toda brez strahu zremo v bodočnost, ki je — naša. Globoko zamišljena ideja kmetskega gibanja, nevzdržne razmere na deželi, naslabše gospodarske in socijalne prilike, v katerih živi danes naš kmet, ga morajo nehote navezati na svojo stanovsko stranko, ki je edina zmožna iti v boj za njegovo boljšo bodočnost.
Politični lenuhi in cmokavzarji, ki vidijo in poznajo kmeta samo, kadar ga potrebujejo, ki v njegovo dušo sploh še nikdar pogledali niso in se s vprašanjem kmetskega stanu sploh nikdar bavili niso, so se začeli zadnja leta raztapljati v blaženi misli naprednega bloka, v katerega bi najrajši zmetali vso politično godljo, samo da jim ne bilo bi treba nič misliti, nič delati in se bi lahko navduševali pri lepo donečih frazah nesposobnih političnih voditeljev. V njihovih možganih je napredni blok — mešanica vseh mogočih strank — edina rešitev pred klerikalnim zmajem, katerega bo uničilo že samo ime »napredni blok« in nič drugo. Naš kmet je pokazal v tem ozi.ru večjo politično zrelost, kar mu je treba šteti le v čast. Enodušno, brez ugovorov, z velikim navdušenjem so povsod zahtevali zaupniki naše stranke samostojen na-
stop pri volitvah, ker so v svojem srcu čutili, da od cmokavzarstva in jokavega blokaštva ni pričakovati nobene rešitve in da služi to samo gotovim špekulantom, ki potrebujejo kmetske glasove. Priprost kmetski ponos jim je zabranil vsako politično hlapčevstvo, vsled česar so ponovno dvignili glave za samostojen boj pri volitvah in če je treba proti vsem sovražnikom kmeta. To je jasen dokaz, da je ideja kmetskega gibanja globoko ukoreninjena v naših pristaših in da se sleherni zaveda svojih dolžnosti.
Kako žalostna je medtem vloga mariborskih kompromisarjev. Dr. Vošnjak, Drofenik in vsi, ki se z njim strinjajo, so jasen dokaz, da se niso vživeli v našo kmetsko idejo, da so jo nosili na ustih, ne pa v srcih ter da so iskali v naši stranki vse kaj drugega, kakor delo za našega kmeta. Dokazali so s svojim nastopom, da ne spadajo v naše vrste. Povzročili so s tem začetek čiščenja v stranki in to je veselo in zdravo znamenje. Kar je na telesu gnjilega, se mora odrezati, ako se naj reši zdravo jedro. Štajerski kmet je takoj spoznal njihovo žalostno vlogo, ki jo igrajo, in jih je zapustil.
Kmetje, sedaj je jasen položaj v naši stranki! Ne dajte se begati po raznih nekmetskih agitatorjih — v nas samih je moč — zato pa r boj do popolne zmage!!
Mi in Jugoslavija.
Nekatere stranke govore z ozirom na prihodnje volitve, da imajo volilci odločiti o tem, ali naj Jugoslavija ostane enotna velika država, ali pa se naj razdeli na več malih državic. Torej volilno geslo: Za ali proti enotni, nedeljeni Jugoslaviji. Do takega volilnega gesla je prišlo radi tega, ker nekatere stranke očitno kažejo sovraštvo enotni Jugoslaviji in zahtevajo razkosanje naše države na več malih državic. Posebno vnet je v tem pogledu Radič, ki zahteva samostojno Hrvatsko, istotako se mnogo jezičijo klerikalci, ki govore tukaj v Sloveniji, da gre sedaj za slovenstvo: Slovenstvo in Slovenija sta v nevarnosti, zato vsi v boj za tigre, da dobimo samostojno Slovenijo. Musliman Spaho pa zahteva samostojno Bosno. Nameni teh treh strank oziroma njihovih vo-ditelipv so jasni: Korošec bi rad ko-mandiral vsaj v Sloveniji, če že v Jugoslaviji ne more, Radič isto na Hrvatskem, Spaho isto v Bosni.
Obstoji torej v resnici boj med strankami, ki so za razkosanje Jugoslavije in strankami, ki so proti raz kosanju. Vprašanje je sedaj, v- kate ro od teh dveh skupin spada naša kmečka stranka, Savez zemljoradnikov in z njim SKS.
Ali se moremo in smemo navduševati za one, ki hočejo razkosati državo, torej predvsem za klerikalce in radioevce? Kaj bi bila prva posledica, ako bi obveljala beseda rušilcev države? Prva posledica bi bila vojna, kri, a naša dolžnost je, obvarovati kmečko ljudstvo pred grozotami vojske ali revolucije. Ni še dolgo od velike vojne, vsi se je spominjamo in dobro vemo, da nihče ni toliko trpel
in žrtvoval v času vojske, kakor ravno kmečko ljudstva Gospoda so po vrsti bili oproščeni vojne službe, tudi duhovniki so ostali doma, kmetje pa »o bili oproščeni le v najredkejših slučajih in tudi to šele takrat, ko gospoda ni več imela belega kruha, pa »e je spomnila, da ji ga more dati le ■kmet. Torej predvsem smo proti vojni in revoluciji, zato smo tudi proti razkosanju naše države, kakor jo zahtevata Korošec in Radič, ker so brez dvomno razmere v naši državi danes take, da bi takoj tekla kri, čim bi zmagala Radič in Korošec, a od tega bi največ trpelo kmečko ljudstvo.
Dragi razlog, ki nas žene proti Korošcu in njegovim zaveznikom, je klerikalna lažnjivost. Že od nekdaj vemo, da so klerikalci v politiki navadni lažnjivci in sleparji, posebno dobro pa se spominjamo tega iz lanskega volilnega boja in klerikalnega delovanja v zadnjih dveh letih. Obljubljali so avtonomijo, znižanje davkov, odpoklic slovenskih vojakov te Maeedonije, boj proti centralizmu ia korupciji itd. Ko so pa dobili večino slovenskih volilnih kroglic in dobili v vladi celo štiri ministrska mesta, sa na vse te obljube pozabili: Za avtonomijo niso niti besedice spregovorili, davkov niso znižali, nego so jih povišali, slovenskih vojakov niso spravili iz Maeedonije, proti centralizmu se niso borili, nego so bili hujši cec-tralisti, nego katerakoli druga stranka (Kulovec je celo ižanskega bika v Beogradu licenciral in ne v Ljubljani!), proti korupciji so se borili sam« z besedami, v dejanjih so pa bili sama najhujši korupcijonisti, kar so posebno lepo dokazali z znanimi tovornimi listi in pa s tem, da so med svoje pri-ganjače razmetali milijone državnega denarja itd. Klerikalci so s tem dokazali, da so navadni lažnjivci, goljufivi sleparski obljubkarji!
Letos obljubujejo boj za Slovenstvo. Sedaj pa poglejte te lažnjivc«, kadar hodijo po Hrvatskem, po Dalmaciji, Bosni in Vojvodini, kjer n« istotako postavili svoje kandidate. AH veste s čim tam agitirajo? Tam pa trde, da je ljudem zato slabo, ker gr« ves denar v Slovenijo in da Slovenija plača premalo davkov, Bosna pa preveč. S takimi sredstvi se borijo klo-kalci, zato je pa zadnji čas, da se odslovi od njih vsakdor — kajti večjih sleparjev ni v Jugoslaviji, kakor so naši klerikalci! Resnega koristnega dela ne razumejo, kar so jasno dokazali, ko so bili s štirimi tigri na vladi, zato si pa skušajo pridobiti voli«« s sleparijo, z lažmi!
Razun teh razlogov imamo ie važne gospodarske razloge, ki govore tako, da smo proti razkosanju — Jugoslavije. Zapadni del države, kjer stanujemo Slovenci, je reven, vzhodni del pa je izredno bogat. Pri nas je samo treba davčna bremena pravilno in pravično razdeliti, pa bo Slovenija v enotni Jugoslaviji živela bolje, kakor bi mogla živeti, ako se odloči od Jugoslavije. To ve vsakdo, ki ie ta vprašanja študiral, tudi voditelji tigrov sami to vedo, vendar lažejo ljudstvu, ker mislijo, da ljudstvo teh vprašanj nič ne pozna!
Naše stališče je potemtakem jasno. Pozivamo se lahko tudi na to, da imamo enotno kmečko ljudsko strank«
Kozjek in njegova kraviea;
- "T. ■TTrSOBMiamm
»Y dobrem mesecu bova pa kom-plila apnenco, če mi ti sivka ne zbo-liš, da boš mogla vedno zvesto voziti. Pridna si revca, rad bi, da ti ne bi bilo dan za dnem treba v tej strmini voziti, da bi mogel mesto tebe volič-ka zapreči, a kaj pomaga, ko ga pa nimam! Bo že šlo, če tudi težko. Kadar bom jaz žgal, boš pa ti doma počivala. In naposled morava delati, da bo imela moja bolna žena in mali otročički kruhka za jesti in oblekco za zimo, zraven morava pa še toliko dobiti, da bom mogel na Vrhniki »fronke« opraviti! Čakaj no sivka, tlela gor je hudo ukreber, tle ti bom pa tudi jaz pomagal, kolikor bom mogel. Ti boš šla k štangi na zunanjo plat, jaz bom pa na področni strani. Ta le štrik bo dovolj močan, vaga je tudi dosti močna. Jaz bom vlekel s štrikom krog prsi za vago na eni strani, a ti na drugi. Glej jo kozo, pa si močna. Dasi si majhna, mi vendar kar vago jemlješ. No, ti jo bom pa malo s srobrovtom pripel. Je že tako, ti imaš štiri noge, a jaz imam samo dve.«
Tako sta Kozjek in njegova sivka že ob tretji uri zjutraj kramljala visoko v gori pod Grmado, ko sta vlačila skupaj za apnenco, in to celi dan, dan za dnem, dokler slednjič nista vendarle srečno končala za oba tolikanj naporno delo.
Ko je eno apnenco skuhal, je pričel z drugo; tako leto za letom in če je bilo vreme ugodno, je spravil celo po dve na leto otrokom za kruh in
obleko, ali kakor pravijo bolj moderno:
V denar! Kozjek si je s tem toliko prislužil, da je imela njegova družina vedno koruznega kruha in takega soka (močnika) dovolj za hrano. Tudi oblečeni niso bili slabo, na kar je bil posebno ponosen; zraven si je pa še na hiši streho z opeko prekril, ker je moral od slamnate strehe preveč sekuranca plačevati in še komaj, da bi imel vsako leto krovca, ki bi mu luknje na strehi mašil. Slama pa kar ni hotela toliko zrasti, da bi ie bilo zadosti za sivko in še za to požrešno streho.
Tudi vezanega kozolca in poda ni še bilo pri hiši zato si je naredil ličen kozolček s štirimi štanti, zgoraj pa skedenj, da je vsaj imel kje rezanco rezati za svojo sivko. Sadni vrt si je nasadil, že lepih petindvajset dreves je rastlo tam, kjer je bilo prejšnje čase robida in srobrovt. Malo višje je podoben prostor počistil in napravil za en mernik setve veliko njivco, kamor je po navadi krompir in palčar-ski fižol sadil. Sploh je zboljšaval, kjer in kolikor je mogel, samo da bi lažje izhajal.
Danes! — Danes je pa tam žalostno, zares žalostno pogledati! Ni kozolca več--! Kozjek ne ve kje je
in nihče ne ve, kam je zbežal. Sadnih dreves ni! Kje so — Bog vedi! Zaplesala so drevesa ter v vrtincu izginila! Njivce ni več tam--! Odtrgan plaz jo je spral iz površja zemlje. Strah in groza! Kje je tista pot gori do Grmade, ki sta se s sivko to-
likrat po njej potila, ko sta hodila za apnenco voziti? Sama živa skala je v globočini pod bivšim potom, ne Kozjek, ne sivka nobeden več ne more v goro na delo, ker ni potu. Voda mu je ves njegov trud uničila tako, da je danes bolj revež, kot če bi ves čas svojega življenja nič ne delal! Ona strašna noč, v treh urah je šlo vse — vse! Vzel je koš na hrbet šel pobirati, kar je voda pustila: repa, buče, korenje, krompir itd., da bi prinesel domov, kar mogoče, družini za pod zob. Prijazni žandar ga ustavi ter mu prepove pobirati, zraven ga še popiše kot tatu...!!
Imel je upanje v pomoč, v podporo. Dobil jo je, to je res. Ali koliko? Čujte in strmite dragi čitatelj, toda molčite, da svet ne zve za to sramotno podporo od celih tisoč krone! Kaj naj s to podporo naredi? Ali naj kozolec nazaj postavi? Ali naj dobi kje takšen sadni vrt, kot ga je imel? Ali naj dobi njivico za mernik setve prostora za tisoč kron? Na to mu s tem denarjem ni misliti. V gori pod Grmado pa tudi ne bo mogel priti z ap-nencami do denarja, ker do tam ni pota —, ne moreta več s sivko tja gori. Ali naj kupi za zimo za tisoč krone moke? Lahko; samo koliko časa bode trpela? Kvečjemu en mesec — a zime jih je šest! Torej kaj naj
kupi? Že vem--! Klobuk naj si
kupi in bo v njem za sivko rezanco rezal, čez noč bo z ženo in otroci spal v njem, po zimi se bodo pa vsi pod njem greli, da jih ne bo v noge zeblo --
.91
Vidiš, dragi prijatelj, tako je na svetu! Tebi se bode tole smešno in neverjetno zdelo, pa žal mi je, da je resnica vse, prav vse in še več! Veliko ljudi je nesrečnih, bogatih in ta-kilde revežev. Ali bolj bogat ko je, toliko več podpore je dobil. — Razume se, da v primeri s škodo ni dobil nobeden zadostno podpore. Toda revež je najbolj prizadet in za njega ni nikjer srca. Milijoni podpore so šli in bodo šli za razna gledališča, kamor se hodi gospoda zabavati — a za reveže so trda srca — so gluha ušesa. Mogoče bodo na dan volitev vpošte-vali krogljico reveža ravno toliko, kot ono od bogatina; toda ko revež krogljico v volilno škatlo spusti, ie pa najlepše, da zgine in da gospoda nič več do prihodnjih volitev ne sliši o njem! Ako bo treba pod orožje, če bi bili kapitalistični interesi v nevarnosti, boš zopet Ti revež dober, da jih boš šel čuvati. Kot so taki reveži čuvali razne tovarne naših gospodov Polakov in drugih v Ljubljani in drugod.
Uboga raja na deželi, zbudi se že vendar enkrat in poglej z lastnimi očmi v stvari, ki se pred tvojimi očmi dogajajo! Poglej v te resnične dogodke, ki so tu navedeni; poglej pa še v druge, ki Tebe ravno tako bolijo, kot vsakega kmeta, obrtnika in delavca, in vem da boš prišel do spoznanja, da gosposke stranke in njih voditelji niso za to tu, da bi Tebi ali meni dobro naredili! — Le za to so tu, da Te v svojo korist izrabljajo, da Tvojo gorko kri pijo, da Tvoje krva-
ve žulje v svojo korist srkajo: Da se nad Tvojim siromaštvom in trpljenjem naslajajo! Da v svoji lenobi in brezdelju na Tvoj račun bogatijo —! Da Te imajo za norca, češ — plačaj in molči! Vprega j se z živino v voz in vleči, pa ne stokaj, če si truden, ne misli ne naprej, ne nazaj, kam gre sad Tvojega dela! Ti garaj in molči! Govorili bodo v Tvojem imenu že tisti, ki se štejejo, da jih je Bog ustvaril samo zato, da v imenu ljudstva govore in da lenobo pasejo, za kar jih moraš seveda drago plačati.
Vidiš Kozjek! Stanovnikov ata so si napravili mehko tapecirano kočijo, da se v njej gujškajo! Ti pa le s kravco v strmini sam vozi kot črna živina! Sam toliko Ti povem, če jih ne boš volil za poslanca, pa pravijo ata, da Te bo hudič vzel! No, to je dobro, da ata še nimajo tiste moči, zato tudi ni res, kar pravijo! Res je le, da Te bo hudič vzel in tako nas vse trpinčke na deželi, če še atka in tisto bando, pri kateri so ata, zana-prej volimo!!
Mi hočemo ne samo voziti! Mi hočemo, da se za naše delo tudi sami vladamo! Zato hočemo kmečko vlado, ki. bo prišla prej ali slej po naši združitvi. Zato bomo vsi volili našo kmečko stranko. Našo Samostojno Kmečko stranko! In kadar bode imela naša stranka toliko svojih ljudi v vladi, kot je bilo sedaj atkovih tigrov, potem smemo reči, da bo dobil ponesrečeni revež bolj gvišno podporo, kot pa teater!
Not. kmet.
v celi državi brez razlike ver in plemen, česar nima nobena druga stranka. Smo za enotno in nedeljeno državo, toda vkljub temu ne gremo skupaj z onimi strankami, ki gredo v boj pod geslom: Za enotno Jugoslavijo! Mi zasledujemo namreč razun tega političnega gesla tudi še važne gospodarske naloge na korist podeželskega ljudstva, česar ostali nasprotniki klerikalcev in radičevcev nimajo. Gospodarski program nas od njih loči, med tem ko smo v stremljenju za narodno in državno edinstvo vzornejši od njih in si ne pustimo od njih dajati nika-kih naukov!
Smo za enotno, veliko Jugoslavijo, dasiravno sami najbolje občutimo na lastni koži, da se morajo razmere v tej državi temeljito spremeniti. Pred vsem je potrebno davčni zakon spremeniti tako, da bodo bremena pravično razdeljena, nadalje je treba že vendar enkrat urediti druga vprašanja, ki bo zadnja leta vzbujala slabo i kri. Glede vojaške službe, glede pametne upravne decentralizacije, glede ureditve avtonomnih oblastnih skupščin ali deželnih zborov, glede take vporabe državnih denarjev, da bo kmečko ljudstvo v pravični meri upoštevano, česar doslej ni itd. itd. Marsikaj bo treba spremeniti, pa bo bolje v Jugoslaviji, toda dosedaj vladajoče advokatske in klerikalne stranke niso pokazale niti volje, niti sposobnosti, da napravijo red, zato je naše edino upanje kmečka stranka. Če ta reda ne bo napravila v Jugoslaviji, tedaj ga nihče ne bo napravil!
Kmet in obrtnik.
Naš kmet in obrtnik sta bila dosedaj vedno žrtvi brezvestne politične agitacije, ki je znala izrabiti vsa mogoča sredstva, da je razbila njihove vrste ter celo nahujskala enega proti drugemu. Skozi leta in leta se ni nihče zmenil za njune obupne razmere, v katerih živita na deželi, nihče ni videl težkoč, s katerimi se morata boriti za vsakdanji kruh, le pred volitvami so imeli vsi kandidati polna usta lepo donečih fraz o potrebah obeh teh dveh stanov, da si so istočasno huj-skali enega proti drugemu. Še danes prihajajo razne politične stranke s takimi neslanimi gesli med nas ter nam skušajo dopovedati, da ni prav nobene potrebe, da se bi organizirali v stanovskih strankah, ker zastopajo oni vse stanove.
In vendar sta kmet in obrtnik ozko vezana eden na dragega, tako da prinese blagostanje enega stanu tudi bla gostanje drugemu. Mnogi naših obrtnikov so poleg tega še posestniki kmetij, kar jih popolnoma izenači s kmeti, ki imajo iste težkoče in iste radosti. Obrtnik na deželi živi samo od kmeta, ker je ta edina njegova stranka, vsled česar je popolnoma odvisen od blagostanja kmeta. Gre kmetu dobro, zasluži tudi obrtnik. Tako sta vezana eden na drugega in le v medsebojnem podpiranju moreta doseči zboljšanje svojega položaja. Obrtnik kakor kmet sta danes preobložena z najrazličnejšimi bremeni, ki ju tišče k tlom, da ne moreta dihati. Ogromni davki, pristojbine, takse, carine, nepoštena konkurenca, zavaro-
vanje delavcev — vse sama bremena, katera komaj prenaša sleherni prebivalec na deželi. Denarja nikjer, kredita nikjer in končno še zaslužka nikjer! Izdajajo se naredbe, delajo se zakoni, ki se tičejo življenskih interesov obeh in povsod sama razočaranja. Ni čudo, da je temu tako, ker manjka povsod trdne in odločne stanovske organizacije. Vsled tega je zadnji čas, da se obrtnik in kmet združita v eno močno stanovsko organizacijo, ki pozna njunine težnje in stremljenja in jih zna tudi uveljaviti na merodajnih mestih.
Predvsem bi morala biti naloga te organizacije delovati na to, da dobita podeželski obrtnik in trgovec svoje odjemalce, kar je mogoče doseči le tedaj, ako izvaja podeželsko ljudstvo dosledno geslo »svoji k svojim?:, in ako se bo ozirala pri oddaji del občina, dežela in država na svoje domače obrtnike in trgovce. Podeželski obrtnik mora priti do zadružnega zastopstva v centralnih organizacijah, n. pr. v Trgovski in obrtni zbornici, v katerih sedijo samo zastopniki obrtništva iz mest, ki težkoč malega podeželskega obrtnika niti ne poznajo. Na ta način bo mogoče doseči to, da se bo vpoštevalo tudi naše želje. Malim obrtnikom, ki so obenem tudi kmetovalci, se mora poskrbeti potom agrarne reforme toliko zemlje, da se lahko preživlja. Proti davčnim bremenom, ki pretijo danes uničiti zadnjega kmeta in obrtnika, je treba začeti skupen brezobziren boj, ki bo dovede! do zaželjenega cilja le tedaj, ako gresta oba stanova solidarno v boj. Skoraj v vsakem oziru so interesi obrtnika na deželi isti, kakor kmeta, kar jim omogočuje popolno solidarno nastopanje v političnem in gospodarskem boju za obstanek. Ključ do boljše bodočnosti je v nas samih. Ako pokažemo, da imamo dovolj življenske moči, potem je zmaga sigurna* in tudi naša bodočnost bo boljša. Iz vsega tega je razvidno, da so interesi obrtnika in kmeta skupni in da je njihova rešitev le v močni skupni stanovski stranki, ki bo znala svojo moč tudi politično uveljaviti.
Predstoječe volitve bodo velikega pomena za bodoči razvoj obeh stanov, zato je pa tem bolj potrebna čuječnost v boju in strumen pohod do popolne zmage. Vso svojo voljo in moč moramo pokazati v močni organizaciji. Proč z mlačnostjo in brezbrižnostjo, ker to je začetek konca. Pobrigajte se torej, da bo zmagala tudi pri prihodnjih volitvah stanovska zavest in ne prazne fraze in razna volilna gesla.
Uradniško vprašanje*
Kadar se pri nas govori o uradniku, mislimo navadno le na njegov gmotni položaj, toda nezdrave razmere v naši državi so odprle novo, še hujšo rano našega uradništva, ki mu jo zadaja njegov pravni položaj. Beda boli, a bolj skeli službena nesigur-nost, ki vrhutega revščino še povečuje.
Pred vojsko je stal uradnik socijalno precej dobro, njegov pravni položaj pa je bil točno opredeljen po zakonih, ki jih oblast ni le dajala, ampak tudi spoštovala.
Specijalno pri nas, kjer še nismo imeli v izobilju lastnih velikih trgovcev in industrijcev, je užival uradniški stan ugled.
Vojska in njene posledice so pahnile uradnika v siromaštvo. Naš uradnik je bil vajen poštenega, solidnega dela, zato je umevno, da se mu je začelo slabo goditi v dobi moralnega propadanja. Razni verižniki in brezsrčni izkoriščevalci so se dvignili nadenj z nepoštenim delom, deloma z goljufijo in s prevaro. Uradništvo je socijalno trpelo in trpi v naši državi, in to od najnižjega do najvišjega uradnika, a prečansko bolj kot ono onkraj Save. Tega ni trlo toliko gmotno kot pravno vprašanje. Bil je igrača v rokah političnih strank, s katerimi je dobival in izgubljal službo ne glede na sposobnost ali nesposobnost, na delo ali brezdelje. Bil je na slabšem kot hlapec, ki ima poleg sigurne plače tudi siguren odpoveden rok. Ta nesigurnost položaja je spravila srbskega uradnika pri narodu ob ugled, katerega sta uživala vsaj nekoliko sodnik in profesor, katerima je dajal značaj službe več ali manj stalnosti, kajti tudi onkraj Save so znali, da zavisi obstoj države tudi od neodvisnega vodstva in da ne more izobraževati drugega, kdor ni sam izobražen.
Zato so napeli po izvršenem ujedi-njenju srbski uradniki vse sile, da bi dobili zadovoljivo pragmatiko. Pre-čanski tovariši so jih podpirali v tem, dasi so imeli v vseh prečanskih krajih svoj pravni položaj kolikor toliko dobro urejen. To njihovo podporo jim je narekovala solidarnost in stremljenje po še boljšem, ki ne sme nikdar zapustiti človeka.
Kakor vsak naš zakon, je imel tudi ta težek porod, dasi se ni narodilo nobeno čudežno dete. Tudi uradniška pragmatika je dobila obleko ostalih naših zakonov, dasi ni molčalo uradništvo kot žaba pod lapuhom in je ponujalo zakon otvorcu po svojih organizacijah dobro izdelano pragmatiko. Tudi uradniške pragmatike sti-lizacija je taka, da je mogoče razno tolmačenje članov, da si jih ne tolmačijo različno le različna ministrstva, ampak celo ista in da je državni svet prenatrpan s pritožbami zoper tolmačenje zakona, katerega prava lastnost bi morala biti jasnost in odločnost. Pa boljši ni doslej noben naš zakon. Stanovanjski n. pr. ima dvanajstkrat tolik pravilnik kot je sam, kar je najboljši dokaz, da je izdelan brez glave.
Našo uradniško pragmatiko je spravila v svet radikalno-demokratska vlada in je stopila v veljavo, kar se tiče pravnega položaja, 1. septembra 1923, kar se tiče izboljšanja gmotnega stanja pa 1. oktobra 1823. Zadnje pa, kakor je pri nas že običaj, seveda le na papirju, ker so dobili uradniki prve plače po novem zakonu šele 1. maja 1824, za zaostanek se pa še bore in se bodo še kljub volitvam. Prepričan sem pa, da bodo listi, čimbolj se bodo bližale volitve, tem češče prinašali vesti, da je ministrski svet i to vprašanje za uradništvo povoljno rešil.
Nova pragmatika ni zadovoljila uradništva ni tostran ni onostran Save. Prečanoin je kmalu postalo jasno,
I. Albreht:
Misli pri jaslicah.
Tiho v srca mir se naseljuje, kakor blagoslov dobrotnega neba, kjer v Lepoti večni Mir kraljuje, večnost sama — brez meja.
V božjem miru naše inedie nanje iščejo neznanih in aeslutenih sinjin, da bi planile in se razcvete vanje, kakor solnčna luč razlije se z višin.
ln v tem snu bodočnost je odkrita: Bog je zemljo širno vso objel. Radost sama je povsod razlita, novo lice si je svet, ves svet nadel.
Solnee, soince ... Kaj je luči, kaj radosti je naenkrat v nas?! »Tu so božjega kraljestva ključi,« (kliče blag, ljubeznipoln glas),
»tu je sreča, tavajoči rod človeški, glej, saj sem ti vso ljubezen da i, ne premore več je raj nebeški, nego sem jo zate žrtvoval...
Kdorkoli, pridi, giej in vzemi, vse nudi zemlja ti v poljub drhteč, in sa ljubezen to v ljubezni jo objemi, proč je razdor, človeški rod moreč.«
Dalje sanje se razcvitajo vesele, novo luč odkriva— Bog, vse so kakor limbar bele, vse darilo blagih, božjih rok.
Vmes pojo, zvone, pojo zvonovi, himno slavnostno za nove dni,
fezinčez so zginili mrakovi, v luči sveta glorija zveni...
To je glorija ljubezni naše, ž njo zdaj gremo v novi Betlehem, ž njo darujemo daritev nove maše, ž njo zapojemo zdaj novi naš poem:
»Sveta zemlja si, Bog sam te ljubi, k tebi gremo zdaj mi vsi za njim in ne izneverimo se tej obljubi, dokler nas ne sprejmeš v svoj zeleni
Kini.
Kakor lučke, ki pri jaslieah gorijo, zvesta vera vate v nas planili, naša duša poje melodijo, ki brez tebe več ne Izzveni ...«
i
Naš Božič.
Po dolgem času trdega in napornega dela začne narava sama opominjati človeka k počitku. Izčrpane in obrabljene sile je treba nadomestiti z novimi, svežimi, da je potem, ko spet prisije soince, spet mogoče prevzeti nove naloge, ki jih stavi vsemu življenju vsak posamezni dan.
V tem času odmora praznujemo praznik, ki ni le versko pomemben, ampak tudi simbolično vzvišen. Zbližan je božanskega s človeškim; prihod Boga na zemljo, to je nekaj tako veličastnega, da človeka res obide blaženost ob tem razmišljanju.
In kaj pomeni Božič kmetu, temu najvernejšemu sinu zemlje? Njemu ni Božič le praznik, spomin na dogodek iz davne minulosti, ne, njemu je Bo-
ri a je nova pragmatika slabejša kot stara, Srbi pa so bili v svojem pričakovanju tudi razočarani. Zato se je branil vsakdo očetovstva nove pragmatike. Radikali jo pripisujejo demokratom, ti pa radikalom. Srbi pravijo, da so jim vrinili prečani svojo avstrijsko pragmatiko, o kateri so bili prepričani, da je slaba že zato, ker je avstrijska, odnosno švabska, prečani pa trde, da je zato slaba, ker je srbsko delo.
Prva posledica nove pragmatike je bila od tisočev prokleta redukcija, ki je pa sama na sebi potrebna. Nobena država ni namreč tako bogata, da bi lahko dostojno redila število uradnikov, ki ni v nobenem skladu s potrebo. Zato je treba število skrčiti. Pameten gospodar bi izvršil to tako, da bi odpustil vse, ki so doslužili in vse nesposobne. Kdo pa je nesposoben, to bi morali ugotoviti pošteni, nestrankarski uradniki-predstojniki. Če bi bilo število uradnikov še preveliko, se naj bi zaprl dostop za nekatere državne službe za nekaj časa. Za vsako panogo državne službe bi moralo biti točno določeno potrebno število uradnikov, ki se ne bi smeli prekoračiti pod nobenim pogojem.
Ker se pa gleda pri nas vse s strankarskega vidika, se je izvršila tudi redukcija s političnega stališča. Radikali so porabili to priliko, da so pometali iz uradniških vrst vse politično jim neljube osebe. Kjer pa niso imeli tozadevnega vpogleda, so postopale redukcijske komisije brez vsakega sistema kar po mili volji. Po sposobnosti in potrebi ni vprašal nihče. Veliko krivice se je storilo in marsikje je hudo zabolelo. Pa domoljub prenese i to, če že zahteva korist države žrtve. A mi bi ne živeli v Jugoslaviji, če bi ostali pri tem. Dosledni svoji brezglavosti so jela sprejemati ministrstva nove uradnike, seveda svoje politične pristaše, kajti politika do metle služitelja, ki mora biti tudi demokratsko ali radikalno orijentirana. Tako imamo zdaj več in deloma slabših uradnikov, kot smo jih imeli pred redukcijo, in uradniki se že lahko vesele ali boje nove redukcije. Kdo bo to pot frčal, se ne ve, ker naša bodoča vlada je še v božjih rokah in mi sami ljubimo tako izpre-membo, da doživimo lahko v teku novega redukcijskega procesa tri ministrstva. Reducirani bodo nanovo sprejeti, nanovo sprejeti pa reducirani. Kdor bo ponižan, bo povišan in narobe. Prav kakor v sv. pismu.
Da bo pa naš državni aparat še pestrejši, pravi čl. 234. uradniškega zakona, da ni tri leta po uzakonjenju pragmatike nikdo stalen. Sicer prizna nekaterim kategorijam uradništva stalnost, toda da bo slika naše Abdere popolna, moram omeniti, da so se nekatere uradniške panoge, ka-i terim priznava zakon stalnost od vsega početka, same odrekle tej stalnosti, kot n. pr. naše učiteljstvo, ki premešča po svojih organizacijah proti vsem predpisom svoje stalne nameščence, kot da je pri nas kak režim večen. Sploh pa je pragmatika baš vsled tega slaba, ker so bili tisti, ki so jo uzakonili, mnenja, da bodo vsa leta po zakonu določene uradniške nestalnosti na krmilu. Zato so spleli šibo, da bi ž njo tepli svoje nasprotni-
žič prerok bodočnosti, obljuba izpolnitve njegovih najjačjih teženj in stremljenj.
Ko pojo božični zvonovi, odmeva v človeški duši sveto blaženstvo odrešenja. Zemlja počiva pod snežno odejo, kakor mrtva, toda to ni smrt, ampak le priprava za novo prerojenje. In tako je tudi z nami in to je naš Božič, da vemo in verujemo v prihod dneva, ki ga pričakujemo, kakor je Izrael čakal Krista, v prihod dneva, ko bo vnovič rešen svet, rešen na ta način, da se bo vse dobrotno, vse blago, vse, kar je božanskega v človeku, prerodilo v naših dušah.
To je naša velika vera: Zemlja ne bo ostala vekomaj igrača nekaterih, ne nam sovražna sila, s katero bi se bilo treba boriti in ji mukoma od-trgavati njene plodove; prišel bo čas, ko vstane zopet oni veliki praznik nove zaveze liubezni, dela in miru. Človek bo objel zemljo in zemlja ga bo sprejela, mu bo hvaležna za vso ljubezen, ki ji 5o Do dal.
Zvonovi poio ...
Danes ne pojo blaženim, ne pojo srečnim. Razdvojeni in razdrti, drug v drugega zagrizeni, ne moremo najti pota v ono smer, ki jo želimo. Ves svet je danes kakor eno samo ogromno in razburkano morje, ki se ne more umiriti. Tudi v naši domovini čutimo, uprav do bolečin čutimo to besneče valovanje in to divje medsebojno trenje. Vse išče in bega — in vendar ne more najti poti. In ker ne najdemo poti, skušamo uničiti vse, kar sre-
ke, a so pozabili, da poje ista šiba tudi v drugih rokah. Da je pa ta pesem glasnejša, kličejo na pomoč še čl. 71 uradniškega zakona, ki dovoljuje premeščenje uradništva po neobhodni službeni potrebi. Ta nastopi sicer prav redko, a pri nas se že malokdo briga za besedilo in misel zakona. Zadostuje mu njegova temna senca, da vrši v njej orgije svoje maščevalnosti in nestrpljivosti. Paragrafa 71. se bo sicer marsikdo lahko ubranil s pritožbo na državni svet, a ta ima v svojem grbu polža. Preden bo pritožba rešena, bo izpil pritožnik vso čašo nalite mu grenkobe.
Nestalnost in odvisnost od političnih strank, ki je doslej izpodjedala in razjedala uradništtvo le v Srbiji, je srečno proširjena na vso Jugoslavijo in njenega blagoslova je deležna vsa država. Ker pa smo mi Slovenci v vsej državi najbolj nadarjeni, če si tega ne domišljujemo samo, smo pokazali svojo spretnost tudi v tem pogledu: naš uradnik je danes brez ugleda in jemlje ob jutrih s strahom časopis v roke, če ne zagleda med brzojavnimi ali dnevnimi vestmi svojega obglav-ljenja. Ker pa mora biti povsod red in se v pravni državi varuje dostojanstvo vsakega državljana, čita višji uradnik svojo smrt med telefonskimi in brzojavnimi poročili, nižji pa med dnevnimi.
Izpričevala vseučilišč in drugih šol so samo še za hišni arhiv, da se otroci iz njih v očetovi odsotnosti prepričujejo, če se je pridno šolal njihov oče, kvalifikacije so nepotrebno zlo za one, ki jih morajo pisati, edino veljavno izpričevalo je izkaznica, da si plačal članarino pri vladajoči stranki. Ker se pa te zelo menjajo in je treba spretnemu, t. j. za lastno korist dovzetnemu uradniku plačevati vedno drugod članarino, prazni tudi ta okolnost uradnikov žep poleg slabo oblečene žene in glad ne dece.
Pri teh okolnostih je umevno, da peša pri uradništvu veselje do dela, saj mu ga jemljejo krmarji države sami, ki mu dajejo vsak dan čutiti, da je pravzaprav nepotreben. Nihče ne more tajiti, da se gniloba širi. Enako gotovo pa je tudi, da z uradništvom pade in stoji državna oblast. Kdor se igra z uradništvom, ta se igra z državo. V njenem interesu je ugled, sposobnost in veselje do dela, kar vse mora imeti uradništvo v zdravi državi.
Tudi naši ljudje zahtevajo dobro, pošteno in sposobno uradništvo. Zato bo naša stranka vedno in povsod zastavila svoje moči, da se da uradniku vse, kar povzdiguje njegov ugled in pospešuje njegovo delo, kajti mi se dobro zavedamo, da ima od slabega uradništva občutno škodo tudi naš kmečki stan.
Tudi v naši državi mora priti do veljave načelo: uradnikov bodi, kolikor jih je potrebnih, a ti naj za dobro plačo dobro delajo, nikdo pa jim naj ne krati veselja do dela s strankarsko uporabo slabih zakonov!
jf v	Sf|
Srečen Bozic
želi
uredništvo in upravništvo ^KmelijsRega iisla"
čamo, vse, s čemur se slučajno križamo na begu.
A zvonovi pojo... In zemlia prisluškuje in podrhteva in nas kliče. "Kliče nas k sebi. Ona edina je utelešeno soglasje in edino potom nje se moremo umiriti in dati človeštvu vse ono, po čemur danes zaman hrepeni ...
Ni je namreč rešitve za nas, dokler smo odtrgani od zemlje. To smo drevesa brez korenin, drevje, ki mora shirati!
Kolikokrat je šel božični praznik mimo nas — pa nismo vedeli, zakaj poleg veselja občutimo tudi žalost! Nismo vedeli, kako bi jo zatrli, pregnali iz sebe. Danes pa gre že novo spoznanje po svetu. Plaho je še, ni še prodrlo povsod, vendar pa je že toliko močno, da ne more več umreti. To je ono globoko spoznanje, ki zlasti iskreno odmeva v slovanskem svetu, da ie ni pravice brez pravice zemlje. Steber in nosilec te pravice pa je bil, je in ostane — kmet. In s tistim dnem, ko j bo ta pravica uveljavljena, bo rešena 1 zemlja in bo preobraženo njeno lice. To bo oni blaženi čas, ko bo — en hlev in en pastir.
Morda je še daleč, tisti dan, vsak pa je lahko vesel, ako dela za njegovo približanje. Mi delamo za to in radi tega nam je Božič že danes praznik resnične radosti! Radi tega upam, da res z radostjo v srcu poslušamo in sprejmemo pozdrav:
»Mir ljudem na zemlji, ki so dobre j volje!«
Za smehfjn kratek časi
Gospodična.
^Ti, danes mi je nekdo rekel gospodična*!«
»Nič čudnega! Kdo pa bi mogel verjeti, da si res dobila moža?«
Med dijaki.
Lojze: »Ali si brzojavil očetu po denar?«
Jakec: »Da.«
Lojze: »No, in odgovor?«
Jakec: »Brzojavil sem mu: ,Kje je denar, za katerega sem prosil?' in oče mi je odgovoril: ,V moji denarnici'.« -
Pes in policaj.
»Gospod, gospod! Zakaj pa pes nima nagobčnika?« kliče na ulici policaj nekemu gospodu.
»Kakšen pes?« vpraša gospod.
»No, vaš pes!« pravi policaj in kaže na ščene, ki leti za gospodom.
»To ni moj pes, me nič ne briga,« se brani mož.
»Saj vendar ves čas za vami leti in laja,« ugotavlja policaj.
»Vi tudi za mano letite in vpijete, pa niste moj!« zavrne gospod policaja ter mu s tem zaveže strogi jezik.
Mnogo poljubov.
»Ti me poljubljaš samo takrat, kadar potrebuješ denar!«
»No, ali ni to dovolj pogosto?«
lova klerikalna lum-parija.
Vinski vzorčni semenj v Semiču. — Kaplan Krašna, zloraba državne podpore in odpustitev iz državne službe pomožnega ekonoma Ivana Konde.
(Dopis iz Štrekljevca pri Semiču.)
Kakšen škandal! Mi smo se kar za glavo prijemali. Nismo mogli verjeti svojim očem, sploh si nismo niti upali misliti, da je kaj takega še mogoče pri nas. Ali, čitali smo črno na belem
—	uradni dopis nam pravi, kako je postopal kaplan Krašna in njegovi podrepniki z državno podporo, ki je bila dana le za prireditev vinskega sejma v Semiču.
Kakor nam je vsem že znano, dalo je kmetijsko ministrstvo združenim podružnicam v Semiču, Kotu in Štrek-ljevcu — istini na čast moramo priznati, tudi na intervencijo bivšega poslanca Nemaniča, — lepo podporo v znesku 20.000 (dvajset tisoč) kron za prireditev vzorčnega vinskega sejma. Oddelek za kmetijstvo v Ljubljani nam je podaril okrog 1600 kron. Vinski sejm pa, ki se je priredil dne 13. marca, je posetilo kakih 300 oseb, ki so vplačale vstopnine po 40 kron, kar znaša tudi kakih 12.000 kron. Imeli smo tedaj vsega skupaj za prireditev vinskega sejma nič manj nego okrog 33.600 kron (triintrideset tisoč šeststo) kron na razpolago.
Po zaključku sejma je kaplan Krašna razdelil brez našega sodelovanja čisti dobiček in izročil kmetijskim podružnicam v Kotu in Štrek-ljevcu po 1000 kron, ostalo pa baje pridržal v strankarske namene.
Ker smo bili prepričani, da je moralo ostati od tako lepih dohodkov mnogo več denarja, smo se obrnili na drž. pom. ekonoma Konde s prošnjo, kaj nam je storiti glede pravične razdelitve državne podpore. Gospod Konde nam je svetoval, da naj zalivamo od kmetijske podružnice v Semiču obračun o podporah. Ker smo to storili, je bil ogenj v strehi. Konda je moral vsled tega pasti kot žrtev kaplana Krašne v Semiču in kurata ministra za kmetijstvo dr. Kulovca. Vzlic temu, da so svoj čas, ko je bil Konda prvič reduciran vsled Kulov-čevih napadov v finančnem odboru v Beogradu na slovenske kmetijske strokovnjake, prosile za njegov zopet-ni sprejem v državno službo skoraj vse občine črnomeljskega okraja, vzlic temu, da ga je okrajno glavarstvo podpiralo, in vzlic temu, da se je zanj zavzel in tudi prošnje podpisal in podpiral klerikalni poslanec Nemanič, je bil Konda nanovo reduciran.
Minister Kulovec je trdil poslancu Puclju, da Konda nima kvalifikacije
—	med tem ko je druge pomočnike ekonomov, ki imajo isto kvalifikacijo, pustil še dalje v službi, da celo nekatere nanovo imenoval. Gospod Konda je pač kriv, da so prišle svinjarije na dan, ki jih je uganjal kaplan Krašna z državno podporo. Šele sedaj, ko smo dobili prepis računov v roke, so se nam odprle oči.
Poslušajte: Iz prepisa računov posnemamo sledeče:
Dohodki:
1. Podpora ministrstva za kmetijstvo 20.000 K.
Stroški:
1.	šusteršiču za 18 litrov vina, prenočišča, drva in žganje 1070 K.
2.	Za prenočišče, potovanje itd. dveh kmet. strokovnjakov 1410 K.
3.	Bartel iz Semiča za večerjo, vino, čaje 410 K.
4.	Za moko in špago (najbrže za štruklje) 366 K.
5.	Rafaelu Grobljarju za uporabo dvorane 3080 K.
6.	Za papir, pisanje 220 K.
7.	Županstvu za razne stroške 54 K.
8.	»Slovenskemu narodu« za oglas 396 K.
9.	Jugoslovanski tiskarni 600 K.
10.	Kaplanu Krašni za potovanja, voz na kolodvor in druge malenkosti 2396 K.
11.	»Narodni dnevnik za oglas 20 K.
12.	Rudolfu Lah za slavolok 520 K.
13.	Martinu Skuli za smrečko 80 K.
14.	Jožefu Miheliču za brzojav 62 K.
Skupni stroški 10.634 K.
Ostane tedaj, če odbijemo te stroške od podpore 20.000 K 9316 K.
Teh 9316 K je kaplan Krašna sledeče razdelil:
1. Kmetijski podružnici v Semiču 1000 K.
. 2. Kmetijski podružnici v Kotu 1000 K.
3. Kmetijski podružnici v Štrek-ljevcu 1000 K.
4.	Katoliškemu prosvetnemu društvu v Semiču 4000 K.
5.	Fondu za prireditev prihodnjega vinskega vzorčnega sejma 2316 K.
Skupaj tedaj 9316 K.
Kje je ostali denar? Kam ste stavili podporo oddelka za kmetijstvo ter vstopnino — vsega skupaj približno 13.548 (trinajsttisočpetstooseminštiri-deset) kron?
Protestiramo proti temu, da se je na račun državne podpore pilo in jedlo, protestiramo proti temu, da se je kaplan na ta račun vozaril okoli, protestiramo najodločnejše proti temu, da se je dalo iz te podpore 4000 (štiritisoč) kron katoliškemu društvu in da se je plačalo za dvorano nič manj nego 3080 kron. Toliko se ne plača niti v Ljubljani za največjo bujno električno razsvetljeno in parketi-rano dvorano. To je nam ubogim vinogradnikom ukraden denar, nam, ki se mučimo celo leto, da spravimo to božjo kapljico da ali ne pod streho, ki potem še na koncu koncev je niti prodati ne moremo radi slabih kup-čijskih razmer.
Namesto, da bi bil kaplan Krašna podelil nagrade najboljšim pridelo-vateljem vina, namesto, da bi bil nakupil razno kletarsko orodje, sprave za žvepljanje sodov itd. ter ga razdelil med razstavljalce, je dal podporo društvu, ki nima čisto nič opraviti z vinogradništvom in vinskim sejmom.
Zahtevamo ta denar nazaj, da si nakupijo podružnice prepotrebne kmetijske stroje.
Prosimo gospoda velikega župana, da takoj potrebno ukrene, da se podpora, ki je bila dana za prireditev vinskega sejma, tudi up'orabi samo v to svrho, da se zahtevajo od kmetijske podružnice v Semiču točni računi tudi od ostalih 13.000 kron, da se odvzame preostanek kaplanu Krašni iz rok ter da se od njega zahteva povrnitev 4000 kron, ki jih je sam dal brez našega pristanka katoliškemu društvu. To/vse naj se izroči odboru poštenih in nestrankarskih vinogradnikov, ki bodo denar uporabili za napredek vinogradarstva in kletarstva in ne v strankarske namene.
To je korupcija, to je sleparstvo! Kaj takega ne moremo in nočemo trpeti mi semiški vinogradniki. Pred sodišče s takimi izkoriščevalci nas ubogih vinogradniških trpinov. Našega potrpljenja je konec. Če nas na tak način izkorišča kaplan, kaj pa potem delajo ostali klerikalni voditelji in priganjači?
Kje je denar?! Kje je še 13.000 kron?! Točne račune zahtevamo!
Pfujl Škandal!
Vinogradnik.
Za pravično izvedbo agrarne reforme.
KLERIKALCI VZELI ZEMLJO UPRAVIČENCEM.
(Dopis.)
Klerikalci so obljubili, da bodo izvedli agrarno reformo, če dobe vso politično moč v svoje roke. Sedaj pa poglejmo, kako so izvedli, ko so imeli vso moč. Na Dolenjskem v Stični imajo menihi velikansko posestvo. V celi okolici je vsa boljša zemlja samostanska. Samostan ima 70 do 80 glav goveje živine, več konj, lastno elektrarno, električno žago, mlin na valčke, trgovino itd. Premoženje tega samostana je vredno gotovo 50 milijonov kron. Ker imajo toliko travnikov, da ne morejo vsega kositi, so oddali travnike v najem ali pa prodali. Samostansko posestvo je toliko, da spada pod agrarno reformo. Ko je stopila uredba o agrarni reformi v veljavo, so dobili kmetje cele okolice veliko zemlje v zakup. To je pa menihe silno razkačilo, da so sedaj po njihovih travnikih kosili kmetje za odškodnino, ki jim je bila predpisana. Začeli so rovariti proti agrarni reformi in zahtevali, da se jim vsa zemlja povrne. Nobenega vzroka niso mogli najti, na podlagi katerega bi po postavi dobili zemljo nazaj. Kljub temu pa so (ielali pritožbo na pritožbo. Dokazati niso mogli, da potrebujejo vso zemljo zase in zato ni nobena pritožba pomagala. Iz nevoščljivosti, da ne dobe reveži kmetje in bajtarji nazaj samostanske zemlje, so raje pustili nepo-košeno otavo, da je segnila na travniku, kot bi jo privoščili kmetu.
Tudi prodati jo niso hoteli, ker bi bila prodaja dokaz, da ne potrebujejo niti toliko zemlje, kolikor jim je je pustila agrarna reforma. Pustili so jim namreč še 80 ha njiv in travnikov.
Ali menihi še niso mirovali. Ko so klerikalci zasedli štiri ministrstva, med njimi tudi agrarno reformo, je bil pravi čas, da zopet poskusijo vzeti revežem, kar je njihovega.
Kar se ni upal niti en minister, to je napravil klerikalec Vesenjak, njemu pa je pomagal Kulovec. Vesenjak je izdal nalog, da se kmetom odvzame vsa zemlja in izroči samostanu. Nešteto družin bo radi tega gladova-lo, pa kaj to mari klerikalnim ministrom! Oni morajo pomagati milijonarjem, ker so to njihovi agitatorji, ti kmet pa stradaj in delaj tlako!
To je tako vnebovpijoča krivica, da kliče do neba. Proti tej krivici bomo vložili pritožbo, ali pomagano nam bode le, če nas revne kmete in kočarje podprete vsi, ki ste pošteni in če pomagate, da bomo te klerikalne pijavke popolno štrli pri volitvah 8. febr. 1925. Kdor bo še volil to zalego, j ta pomaga milijonarjem zatirati nas j in naše otroke. Rotimo vas, pomagajte nam revežem! Ako tega ne storite, bomo posegli po zadnji samoobrambi, to je samo mrtve nas boste prepodili iz zemlje, ki daje kruh nam in našim otrokom.
Agrarno reformo upravičenci. Muljava.
Kuiovčevo pismo tajništvu SLS.
Klerikalci trde, da so napram urad-ništvu zelo nepristranski. Dokaz klerikalne nepristranosti je seveda tudi pismo, katero je bivši tigrovski minister Kulovec dne 15. avgusta 1924 pisal tajništvu Slov. ljudske stranke v Ljubljano. Pismo se glasi sledeče:
»Tajništvu SLS!
Prosim ukrenite katerega naj imenujem za ravnatelja v Št. Jurju. G. Zidanšek predlaga sledeče: Šega, Malaseka in Petkovšeka.
Kandidati za to so:
1.	Ing. Podgornik iz Goriškega.
2.	G. Anton Šega, drž. ekonom v Mariboru. Ta nima zadostne kvalika-cije in je SKS. Zato odpade.
3.	G. Maiasek iz Grma. Ta tudi ne pride v poštev.
4.	Ing. Petkovšek, ki je že vložil prošnjo, sedaj je bil v Mar. strokovni učitelj.
5.	Ing. Kropivšek, dosedanji strok, učitelj v Št. Jurju.
Stvar je nujna, zato prosim hitro
obvestila. Dela preveč!
Beograd, 15. avgusta 1924.
Dr. Kulovec.
To pismo v čudni luči kaže naše ti-■ gre. Pred vsem: Zmiraj so trdili, da ne gledajo pri uradništvu na strankarsko pripadnost, nego samo- vpo-rabnost v službi. Kulovec pa izrecno pripiše pri tov. Šegi, da ne prihaja v poštev, ker je SKS. Tov. Šega res nima visokošolske naobrazbe, toda je 1 s svojo pridnostjo spravil tako daleč, da je danes v Sloveniji eden pr-| vih strokovnjakov in nadkriljuje s i svojim delom marsikaterega strokov-| njaka, ki ima visokošolsko izobrazbo. Kulovec je, kar se tiče strokovne sposobnosti, napram Šegi pravi idijot in absolutno nesposoben ceniti njegovo službeno vporabljivost. Iz pisma bi sledilo, da je g. inž. Zidanšek Šego predlagal na prvem mestu. Če bi bil Kulovec res nepristranski in količkaj sposoben minister, on bi moral poslušati g. Zidanšeka, ki te stvari bolje razume, kakor pa tak-le Kulovec. Toda ne, tiger ne posluša nasvetov svojih volilnih strokovnjakov, nego on išče predlogov od tajništva svoje politične stranke! Razume se, da cel svet verjame, da bo tajništvo SLS stavilo ministru za nameščanje uradnikov nepristranski predlog! Tu se zopet vidi cela pokvarjenost in nepoštenost klerikalnih politikov.
Kmet,
ko boš šel na volišče ter se Ti bo odločiti, komu oddaš svoj glas, uva-žuj sledeče:
1.	Tvoj največji sovražnik je oni, ki ima polna usta obljub.
2.	Tvoj največji sovražnik je oni, ki uporablja vero, da Te s tem prisili, da glasuješ za njega.
3.	Tvoj največji sovražnik je oni, ki prihaja k Tebi ter Te hujska proti Tvoji lastni stanovski stranki. Ta potrebuje samo Tvoj glas, Tvoja beda ga ne briga.
4.	Tvoj največji sovražnik je oni, ki Ti govori o skupnosti interesov vseh stanov ter Te hoče omehčati napram vsem. V politiki je treba odločevati in kmečki stan potrebuje odločnih in neustrašenih pristašev kmečke stranke. Zato bodi odločen v volilnem boju in ne omahuj!
V boju smo rastli in v boju bodemo postali veliki!
Razne politične vesti.
POZOR NA NASPROTNIKE!
Nasprotni agitatorji imajo silno težavno stališče. Podali so se na pot nepoštenosti in seveda igro izgubili. Zato jim je, kakor vsem zavrženim dušam, vsako sredstvo dobro. Za danes samo en vzgled: V ljubljanski gostilni ' sedi v gosposki sobi kandidat Žerjavovega »nacijonalizma«. Ozre se v prvo sobo med kmete, opazi znanca iz domačega kraja in brž prisede v svrho agitacije. Nobene besede zoper klerikalce, pač pa zoper kmečko stranko. In da bi svoje prepričanje krepko podprl, začne ponujati stavo: na pa stavi za 10.000 Din, da še Pucelj ne bo izvoljen! Ko pa se vrne k gosposki mizi nazaj, duhovito razklada svoj »vic«. Na vprašanje, zakaj uganja take budalosti, odgovarja: moramo tako, da jim vzamemo pogum in samozavest, da jih ložje premotimo. — Revež! Tudi na deželi je bilo že več takih slučajev in je zlasti nekaj prav mlečnozobih Pe-Pe-tov ponujalo podobne literske stave v gorenjem smislu. —- Sploh pazite j budno, kdo bo nastopal v tej borbi : proti kmetu, da bomo poznali vse te i ljudi pri obračunu, ki ni daleč!
TIGRI
se v »Domoljubu« norčujejo iz našega kmečkega gvanta, češ da je iz kopriv. Res je, ker smo doslej bili tako neumni, da sami sebi kupujemo gvant od kopriv, gospodi pa gvant od dobrega štofa. Posebno tigri so si lahko kupili mnogo lepih gvantov, saj so sedeli v Beogradu pri koritu in so, kakor vemo, zelo globoko vti-kavali svoje rilce. E, ali po 8. februarju boste gledali bolj žalostno! Mi, ki imamo samo gvant od kopriv, bomo za to poskrbeli!
»SEVERNA STRAŽA« glasilo profenika in Vošnjaka je začela izhajati in bo izhajala do 8. februarja. Listič je tako majčken, da smo se kar zasmejali in dejali: Malo pričakuje dr. Cekin od tega koristi, sicer bi dal več denarja na razpolago.
NESPAMETNI LAŽNJIVEC.
»Domoljub« piše, da »Kmetijski Lisi« preneha izhajati. Ko bi se klerikalni listič znal vsaj tako zlagati, da bi mu mogel kedo verejti! Razun tega povemo pobožnjemu lažnjivcu še tole: Domoljubovci bi si obliznili vseh deset prstov, če bi do 15. januarja dobili za »Domoljuba« za 1. 1925 toliko plačujočih naročnikov, kolikor jih ima »Kmetijski List« za leto 1925 že danes dne 18. decembra.
ATA »NAROD« so bili zelo veseli SKS zmage v Kmetijski družbi in so rekli, da je tako prav in pa: Naprednjaci vkup! Pravijo, da je v redu, ker pet demokratskih delegatov ni postavljalo lastne liste. Ata priporočajo za 8. febr. isto. Se strinjamo! SKS je v Sloveniji največja in edina protiklerikalna stranka, ki bo dobila mandate. Zato je pravilno, da vsi neklerikalni volilci dajo svoje krogijice naši listi, ako res hočejo pobijati klerikalizem.
KLERIKALCI dobro vedo, da bodo pri prihodnjih volitvah silno nazadovali, zato so svojo listo nalašč vložili tako, da ne bo veljavna. »Nergači« iz tega sklepajo, da je najbolje, ako volijo našo listo, ker gre za Slovence vsak glas v izgubo, ki bo oddan za klerikalno stranko. SODBA ČEHOV O DR. VOŠNJAKU.
Glavno glasilo češke kmetijske stranke»Venkov« je prinesel dne 12. t. m. poročilo o izdajstvu dr. Vošnjaka in Drofenika nad pristaši Samostojne kmetske stranke ter pravi končno sledeče:
Tendenca proglasa in osebe, ki so ga podpisale, popolnoma pojasnjujejo nagon, ki je bil oče te razdiralne akcije. Udeležba Vošnjaka pojasnjuje mnogo. — Slovenska kmetska stranka naj bi postala žrtev osebnih ambicij, kar je tembolj razumljivo, ker je današnji beogradski režim pripravljen nagraditi disidente s svojo naklonjenostjo, ako tudi le malo oslabi svoje nasprotnike v tej volilni kampanji, čeprav so take strančice obsojene k smrti.
Tako sodbo imajo Čehi o izdajalskem činu dr. Vošnjaka in Drofenika. G. dr. Vošnjak, Čehi Vas že dobro poznajo. Kaj ne da!
DR. KUKOVEC BLAGOSLAVLJA
DR. VOŠNJAKA.
Disidenti naše stranke oziroma dr. Vošnjak je začel izdajati listič »Severna straža« in kakor v njegovo prekletstvo ga v prvi številki blagoslavlja znani demokratski obglavljeni vodja dr. Kukovec. Ta blagoslov popolnoma zadostuje vsakemu kmetu, da bo ta list vrgel med smetje in z njim vred tudi Drofenika in dr. Vošnjaka.
ODLOČNO PROTESTIRAMO!
Na zaupniškem sestanku v Mariboru sta bila Drofenik in dr. Vošnjak predlagana v izključitev naše stranke. S tem sta izgubila vsako pravico nastopati v imenu naše stranke. Vzlic temu si upata ta dva gospoda povsod nastopati v imenu SKS. Odločno protestiramo proti takemu postopanju, ki se samo obsoja, ker je nečastno in podlo. Istotako pozivljemo JDS stranko, da opusti vsako izrabljanje našega imena stranke v njeno volilno agitacijo. Ako ima še količkaj poštenja, bo taka sredstva opustila ter se posluževala poštenih in odkritih potov za dosego svojega cilja. Vse naše pristaše pa poživljamo, da se naj ne dajo motiti s tako agitacijo. Naša pot je jasno začrtana in pošteno gremo v boj! Ne dajte se premotiti po raznih plačanih agentih!
»DOMOVINA«
je tudi začela posnemati klerikalce. Prinaša uvodnik iz redakcije izpod znanega peresa ter ga mirno krsti kot dopis iz Savinjske doline. Prijateljček, žlahta še ne zadostuje! Savinjska dolina je soglasno obsodila izdajstvo Drofenika in Vošnjaka in kar sta slišala v Žalcu, si bosta zapomnila še za po volitvah. G. urednik »Domovine« markira v imenu »samostojnega kmeta« velike kunštnost in odbija vsak sum na backe, piše pa vendar v slogu »Slov. Gospodarja« in »Domoljuba« o srbskih zemljoradnikih in »spioh ne razume, kakšne koristi naj imajo slovenski kmetje od srbskih zemljorad-nikov, ki zasledujejo svoje posebne "interese.« To je pa res »trezno računanje«, ki ga propagira ta gospod v navidez kmečkem tonu! Ali ni pomislil, da bo vsak razmišljal pri tem stavku in se vprašal: če nimamo kmetje nič skupnega s srbskimi kmeti, kaj pa imamo skupnega s Pašičem, Lazo Markovičem, Velizarjem Janko-vičem in drugimi srbskimi bankirji in advokati, katerim nas je ali nas hoče izročiti g. dr. Žerjav? Če s kmeti nimamo nič skupnega, kako pridemo v zvezo z vsemi korupcijonisti naše države, kamor nas sili zveza Pašičevcev in Žerjavovcev, kar pa cela Slovenija odklanja. Ne imejte, »Domovinašir, kmeta za tako neumnega!!
»SLOVENEC«
je začel s težkimi kanoni. Seveda ima pri tem težave, ker se je vsa municija pokvarila z Markovim protokolom in s centralističnim vladanjem v Beogradu. Strah ima velike oči in zato mu ne zamerimo, če sanja vse dneve in noči o samih vtotenkamrah« in pa po-grebščinah. V duhu gleda bližajočo se usodo, a vendar vpije kakor kakšen opešan šnopsar, da bi dal boječim in bežečim poslednjo korajžo. To torej razumemo. Ne razumemo pa dovti-pov, ki jih dela. Tako n. pr. piše v uvodniku od petka, da je Radič to pot sam zajahal magarea ter prijahal v Slovenijo. Ubogi Korošec, na njegovem hrbtu je Stipica prišel v Slovenijo in zdaj psuje svojega voditelja z magarcem. »Slovenec« ni torej nič boljši, kot »Slob. dom«. Še bolj zanimiva je v istem članku konstatacija: »v stranki je enodušnost in ta vleče tudi one, ki so drugega mišljenja.« Vleče, vleče in nič drugega, a to pot, dragi »Slovenec«, jih boste malo potegnili!
KMEČKA ZVEZA OSTANE ZVEZANA.
Po za naše lažnjive klerikalce tako nesrečno končanem občnem zboru Kmetijske družbe je zborovala v Ljubljani tudi še Kmečka zveza, prava pravcata Jugoslovanska Kmečka zveza. Udeležba je bila pičla, ker se ga niso udeležili niti vsi ta dan v Ljubljani bivajoči delegati, in tudi drugače je bil občni zbor silno kla-vern, zanimivo je bilo le, kako je bivši minister Kulovec jamral, kaj bi bil rad vse naredil in kaj vse ni mogel storiti ter »slavnostni« govor dičnega kmeta, presednika gospoda Janeza Brodarja.
Ta je pobiral stopinje za svojim gospodarjem in kruhodajalcem gospodom dr. Korošcem, samo bolj nerodno in neokretno seveda. Razljutil se je posebno na stanovske stranke, jih ostro obsodil, kar je na zborovanju stanovske Kmečke zveze izgledalo posebno ganljivo. Izjavil je slovesno, da ostanejo oni naprej še hlapci in mežnarji gospode, da bodo v Kmečki zvezi le kugljice lovili in kmeta sle-parili, drugače pa nimajo nikakih potreb. V Kmečki zvezi včlanjeni in zvezani kmetje nimajo nobenih težav in nadlog in je Vse tako prav in dobro, kakor se danes godi kmetu. Gospodin Brodar je izrazil veliko zadovoljstvo s politiko in vodstvom SLS in je zagotavljal, da ostane Kmečka zveza še v naprej to, kar je bilo doslej: Farovški
priganjač za varanje podeželskega ljudstva.
Kar se nas tiče, moramo izjaviti, da nismo drugega pričakovali. Dokler bodo na čelu te navidez kmečke organizacije taki »paradebauerji«, kakor je gospodine Brodar, ni pričakovati, da bi Kmečka zveza začutila v sebi kaj kmečkih dolžnosti, nego bo vedno ponižna dekla gosposkih strank. Povejte, tovariši, to vsem tistim revnim zapeljancem iz klerikal. tabora, ki so doslej še kaj dali na Kmečko zvezo zaradi njenega sleparskega imena; kajti ona je sklenila, da ostane še naprej kot doslej »zvezana«.
DROFENIK - VOŠNJAKOV REPTIL.,
V Mariboru sta začela bivša »vneta« Samostojneža izdajati svoj časnikarski reptil, ki bo izhajal do začetka februarja ter pustil za seboj tisti žalostni sloves, ki so ga imele doslej še vse slične prikazni v našem narodu. List sta krstila za »Severno Stražo«, mu postavila 30dinarsko letno naroč-no, dala neznatno obliko po formatu in vsebini. V naslovu, kakor nekaterih mestih člankov skušati varati javnost, kakor da sta ostala zvesta stranki in njenemu programu, pa jih le »oblastni« interesi silijo v naročje »narodnega bloka«. To je grda laž. Oba sta iz stranke izključena in ne spadata več v poštene kmečke vrste! Udarjata tudi močno na štajerske strune in da bi to resno izgledalo, se posebno jezita na ljubljansko, a špe-cijelno na »Pucljevo diktaturo« v stranki. Na ta lim pa ne bo kalinov. Navačani in slične stvari so se preživele in osmešile za vekomaj, štajerski kmet pa ve še veliko bolj nego njegov kranjski tovariš, da je le v močni, celodržavni kmetski stranki njegov edini spas in njegova lepša bodočnost, tisti pa, ki stranko izdajajo in cepijo, pa so njegovi največji škodljivci in sovražniki. Pri celem podjetju je škoda le g. dr. Kukovca, ki si je s svojim člankom že nekoliko rešeno reputacijo tako nesrečno pokvaril. Cel triumvirat »Severne Straže« počivaj torej v miru! Amen!
šE »KMETIJSKA DRUŽBA« IN KLERIKALCI.
Klerikalne sleparije pri volitvah odbora Kmetijske družbe prihajajo počasi na dan. Zadnjič smo poročali, kako je en klerikalni duhovnik iz štajerskega trgal glasovnice našim delegatom. Danes smo zvedeli o drugem sleparskem činu. V Sv. Križu pri Kostanjevici je bil izvoljen za delegata neki Fran Marolt iz Sv. Križa. Ker so nam poročali iz Sv. Križa, da je Fran Marolt bil na dan volitve doma in točil vino, smo prosili Kmetijsko družbo za pojasnilo, da-li je Fran Marolt bil pri volitvah v Ljubljani navzoč. Iz zapisnika je res razvidno, da je Marolt vdal svoj glas. Slepar-stvo je jasno kot beli dan. Z Marolto-vo legitimacijo je baje prišel glasovati neki Jože Juvan, organist in obč. tajnik iz Sv. Križa. Prosimo Kmetijsko družbo, da ugotovi ta sleparski čin ter izroči obadva državnemu pravdništvu. Sleparji! To je Vaša klerikalna morala!
Dopisi.
KRANJSKO.
Novomesto. Čudne razmere na naši posti. Novomeška pošta je menda unicum v Sloveniji kar se tiče ura-dovanja. Bilo je 5. decembra 1824. V trafiki so slučajno zmanjkale znamke, napotijo me na pošto. Srečno pridem do okenca, kjer bi morali sicer prodajati znamke. Čakam in čakam. Med tem slišim neko prerekanje — potem dolg vzdih in na zadnje se mi prikaže zaspana figura z rokami v žepu. »Prosim eno znamko za en di-' nar« ga nagovorim. »Mi nismo za znamke prodajati, pojdite v trafiko«, me naženo prav osorno. Za menoj stoji stara ženica izpod gore, prinesla revica par jajec na trg potem bi pa še rada oddala pismo za sina v Ameriko. »Prosim to pismo na rece-pis« zašepeta prav ponižno jeznemu uradniku. »Že zopet — počakajte — pošta je tukaj«, zarobni nad ubogo ženico. »Kaj hočeva, počakava, mogoče bo potem bolje«, pravi ženica ter sedeva na klop v čakalnici. Kmalu nato prinese kmečko dekle paket za brata v Macedonijo. Postoji pri prvem okencu, od tam jo dirigira uslužbenec k zadnjemu okencu. Ker ni prav zastopila, postane pri drugem okencu, kjer sva imela že midva s kmetico opraviti, ter položi paket na okno. »Niste slišali, da pri zadnjem oknu, vse rine tukaj noter!« zavpije nad njo uradnik ter se odstrani od okna. Srečno pride do zadnjega okna. Sluga pride, ogleduje zavoj ter vpraša poslujočega uradnika: »Smem stehtati?« — »Saj vidite, da je vlak tukaj!« zarohni zopet uradnik
nad njim. Sluga odide. Dekle čaka. Čez nekaj časa slišim vpitje pri oknu. Postanem pozoren. »Nisem vam rekel, da ne vzamem paketa, pridite popoldne ob dveh!« Pogledam na uro, bilo je točno devet. »G'sput, al' sem z Dolenjega vrha, če bom čakala do dvejh, pridem šele ponoči domu.« — »Ne vzamem, le pojdi!« zavpije uradnik. Primem se za glavo ter v s tanem, odhitim iz čakalnice, vtaknem pismo v žep z mislijo, da raje počakam toliko časa, dokler ne dobi trafika zopet znamk. Težko mi je bilo pri srcu. Srečam prijatelja iz mesta, povem mu, kar sem doživel. »Bodi potolažen, prijatelj,« mi pravi, »to še ni najhujše, kar si doživel s to pošto.« Z novomeško pošto sploh ni imeti opravka. Pismo lepo vtakni v skrinjico ter pripusti ga usodi, paketu pa sploh ne oddajaj. Ako prideš zjutraj, ne gre — pridi popoldne, ako prideš popoldne, si zopet prepozno prišel — zakaj nisi prišel zjutraj — tako da nikdar ne ugodiš dotičnemu gospodu. Vprašam poštno direkcijo v Ljubljani, ali res ni odpomoči proti takemu postopanju? Plačuje naša kmečka para le zato davke, da ne sme niti priporočiti pisma za sina v Ameriko in ne poslati paketa sestradanemu vojaku v Macedonijo? Koliko časa bo še trpelo ravnateljstvo take nesposobne ljudi in kdaj jih bo poslalo v zaslužen pokoj? P.
Kranj. Dne 2. t. m. se je vršil tukaj shod klerikalnih gromovnikov. Govoril je veliki tiger dr. Korošec in njegov oproda poslanec Brodar. Tukaj je g. Korošec nastopil v duhovski obleki, čeravno je v Beogradu nosil vedno civilno z lepim nageljčkom. Tako on pojmuje zastopstvo za vse stanove. Agitacija za ta shod se je vršila po celi Gorenjski, pa vseeno udeležba ni bila tako velika, kakor se ravno v kranjskem srezu hvalijo, da je vse klerikalno, kar živi. Dvorana ljudskega doma je bila polna, eno tretino pa je bilo nasprotnikov. Ša-ljivci pravijo, da je prišlo največ ljudi zaradi tega, ker je bilo deževno vreme, v gostilnah pa ni bilo prostora. Predsednik shoda je bil zloglasni klerikalni petelin Umnik iz Šenčurja. Mogoče njemu poslanec Brodar bolje izpolnjuje svoje obljube, kakor pa drugim, kajti govorili so, da je dal Umniku v plačilo za agitacijo pri prejšnjih državnozborskih volitvah celo kravo. Mogoče bo sedaj tudi kaj dobil. Kot prvi govornik je nastopil g. dr. Korošec in popisoval politično življenje v državi, kot znajo le klerikalci lagati. Pretakal je britke solze za Radičem in Spahom. Govoril je, da so Radiča že tako daleč pripravili, da je najel stanovanje v Beogradu in ravno, ko jim je pšenica šla najbolj v klasje pa so morali demisijonirati, ko. niso vpeljali še dovolj zakonitosti in poštenja v državno upravo, kar oni tako dobro znajo! Avtonomija in centralizem jim ne parira več. H koncu je začel udrihati tudi po svojem vrednem zavezniku Radiču, katerega je preje povzdigoval v deveta muslimanska nebesa, sedaj pa mu to ne ugaja, ker hoče Radič povsod postaviti svoje liste, pa se boji g. Korošec za svoje tigre. On pravi, da sedanje volitve ne bodo volitve, ampak plebiscit, kdo je Slovenec in kdo ni. Kdor je Slovenec, ta bo volil klerikalno, kdor pa ni, pa nasprotno. Ker je ravno g. Korošec tako zaveden Slovenec, zato pa je prodal vse prejšnje pravice Kranjske dežele leta 1918., ko je bil vsemogočni faktor v državi, za skledo leče in par korit za svoje podrepnike. Ko je govoril, da morajo priti močnejši nazaj v Beograd, se je nekdo oglasil, da naj polovico mandatov izbrišejo. Tu se je pokazala klerikalna izobrazba z besedami »vun ga vrzite«, drugi pa »s kolom po njemu«. Tako je njihovo toliko hvalisano izobraževalno delo med ljudstvom. Opominjal je svoje zveste, naj ne obupajo, če bo mogoče »Domoljub« ustavljen zaradi svojega hujskanja proti državi. Končal je z besedami: »Mi pa ostanemo kakor smo bli.« To ne potrebuje nobenega drugega pojasnila, kajti Jezus je učil: »Po njih delih jih boste spoznali!« Zato naj vse podeželsko ljudstvo voli svojo edino pravo stranko SKS, katera edina zastopa koristi kmetov, obrtnikov in delavcev. V boj za staro pravdo!
Naklo. V nedeljo popoldne je priredil tov. Ažman s tov. Ankeletom pri tov. Španu v Naklem sestanek, ki se je spremenil v krasen shod. Vsa poročila so bila z navdušenjem sprejeta. Za smeh in kratek čas pa je skrbel neki mladi Peter, ki je bil poslan od SLS. Ta je povedal, da je Korošec v Kranju priznal, da ga je polomil. Navdušenje za SLS bilo je velikansko. Izvolil se je krajevni odbor SKS iz sledečih tovarišev: predsednik Tomaž Križnar iz Okroglega; pod-
predsednik Ivan Canker, Naklo; tajnik Franc Korenčan, posestnik, Naklo. Odbor: .Valentin Kenda, Naklo; Miha Potokar, Okroglo; Franc Golob, Struževo; Fajfar Andrej, Dolenja vas p. Podbrezje.
Iz Zg. Tuhinja. Minoli petek položili smo k večnemu počitku našega vestnega tovariša Franc Hribarja, po domače Potiska, posestnika iz Zg. Tuhinja. Pred dobrim letom umrla mu je ljubljena žena, po tej izgubi se naš Hribar ni več čutil onega korenjaka, kakor je bil celo vrsto let svojega vzornega gospodarstva. Za našo kmetijsko politiko je bil z dušo in telesom preudan. Mož do pedesetega leta ni bil pri nobeni stranki, ko se je pa ravno takrat ustanovila SKS, je bil kakor nas uči sv. pismo, »glas vpijočega v pušavi« v besedi in dejanji le koristiti revnemu in nevednemu kmečkemu življu. N. v m. p.!
Preserje. »Kdor je iz Boga, besedo božjo posluša« pravi sv. evangelij. Pri nas pa žalibog ne moremo besede božje poslušati, ker sedaj, od kar se čuje, da bodo volitve, vsako nedeljo ni drugega slišat s prižnice, kakor liberalizem, kapitalizem, komunizem, socializem itd. Mesto »amen« pa pravi: dalje prihodnjič. Božje besede nema. Boga mi, saj so začele biti že pobožne ženice od Marijine družbe nezadovoljne. Pri nas imamo namreč tudi žensko Marijino družbo ali bolje rečeno »frakelferajn«. Te pravijo, da take pridige niso za ad-ventni čas, ker sedaj se bere evangelij od sv. Janeza v Pušavi, ki pravi: »Pripravite pot gospodu«. Naš g. župnik jo pripravlja pa samo bodočim tigrom. Toda ne bo šlo prav gladko, ker ljudstvo spregleduje zlasti sedaj, od kar so tigre prazne v domovino poslali in ker so šli g. atek po gobe s svojimi obljubami in nakaznicami. Stric Prepeluh so se tudi spomnili na nas, ter so začeli svojega republikanca vsiljevat. Saj sedaj pred prazniki rabimo tako več papirja, ker bo treba kakšno klobaso zavit, pa ne za strička Prepeluha.
Iška Loka. Pri nas je bila 2. novembra županska volitev. V občinskem odboru imamo 4 pristaše SKS in 3 klerikalce. Za župana je izvoljen tov. Ciber Matija, za svetovalca tov. Anton Žnidaršič in tov. Anton Kum-ša, vsi odlični naši pristaši. Tudi dne 8. februarja se bo naša občina odločno postavila na stran SKS.
Iz Kranja. Jutrov naročnik Jutru v tolažbo in pomirjenje zaradi težav g. Pucelja, ki jih ono navaja v 277. št. z dne 25. novembra 1924. Merodajni gospodje pri Jutru naj blagovolijo k znanju vzeti, da pri naši SKS ni diktatura Pucelja v praksi za odločitev političnih ali gospodarskih vprašanj, kakor morda v Ljubljani pri Jutrov-cih ali SLS-arjih. Vsa predbacivanja v tem članku Jutra tovarišu Puclju so ničeva, brez vsake prave podlage. Sploh o odločitvi, ali gre SKS v boj pri prihodnjih volitvah sama ali skupno s kako drugo napredno stranko, ni bilo govora ne v Ljubljani in tudi ne pri zemljoradniškem kongresu v Beogradu. To vprašanje se je stavilo na vse okrajne organizacije, da naj iste same o tem odločajo in svoje sklepe pri seji glavnega odbora SKS, ki se je vršil dne 25. nov. 1924, sporoče. Bil sem pri tej seji navzoč kot eden prvih boriteljev pred 30. leti z načelom: Brez črne in bele gospode naj si kmetovalec sam pomaga! Tu so mišljeni advokati in politikujoči maziljenci, ki mečejo nezavednemu kmetskemu ljudstvu pesek v oči, da ne more spregledati svojih nasprotnikov, ki se mu .lice-merskim potom kažejo kot dobrotniki. Vsa druga inteligenca, ki bi imela srce, pomagati kmetu, rokodelcu, obrtniku po pravični poti, nam je pa dobrodošla, ker smo pod sedanjim in bivšim režimom bili vsi skupaj zatirani. Enoglasna je bila odločitev na seji glavnega odbora dne 25. novembra 1924, da se SKS noče vezati z demokrati, še manj pa s klerikalci za volitve 8. februarja 1925. K^jub temu, da nam demokrati hočejo sugerirati, da bi SKS od njihovega kompromisa -imela dobiček, pa vendar naša domača zdrava pamet ne more umeti, da bi iz kompromisa z demokrati, po njih formuli bilo za SKS dvakrat tri = sedem, pač pa dobro vemo, da bi se ta dvakrat tri za nas spremenil v pet —!
Dol pri Ljubljani. Pri nas smo imeli duhovne vaje in je prišel iz Ljubljane frančiškan. Najbolj je udrihal po Društvu kmečkih fantov in deklet. Vsaka hiša bo prokleta, ako sta sin in hčerka v tem društvu, tako je rogovi-lil. Vprašamo podivjanega frančiškana, kaj mu ni prav na društvu fantov in deklet. Društvo skrbi za dobro vzgojo mladine in opravlja s tem delo, ki se Bogu bolj dopade, kakor pa divjanje politikujočih duhovnikov.
BOHINJSKI KOT.
Vsein somišljenikom in prijateljem pravega kmetijskega pokreta v bohinjskem kotu želita vesele božične praznike in veselo ter srečnejše novo leto od letošnjega načelstvi krajevnih organizacij v Bistrici in Srednji vasi.
Kmetska veselica. Prijatelje kmetijskega pokreta in vse naše somišljenike v bohinjskem kotu že danes opozarjamo, da se vrši v nedeljo 4. januarja 1925 v prostorih hotela »Markež« na Bistrici kmetska veselica z najrazličnejšim zabavnim vspo-redom. Podrobni vspored objavimo prihodnjič.
Erarični jez se popravlja že s polno paro. Tako je prav. Ako smo za to potrebni kredit izposlovali res »samostojneži«, kakor se govori po Bistrici, nam je to čisto všeč; je vsaj enkrat tudi kmetska beseda kaj zalegla.
Sirarska šola v Bohinju. Z navdušenjem se je šlo svoječasno na delo za ustanovitev tega prepotrebnega učnega zavoda, toda raznim klevetni-kom napredka se je z njih intrigami posrečilo doseči to, da se je cela akcija za enkrat razblinila. Ker čuje-mo, da so se nekaterim, ki so bili na ta način zapeljani in ki so zato svoj čas bili proti ustanovitvi take šole, že začele odpirati oči, lahko tudi povemo, da se da še vse popraviti, samo treba iti takoj in s podvojenimi močmi na delo. Pri tem bodi vsem geslo: Sirarska šola spada v Bohinj in nikamor drugam! Postranska stvar je, kje naj stoji, ali na Savici, Bistrici ali v Srednji vasi. Zavod pa bodi dogo-tovljen že v 1. 1925., da se takoj spomladi 1926. že lahko prične z rednim poukom. Še enkrat vsem tistim, ki odločate v tem vprašanju: Na delo, delo, delo, dokler je še čas!
Zastopnik Bohinja v Kmetijski družbi. Kot zastopnik Bohinja v glavnem odboru Kmetijske družbe je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen tov. Alfonz Mencinger in sicer na izrecno željo večine bohinjskih kmetijskih podružnic. To v vednost vsem tistim, ki jim ta izvolitev morebiti ni po volji, pa naj so v Bohinju ali izven Bohinja doma.
Z dostavljanjem pošte je križ v bohinjskem kotu. Pritožbe glede tega se dan za dnem množe. Vasi Nemški Rovt, Nomenj in Ravne v bistriški občini, vasi Koprivnik, Gorjuše, Stu-dor in Stara Južina v srednjevaški občini radi tega največ trpe. Z njimi zajedno pa trpe enako tudi časopisi, kajti kdo bo naročal časopis, ki ga dobi še-le čez par dni potem, ko je prišel na pošto in ko vse tisto, kar bi človeka zanimalo in kar je aktualno, že zdavna več res ni. — Pošto na Ravne n. pr. prinese poštni sel poljubno v eno hišo za celo vas. Tu-kaj-le jo imaš, pa razdeli jo med so-vaščane! Če na ta način pride čez par dni v tvoje roke ali pa sploh ne, kaj mu mar za to. Saj mu poštna uprava ne plača za ta njegov posel niti toliko, kolikor ga stanejo podplati, ki bi jih strgal, če bi vse hiše obredel. Drugod tudi ni boljše. Na Nomenj dobiš pošto, če pošlješ po njo koga na Bistrico. O Koprivniku in Gorjušah rajši molčimo, saj je značilno, da prinese n. pr. poštni sel vse izvode »Kmetovalca« v Srednji vasi načelniku tamošnje podružnice, češ »t'le jih imaš, pa jih porazdeli med svoje članek — Tako ne gre naprej! Tudi tukaj je treba napravii red in ako ga ne napravi drug, ga bo napravil krnet, ki je reda vajen, ki za izvršeno delo vsakega pošteno plača, ki sam želi svojega napredka s spopolnova-njem potom samonaobrazbe in potom časopisja in ki odločno odklanja načelo, katero hoče uveljavljati pri svojih stomilijonskih dehodkih poštna uprava, ker zlasti svojim uslužbencem nižje vrste ne plača niti toliko, da bi si mogli privoščiti vsaj vsak dan koruzni podmet in slan krop. Da, tako ne gre naprej, kmetje zahtevamo red in za pošteno izvršeno delo pošteno plačilo. Kdor si osvoji to edino zdravo in pravilno načelo, mora iti z njim, kdor pa ni za to, naj še nadalje škripaje z zobmi odobrava današnji sistem izkoriščanja trpina s tem, da kot ponižna ovca caplja za svojim črednikom, ki mu je lastni glavna, njegov dobrobit pa deveta briga.
ŠTAJERSKO.
Šmarje pri Jelšak. Kot tajnik okr. odbora SKS za Šmarje pri Jelšah smatram za dolžnost poročati glede sestanka, katerega je sklical bivši tov. g. Drofenik. Sestanek se je vršil dne 3. decembra na Meetinju pri Smehu. Zaupniki SKS so bili potom pismenih povabil poklicani iz sreza Šmarje, Rogatec in Kozje, nekaj tovarišev je prignal Drofenik s seboj, tako je bila udeležba precej obilna. Govor tovariša Drofenika je bil takoj
za spoznati, da ni več na pravi kmetski podlagi, ker so bili nekateri predlogi demokratskega značaja, katere so predlagali zaupniki demokratičnega mišljenja. Odobraval je iste predloge bivši Drofenik in ž njim tudi tovariši SKS, ker niso takoj spoznali Drofenikovega duha, ki ne sloni več na kmetski ideji, ampak v nasprotnem taboru. Zvesti tovariši Kozjanci, vsa čast, bili so prvi, ki so spoznali Drofenikovo zahrbtnost, se zgražali nad Drofenikovim zahrbtnim hinavskim početjem in izdajalstvom kmetskega pokreta. Preprečiti so hoteli sprejetje resolucije, a bili so v manjšini. Živio-klici so odmevali na tovariša Pucelja kot nosilca kandidatne liste tudi na Štajerskem. S ponosom kličemo: Živio zvesti tov. Pucelj, ži-vio kmetska ideja. Zvestim tovarišem iz Kozjega se pridružimo z navdušenjem tudi tovariši iz okraja Šmarje pri Jelšah.
Rogoz pri Mariboru. Na nekaterih shodih in sestankih se je parkrat dogodilo, da je ta ali oni svetoval razmišljati, kakšne koristi bi mogla imeti naša stranka, ako pri volitvah skupno nastopimo z demokrati, češ Vošnjak in Drofenik sta že pristopila kompromisni listi. Smatram za potrebno odkrito in jasno priznati, da naša stranka ne sme slediti vabilu, kakoršnemu sta sledila Drofenik in Vošnjak. Vsem, ki so v tem pogledu stavili na mene vprašanje, povem, da dve osebi ne moreta biti in niste stranka. Radi kompromisa odloča strankin odbor, ki se je že izjavil proti Drofeniku in Vošnjaku; a ta dva po mojem mnenju nista sposobna, da zastopata kmečko in podeželsko ljudstvo. — Filip Kisovar.
Središče ob Dravi. V živo je zadel naše demokrate dopis v predzadnjem »Kmetijskem Listu«, tako v živo, kakor more to storiti edino le resnica. Zvijajo se in zavijajo resnico in otepajo okoli sebe, ne meneč se za to, če zadenejo pri tem katero dozdaj še skupno napredno organizacijo. Glavni namen jim je, da potisnejo v ospredje svoje zasluge. — Namesto, da bi skušali dokazati neresničnost vsaj enega v dopisu navedenih očitkov, ki so imeli namen, izpodbiti njih laži in samohvalo v »Domovini«, so najprej hoteli doseči preklic dopisa, ko pa jim to ni uspelo, pa so počeli besneti v svojih časopisih. Na vse kriplje se trudijo, d? bi našli dopisnika, ozir. dopisnike, da lopijo po njih, ker ne morejo resnici do živega. Zelo značilno, ampak bo izpodletelo! Na dolgovezen in puhel članek v »Jutru« ni treba niti odgovarjati, ta se obsodi sam: Lastna hvala,.....A salonski ton v »Taboru« pa je tako prostaški, da bi se ga sramoval gotovo vsak hlapec, in ta dokazuje, da bode resnica v oči. Ne bi ga mogel napisati nikdo, ki hoče, da se ga smatra olikanim, najbrž ga radi tega tudi »Tabor« ni maral priobčiti celo dolgi teden. Odveč bi bilo, izgubljati radi njega še več časa in besed, vsak pošten in pameten človek ga je že s studom obsodil. Odgovarjajte, gospoda demokrati, na stvaren članek stvarno! Ovržite neresničnost vsaj ene točke! Edino, kar bi imeli v obrambo, bi bilo, da ste se potegovali za najvažnejši odsek občinske uprave, pa še tam ste delali neresno. Izvolili ste namreč za občinskega svetovalca in preds. gospodarskog-finanč. odseka osebo, ki ni zmožna po zakonu opravljati nobene teh funkcij, ker je v najbližjem sorodstvu z županom. Ali ste storili to mogoče hote? Kdor čita pazljivo članek v »Taboru«, bi Vam mogel celo to prisoditi. Na pot, katero ste ubrali, Vam ne bomo sledili, tudi vašega — demokratskega — tona ne bomo rabili, bilo bi nas sram. Pokazati pa hočemo ljudstvu, kako vodi borbo kmet za svoje pravice in kakih sredstev se poslužujete vi, da si ohranite, oziroma pridobite nadvlado nad onim slojem naroda, od katerega živite, Kjer gre zlahka, tam sladke besede, nerazsodni masi demagogija in podkupovanje (pa četudi samo čaša vina), kjer pa niti to nima uspeha, pa vam še preostane nasilje, to so vaša sredstva. Ali s tem ne boste ubili kmetske misli, ne v Središču in ne drugod, pa če je to še tako vroča vaša želja. Kdor ima oči, da vidi, vas je že davno spregledal, drugim pa se bodo oči že še odprle. Če hočete razpravljati z nami stvarno, smo vam vedno na razpolago, nam ne bo to v škodo. Za vse drugo pa kuhajte svojo jezo, zaničevanje itd. še v naprej, samo pazite, da vam ne škodi, kakor tudi ne bo središkemu kmetu.
Kozjanski okraj. Klerikalci prirejajo po okraju zaupne sestanke po vaseh in na teh sestankih govore: Nam in Radiču je vlada Pašiča prepovedala javne shode, dovoljeni so nam samo sestanki. Radie bo imel 5 do 70.000 močno rusko armado, s ka-
Vprašajte klerikalce, kdaj dobimo avtonomijo!
tero bo marširal proti Beogradu. Samostojneži nastopajo pri volitvah sami, ko bodo pa izvoljeni se bodo pridružili Pašiču itd.
Vse to je gola laž, kazati se hočejo, kako so zatirani, ker ne smejo prirejati shodov, boje se pa svojih lastnih ljudi, ker so jih lansko leto tako pošteno prevarali s svojimi obljubami pred volitvami. Z Radičevo vojsko jih strašijo zato, ker se narod še boji vojske, da ja ne bi zbežali iz njihovega tabora. Samostojneži se pa ne bodo bratili s Pašičem zato, ker on spada v mešč. stranke, isto kakor g. Korošec, in onadva se bosta gotovo prva pobratila.
Dolžnost vsakega našega pristaša je, da pouči svoje sosede o vseh teh lažeh, da jim ne bodo nasedli na li-manice.
Koprivnica. Lansko leto pred volitvami smo imeli tukaj misijon, s tem misijonom, kateri je trajal eden teden, so takrat klerikalci veliko pri-dobili. Misijonarji so v spovednici
pridno agitirali za SLS, pa ne samo za kroglice, ampak tudi za Slovenskega gospodarja. Bil je mlad misijonar, kateri je vprašal vsakega moškega, če ima toliko in toliko dinarjev, če je že naročen na kak katoliški list, da naj pove svoje ime. No in glej prihodnji petek je kar deževalo na Kopriv-niški pošti Gospodarjev, pa ne samo Slovenskih gospodarjev, bile so tudi zraven položnice za poravnavo naročnine za celoleto in verni katoličani, ker jim ni dal drugače odveze, da so obljubili, so tudi vplačali naročnino, čeravno ne vsi.
Ker so zlorabljali cerkev, prižnico in spovednico, takorekoč svetinje naroda, ker so goljufali z božjimi rečmi, ravno tako zlorabljajo vas volilce, da polnite njihovo nikdar polno bisa-go in pripomagate z vašimi krogljica-mi do korit. Dobro premislite kam se boste sedaj odločili, da se ne boste prevarali, kakor zadnjikrat. Edini izhod je samo Samostojna kmetijska lista.
Razpis božičnih in novoletnih tekmovalnih nagrad naročnikom »Kmetijskega lista" za leto 1925 v skupni vrednosti 50.000 K.
Prva nagrada je 150 kg sladkorja, vrednost............9000 K,
druga nagradaje 50 kg kave, vrednost..............8000 K,
tretja nagrada je 200 kg moke St. 0, vrednost.......4800 K,
četrta nagrada je 100 kg riža, vrednost........ 3400 K,
peta nagradaje_100_kg soli, vrednost . . . . . . . . 1200 K.
Poleg navedenega je razpisanih še 95 krasnih nagrad, katere obstoje iz najrazličnejših predmetov, kakor: orodja, strojev, raznega volnenega in svilenega blaga za moške in ženske obleke, žepnih in zapestnih ur, verižic, zlatih uhanov, mila posode za kuhinjo itd., itd.
Tekmovalne številke se dobijo brezplačno.
TEKMOVALNI POGOJI SO :
DO TEKME IMAJO PRAVICO vsi stari in novi naročniki »Kmetijskega Usta« brez izjemo, ki plačajo naročnino za leto 1925. v znesku 30 dinarjev do dne 20. januarja 1925.
ONi NAROČNIKI, ki dolgujejo na naročnini za leto 1924, morajo poleg naročnine ca leto 1925. poravnati tudi dolg, drugače se jim tekmovanje dovoliti ne more.
NOVI NAROČNIKI dobijo brezplačno letošnje številke »Kmetijskega lista«, ki bodo še iišle od dueva prejema njihove naročnine, namenjene za leto 1925.
NAROČNINO »Kmet. lista« za leto 1925 smo povišali od 25 nu 30 Din vsled tega, ker nameravamo za časa volitev z dvakratno izdajo na teden.
VSAK NAROČNIK, ki bo plačal naročnino do navedenega roka, bodisi osebno ali potom poštne položnice, dobi pri upravi tekmovalno številko, katero naj pazno shrani do časa žrebanja.
POVERJENIKI »Kmetijskega lista« na deželi, ki naročajo list skupno za eno ali več vasi, dobe tekmovalne številke za vse poslane stare in nove naročnike skupaj.
VSAK POSAMEZNIK, kdor pošlje pet novih plačanih celoletnih naročnikov, dobi za nagrado eno tekmovalno številko.
ŽREBANJE določenih nagrad bovsrodo, dne 28. januarja 1925 po za to dbiiieni komisiji. Vsak imejitelj številke se lahko žrebanja osebno udeleži.
_____UPRAVNIŠTVO »KMETIJSKEGA LISTA«.
NAROČNIKI »KMETIJSKEGA LISTA« POZOR!
Današnji številki smo priložili položnice vsem cenj. naročnikom \ svrho plačila naročnine za leto 1925.
One cenj. naročnike, ki so naročnino za leto 1925. že v naprej plačali, pa prosimo, da porabijo položnico za pridobitev navega naročnika.
Vsi oni naročniki, ki bodo poslali naročnino za celo leto pravočasno, dobe poleg »Kmetijskega lista« tudi tekmovalno srečko.
Tekmovalne številke se dopošljeja, čim je iz enega kraja več naročnikov, ker je treba štediti tudi s poštninami.
izhoda, kakor zopet pot v vlado. In če nam drugega ne preostane, moramo po volitvah tudi v Pašičevo vlado.«
Klerikalnemu zaupniku je po- odgovoru zmanjkalo sape...
Razno.
IZ DŽUNGLE NAŠIH TIGROV.
Storija začenja kakor znana pesem o sv. Valentinu in njegovem bratu Peregrinu in se je tudi ta v obližju izvršila.
Gospod Lebinger in gospod Erjavc sta dobila apetit na mandat Narodne Skupščine.
»Če je vsak lahko, ki ga naša stranka postavi, zakaj bi midva ne.«
Tako sta se dogovorila in uloge razdelila. Valentin Lebinger je vzel zaupnika v Litiji, Peregrin Erjavc pa v Višnji gori. Ali rafinirano! Litijski Valentin je agitiral samo za Erjavca, višnjegorski Peregrin pa samo za Le-bingerja. Tako sta upala, da spravita drug drugega na varno. Gospodje v Ljubljani pa so v višjem razsvetljenju odločili ta mandat — če bo — za gospoda Kremžarja. In oba sveta brata — kandidata sta se obrisala. Ali se nista dala! Eden je bil zato že izstopil iz stranke, drugi je to pripravljal.
Zadeva pa je že poravnana. Litijski Valentin je sedel za mizo, pa napisal dekanu ganljivo pismo, kjer se skesano vrača v pravoverne vrste, ker je izprevidel, da so ga »narodnja-ši« hoteli samo kupiti. V tajništvu SLS sedaj strokovnjaki študirajo ali je vzrok resnična morala ali pa prenizko postavljena ponudba novih gospodarjev.
* * *
Klerikalni zaupnik vpraša po poti klerikalnega kandidata, kaj nameravajo po volitvah, ko se je vsa dosedanja koncepcija podrla.
In začudenemu zaupniku odgovori kandidat čisto mirno:
»I — kaj, v vlado moramo za vsako ceno in v vsako vlado. Blamirali smo se že do kosti in sedaj ni drugega
Samostojnež si izposodi v vlaku »Slovenca« od klerikalca in čita: Nova slika dr. Jan. Ev. Kreka in tam stoječe besede Jugoslaviji »Obrnimo svoj pogled ne na mrzli, pusti sever, temveč na solnčni jug, kjer citrone in oranže cveto, tam je naša domovina in bodočnost.«
»Vidiš, — nadaljuje Samostojnež — »kaj vas je Krek učil, vi pa tako govorite o Beogradu!« —
»Že dobro, ali mi stvar drugače razumemo. Oranže in citrone cveto vendar v Italiji in tam je — Rim.« * * *
Ko je Pucelj vložil upit na takratnega ministra Sušnika zaradi postajališča v Notranjih Goricah, seveda ni dal odgovora, pač pa je o tem obvestil atka. In kakor je pri klerikalnih sleparijah v navadi, je atek brž vzel meter, se napotil v Notranje Gorice in pričel meriti, meriti... ne čevlje... nego meriti postajo,...
Zdaj, ko Sušnik ni dal za stvar nič denarja in vse v Beogradu še počiva, atek pa so za vekomaj odžagani, bodo poslali za Božičnico gospodu Suš-
niku svoj inženirski »pošet«.
* ♦ *
ZBOR PRISTAŠEV SKS V BREŽICAH
bo v torek, dne 80. decembra ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu. Pristop ima vsak pristaš SKS iz brežiškega okraja. Na zboru poroča o volitvah tov. posl. Pucelj. Na dnevnem redu je tudi volitev okrajnega odbora in postavitev kandidata za volitve v Narodno skupščino.
Dopisniku v »Kmetijskem listu« z dne 18. decembra t. 1. pod naslovom: »Sama sta se obsodila«. Ker ste v dopisu pavšalno obdolžili »celo vrsto« »teh boljših« (menda strankarjev?) iz Štajerske, ki so se po Vaši trditvi pulili za nosilca liste ob zadnjih dr-žavnozborskih volitvah in potem »razsrdili« ter iz jeze pustili stranko »propadati« ... »so vsled svoje dela-mržnosti ozir. častilalcomnosti« ... itd., in ker me je danes že nešteto tovarišev povpraševalo ironično »si li Ti tudi med onimi, ki ste se pulili? itd., prosim vljudno, da izven Drofe-nika in Vošnjaka, katera ste že tam imenovali, točno z imeni navedete vse one osebe, ki so se na zgoraj, od Vas popisan, način ponašale in pregrešile. Zraven prosim tudi za Vaš podpis. Globoko, dne 21. decembra 1924. — Ivan Urek.
V Zg. Šiški je bil ponovno izvoljen za župana naš odlični pristaš tov. Andrej Perko.
»Kmetijski koledar« za 1. 1925. se naroča pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8. Stane mehko vezan 10 Din, trdo vezan 15 Din.
Vsi somišljeniki porabite prihodnje dneve za pridobivanje novih naročnikov za »Kmetijski koledar;.
Strašna nesreča na lovu. V občini Št. Rupert nad Laškim sta se dne 10. t. m. na lovu zgrizla psa tovarišev Freceja in Jožeta Deželaka. Slednji ju jo šel pomirjevat, pri tem pa se je obesil puškin petelin psu na ovratnico in se je dvignil v toliko, da se je puška sprožila in Deželaku prestre-lila desno roko nad laktom. Tov. Fre-ce ga je obvezal, tov. Bezgovšek ga pa je takoj odpeljal v celjsko bolnico. Vsled zastrupljenja krvi so mu 16. t. m. morali odrezati roko, da mu rešijo življenje. Ljubljenemu tovarišu naše sožalje nad strašno nesrečo, ki ga je zadela! — Fran Tovornik, Sv. Lenart, Laško.
Parkelj povzročil smrt dečka. V Artičah pri Brežicah je parkelj strašil otroke. Neki devetletni deček se ga je tako prestrašil, da ga je prijel krč, kateremu je naslednjega dne sledila kap, ki je povzročila dečkovo smrt.
Novorojenček med smetmi. Hišnica v neki hiši v Trstu je te dni našla med smetmi v zaboju na dvorišču večji omot. Odvije in vidi truplo novorojenčka, ki je bil po zdravniški sodbi star sedem mesecev.
i »ti	t i' 1> lsAt, ' <*lftr ilU.
POROTE.
Maribor, 9. dec. Železniški delavec France Križan in tesarski pomočnik Vinko Borovnik iz Tezna sta radi železniških tatvin obsojena vsak na tri leta težke ječe. Isti dan je bila Justina Šuman, posestnikova hči pri Sv. Rupertu, pred poroto, ker je svoje dete takoj po porodu na zverinski način usmrtila. Dobila je samo tri leta težke ječe.
Maribor, 10. dec. Andrej Korošec iz Sv. Barbare v Halozah se je 13. julija vračal iz Avstrije. V Egenbergu je našel Vinko Rotmana, ki se je tudi odpravljal v Jugoslavijo, V gozdu pri Sv. Juriju ob Pesnici je Korošec Rotmana napadel, ga večkrat udaril s palico po glavi in mu vzel listnico, v kateri je bilo 80.000 avstrijskih kron (700 Din). Dobil je osem let težke ječe.
Maribor, 14. dec. 971etni Franc Puntigam iz Lahoncev je 1. 1923. izročil svoje posestvo Barbari Benko, ta pa svoji hčerki. Izgovoril si je dosmrtno gospodarstvo in užitek. Mlada Benko pa ni hotela dolgo čakati na smrt starega Puntigama, zato je pregovorila svojega brata Jožefa, da starčka spravi s sveta. Jožef je 971et-nega starčka ustrelil. Jožef Benko je bil obsojen na smrt, Barbara Benko, njegova sestra, pa na 12 let težke ječe.
Maribor, 12. dec. Obtožena sta Emerik Braunsberger, rojen 1. 1865. v Cankovi v Prekmurju, pristojen v Podovo, oženjeni konjač, in Roza Lašičeva, rojena 1. 1880. v Račjem, omožena posestnica tamkaj, prvi da je v noči 4. sept. zažgal gospodarsko poslopje Roze Lašičeve, druga pa, da ga je k temu dejanju nagovorila. Roza Lašičeva je bila lastnica hiše in z njo združenega gospodarskega poslopja samo do polovice, lastnik druge polovice je bil njen mož Štefan. Hišo sta imela oddano v najem, gospodarsko poslopje pa sta sama rabila. To poslopje, že precej staro in v razpadu, je bilo prvotno zavarovano na 53.000 kron, letos spomladi pa je Roza Lašičeva zvišala pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji« zavarovalnino na 125.000 Din, povrh je pa zavarovala še seno, slamo, vozove in druge premičnine za 50.000 Din. Emerik Braunsberger je bil obsojen na 4 leta, Lašičeva pa na tri leta težke ječe.
Maribor, 15. dec. Radi uboja Maks-sa Mlakarja v Mostečnem so bili obsojeni: Jakob Teržan na 4, Edvard Pšeničnik na 3 in France Šoba na poldrugo leto težke ječe. Isti dan je bil Vincenc Knupleš iz Slov. Goric obsojen radi bratomora na šest let težke ječe.
Maribor, 16. dec. Alojziju Košaku so nekateri ljudje obljubili podpisati menico za 192.000 K. V svoji neprevidnosti so menico podpisali, predno je bil znesek vpisan. Košak je na to šel in vpisal na menico 192.000 Din namesto 192.000 K. Dobil je dve leti težke ječe.
Prijetne vesti za revmatike.
Pred dvemi leti je izumel mladi ruski zdravnik in bakteriolog dr. Rahlejev zdravilo proti vsem vrstam revmatizma, katero je po njegovih sestavinah nazval Radio - Balsamiea. Z uporabljanjem tega zdravila pri bolnikih, obolelih na revmatizmu protinu in revmatičnem išijasu, so se dosegli neverjetni uspehi, tako da je Radio - Balsamiea priznano od vseh medicinskih avtoritet Evrope kot edino in najuspešnejše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Zdravilo se uporablja z mazanjem, deluje jako hitro, ne da bi škodovalo srcu ali puščalo kake posledice na koži ali v organizmu. — Naše ljudstvo trpi po svetovni vojni mnogo na revmatizmu, zato ima sedaj tudi najtežji revmatičar priliko, da se z dvema ali tremi steklenicami lega zdravila popolnoma pozdravi. Za izdelavo in prodajo tega zdravila je otvorjen Laboratorij Radio-Balsamica, Beograd, Kosovska ul. 43.
Jemstvo xa vloge čez
D i u 1,000.000'—.
jj POPOLNOMA VARNO NA- §
LOŽEN DENAR 1 HBBBBBSBBaBBSBBBBBSBSaBBBBBgiB
Gospodarstvo.
MLEKARSTVO V GOSPODINJSTVU
V zadnjih mesecih so pričele cene mleka po mlekarnah občutno padati. Kjer naše bohinjske sirarne še obračunavajo mleko po 10—12 K čistih (ne računaje skuto in siratko, ki se vračata članom brezplačno), je mleko v drugih mlekarnah ponekod padlo že na 6 K kosmatih (brez kakšnega vračila odpadkov). Naravno je, da si kmetovalci skušajo sami pomagati, — vendar je tu treba previdnosti, da bo samopomoč pravilna in trajna.
Najboljša oblika mlekarstva je zadružna, toda taka, da ima prvo in zadnjo besedo kmet sam, kakor je to primer že od vsega početka pri sirarnah v Bohinju. Iste ne potrebujejo nobenega inteligenta, čeprav ima vsaka milijonski denarni promet, vse opravijo preprosti kmetje sami. Glavna razlika med njimi in zadrugami vzorca Ljubljane pa je ta, da si razdeljujejo vedno ves denar, kolikor ga predsednik prejme za prodane izdelke; poznajo le žive rezervne zaklade, to so člani-mlekodajalci in le žive posojilnice, to so člani-mlekodajalci. Vsled novih, po vojni nastalih razmer, ko ni v hranilnicah in posojilnicah več denarja v izobilju, kakor pred vojno, marveč vlada vedno pomanjkanje gotovine se bo moralo poprijeti bohinjskega načina gospodarjenja vse naše zadružno mlekarstvo, — pri čemer naj pripomnim, da po bohinjsko gospodarijo tudi vse švicarske in vse danske zadružne mlekarne in
Edino najboljši ster-i stroji in kolesa so 1
JOSIP PETELINC-a
UU6UUM
(blliu PtaSernsga spomnita ob LlubRani«)
znamke GRiTZHEK in SDLER 23 rodbinske, obrtno in Industrijsko rabo
s ssah opremah, naj-c«ni>„ 10 letna garancija.
.'Mik i vezanju, krpanju parila Ia nogavic dobe kupe: strojev 9rai-
pljfno.
iststam igle, olja, sesamuai deli it
stroje In koiesa. iprajamams tudi po-
1 i IIIISU POSOJILNICA f
r. i. 7. o. 2.
I LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8 |
sprejema
| hranilne vloge po j
1 87« do 127«. s
sicer tako vsaka" posamezna mlekarna, kakor velike zadružne ekspertne centrale sira in masla.
Kjer zadružno mlekarstvo ni mogoče — takih primerov bo pri nas zelo malo — se mora z njim umno pečati gospodinja. Svetovno najfinejše mehke sire (Camembert, de Brie) izdelujejo francoske gospodinje; svetovno najtrpežnejše sire (Edamske krogle) napravljajo holandski kmetje in ga pripeljejo na semenj cele čolne, da ga eksporterji pokupijo in razpošljejo po vsem svetu kot sir za trgovsko in vojno mornarico, ter tropične (vroče) kraje. Tudi bodočnost mlekarstva naših gospodinj leži v sirar-stvu, mogel bi reči, da celo v edam-skih kroglah kot sir, kateremu vsaka stanovanjska soba more služiti za klet, — toda vedno je dati prednost zadružnemu mlekarstvu. Ampak, kako naučiti se izdelovati sir?! Potrebna je mlekarska šola s krajšimi tečaji za gospodinjsko mlekarstvo, zraven daljših za osobje, ki naj bo zaposleno v mlekarstvu kot industriji (zadružni ali obrtni). Mogle bi pa temu vprašanju posvetiti več pozornosti tudi gospodinjske šole in gospodinjski tečaji.
Izdelovanje presnega masla v gospodinjstvu je pri nas zelo podrejenega pomena. Za izvoz po primernih cenah gospodinjsko pr. maslo navadno ni; ima odjemalce samo doma v gospodinjstvu in na krajevnih trgih,
—	toda naše potrebe so kmalu nasičene, kadar nismo vajeni uživati presno maslo v toliki izmeri, kakor severni, germanski narodi. Iz tega vzroka tudi nimajo mlečni posnemal-niki za naše gospodinje pomena; Čez leto dni najdemo večino takih strojev spravljenih v podstrešju ali še porabnih ali pa že pokvarjenih,
—	čim izgubi novost svojo privlačnost, uvidi gospodinja, da je bil stari način mlekarjenja bolj pripraven ln bolj donosen, ter se k istemu povrne, če znam s strojem tako ravnati in gospodariti, kakor v to izučen mlekar (glej knjigo Pevc, Mlekarstvo s črticami o živinoreji, knjigarna Kleinmayr & Bamberg), tedaj res dobim 10—25% več presnega masla, kakor pri posnemanju v latvicah (skledah); če pa tega ne znam, dobim presnega masla manj, le okus je boljši. Najboljše je — kjer ni mogoče zadružno mlekarstvo — posnemati mleko v plitvih lesenih, pločevinastih ali lončenih skledah (latvicah) na hladnem zraku ali v visokih pločevinastih posodah v mrzli vodi, toda smetano vsikdar posneti že, ko je mleko še sladko. Če dobro delam, bo
; presnega masla po starem načinu le | za neznatno spoznanje manj kakor : pri posnemalniku, okus finejši in tr-| pežnost boljša, kakor od posnemalni-ka; posneto mleko je še sladko in porabno za teleta, še bolj pa za sladek sir, — ker je posneto mleko od posnemalnika za sledek sir prav slabo porabno (tudi o tem najdeš podrobnosti v goriomenjeni knjigi).
Ni vse novo tudi dobro! Glede po-snemalnikov za gospodinjstvo le priporočam: ne razmetavajte denarja — v 99tih od 100 primerov bo naredil prav, kdor bo ta nasvet poslušal.
Anton Peve.
* * *
JESENSKA (ZIMSKA) PRAHA.
Naši gospodarji imajo hvalavredno navado, ako le čas in vreme dopuščata, sprašiti zemljo ali napraviti jesensko praho. Uvidevajo sami — brez, da bi sicer o tem kaj več slišali — kako dobro stori taka praha, osobito, če nastopi za njo suha, ostra zima. Koliko lažje je delo, posebno pri težki ali ilovnati zemlji, ako je dobro uspela praha.
Jesenska praha izvaja se na njivskih predelih, ki so bili čez leto mogoče v celini (v odpočitku), na detelji-ščih, strniščih; dobro pa je preorati tudi njive, na katerih so bili strniščni sadeži. Praviloma morala bi se strni-šča takoj po žetvi plitvo preorati. S tem obvarujemo v izdatni meri vlago v zemlji (prekinemo kapilarnost), uničujemo plevel; veliko lažje pa tako zemljo tudi jeseni globoko preor-jemo. Jesenska praha bodi globoka!. Taka zemlja vpije in tudi obdrži veliko vode, katera v teku zime v zmrznjenem stanju z veliko močjo drobi in rahlja zemljo. Dalje ima v tako zemljo prost dostop zrak — važen či-nitelj pri razkrojanju zemlje, kisik zraka zopet neobhodno potrebujejo naši dobri pomagači — razni zemelj-ni bakteriji, skratka: z globokim oranjem zboljšujemo vsestransko zemljo, uničujemo plevel ter zatiramo razne rastlinske škodljivce.
V zvezi s praho prevažno je torej poglobljevanje zemlje, kajti z enoličnim oranjem ostaja spodaj pod brazdo vedno trda, neprodana mrtva plast zemlje, v katero le stežka prodirajo korenine in tudi sicer ne naj-
•dejo pogojev za nadaljnji njih razvoj. Naj bi se to poglobijevanje zendje izvajalo vsaj vsako drugo, tretjo leto, da se tako ne izvrže na površje naenkrat preveč mrtvice; tako nam čez aimo ta zemlja dobro prezebe. Prihodnje leto naj pridejo na take globoko orane njive na vrsto razne oko-pavnine, ki so v stanu črpati hrano in iz spodaj vrženih boljših zemeljskih plasti. — To poglobljevanje zemlje odpadlo bi seveda pri uporabi podzemnih plugov ali podrivačev.
Rahljajmo pa — ako nam le količkaj mogoče — zemljo tudi po vrtovih, sadovnjakih i. t. d.; naš trud bo
obilo poplačan.	Posavec.
* *
Kako se godi našim delavcem na francoskem. 0 tem čitamo v listih poročilo: >Cenjene čitatelje bo gotovo zanimalo, kako se godi Slovencem, ki so odšli v Francijo s transportom. Pojasnila, katera nam je dajal dr. D., so ostala samo na papirju. Zaslužek (šiht) je tak, da se z njim komaj preživi. Dnevno dobimo IS frankov, hrana pa stane 8 do 9 frankov in je tako slaba, da bi bili tadi prosjaki z njo nezadovoljni. Akordno delo prinese 20 do 28 frankov, a je tako težko, da kaj takega v i J*goslaviji sploh nismo poznali. Vsi, |
ki smo prišli s transportom, 6mo pri-morani ostati pri podjetju, kamor nas je poslala borza dela, toliko časa, za kolikor smo podpisali pogodbo. Slovenci opravljamo najnavadnejša dela, za lažja dela so namreč na prvem mestu Francozi. Kdor pa hoče odpotovati, mu izda podjetje tako potrdilo, da ne dobi pri nobeni drugi tvrdki dela. V Franciji namreč ni tako, kakor pri nas doma, kjer se kvalificirani inozemci bolje upoštevajo kakor domačini. Veliko nas je že, ki komaj čakamo, da se vrnemo v domovino in pridemo zopet do zaslužka, ki smo ga imeli. Le žal, da nimamo toliko denarja, da bi se mogli vrniti. Delavci, zavedajte se in držite se zakona o zaščiti delavstva, ki ga imate, kajti v Franciji ga ne poznamg, čeprav ga imamo. V organizacijah pa so voditelji desna roka podjetnikov. Francijo smo si popolnoma drugače predstavljali kot je v resnici.« Iz tega poročila sledi, da morajo naši rojaki, ki žele iskati kruha na Francoskem, biti zelo previdni.
Izvoa lesa v oktobru 1924 znaša nad 15.000 vagonov v skupni vrednosti od 159 milijonov dinarjev. Največ lesa je šlo v Italijo, nekaj pa na Francosko in Madžarsko.
Izvoz jajc v mesecu oktobru t. 1.
j znaša 145 vagonov v vrednosti 46 milijonov dinarjev. Največ jajc se je izvozilo v Švico in v Avstrijo.
i
i Izvoz hmelja znaša v oktobru t. 1. I 48 vagonov v vrednosti 35 milijonov , dinarjev. Izvažal se je na Češko, v j Nemčijo in v Avstrijo, male količine j tudi drugam.
| Za izvoz imamo v Jugoslaviji sko-j raj izključno le kmetijske pridelke, j Ker je od izvoza odvisno naše blago-; stanje, se po tem lepo vidi, kako | velike važnosti je pri nas kmetijstvo.
Vse je pravzaprav odvisno od kme-| tovega dela, od kmetove pridnosti, i Številke izvoza to najlepše potrjujejo, | med tem ko nam vladajoča gospoda ; tega noče in noče priznati.
j Mednarodna razstava dekorativne : umetnosti in industrije v Parizu leta i 1925. Z ozirom na mednarodno, kul-; turno manifestacijo, katera bode tra-; jala od aprila do novembra meseca I 1925. leta, je naša kraljevska vlada j sklenila, da se tudi naša država udeleži te važne razstave. Radi tega naprošajo se vsi zainteresirani razstav-ljalci, zasebniki, privatne in državne industrije, da prijave kr. poslaništvu v Parizu, kaj in v kateri količini nameravajo razstaviti. Priporoča se, da se po možnosti pošljejo tudi slike
ozir. fotografije stvari, ki se mislijo razstaviti. Kr. poslaništvo se stavlja vsem zainteresiranim v državi in v inozemstvu na razpolago za vse potrebne informacije. — Kraljevski poslanik v Parizu Dr. M. Spalajkovič.
Koruzno banko hočejo ustanoviti v Vojvodini. Kdor bi potreboval posojilo, bi zastavil koruzo, a obresti bi plačeval istotako s koruzo.
Iz Maribora poročajo, da se strahovito množe dražbe posestev. Ko pa pride dan prodaje, običajno ni nobenih kupcev, ker ljudje nimajo razpoložljivega denarja. Razun tega so takse tako ogromne, da to istotako odganja kupce. Vse skupaj pa je lep dokaz zu to, v kakšnih težkih razmerah ljudstvo živi.
Trte cepljenke, ameriške korenjake in ključe bo oddajala direkcija drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru za prihodnjo spomladno sajenje: 1. cepljene trte komad po Din 1.50 (laški rizling, šipon ali moslavec, rizling, silvanec, beli burgundec, žlahtnina in nekaj vrst namizno grozdje); 2. ameriške korenjake, komad po Din 0.25 (solonis x riparija 1916, riparija portalis, riparija x berlandieri Teleki, rupestris št. 9) in 3. ameriške ključe komad po Din 0.10 (istih vrst kot ko-
renjake). Te cene se razumejo brez pakovanja franko skladišče. Naročila morajo biti uradno potrjena od do-tičnega županstva, da rabi naročnik sadike za lastni nasad. Prednost imajo siromašnejši vinarji iz mariborske okolice, potem iz Mariborske oblasti sploh in pa tisti, ki so člani Zveze vinogradarjev ali Sadjarskega in vrtnarskega društva. Naročila sprejema imenovana direkcija najdalje do 20. januarja 1925.
Nova knjiga.
Kuharske btikvice za kmečke žen« in dekleta je naslov drobni knjižici, ki jo je izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. Knjižica vsebuje vsa najpotrebnejša navodila za ku-i banje raznih jedi, ki jih lahko pripravi brez posebnih težav vsaka kmečka j gospodinja. Pisatelj se je oziral edino le na kmečke razmere, kar je vse hvale vredno in zato je knjižica lahko | umljiva. 100 jedi je popolnoma dovolj za kmečko hišo, če pomislimo, da so gospodinje zaposlene tudi z drugim delom in ne samo s kuhanjem, kakor kuharice po mestih. Cena je tako nizka, da si jo lahko kupi vsaka šolarica.
1113: i
za navadno leto 1925,
H	ki Ima 3S5 dni.
Velika Pratika j© najstarejši sloji venski kmetijski koledar, kojl ]| je bii najbolj vpoštevan že od naših pradedov. - Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav »j vsaki slovenski rodbini. - Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne tolio dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
t J. Blasnika naslednikih tiskarna In litografični zavod
LJubljana, Breg štev. 12.
- ^ 1
JUGOMETALUA", Ljubljani
izdeiuje m vrste bakrenih lotiov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno -inštalacijska steis. Znižane cene.
Točna in solidna postrežba.
Kolodvorska ul. IS.
11 meter domačega platna]
za
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, — 2 kg prediva ali 14 kg godenega oai-ioma 20 kg surovega lanišča.
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „V R TDžamonja ln drugovi, družba z omej. zav., Maribor. Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi eepe in podloge istih. Seme selenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte cenike!
iz »Splita«
najboljše kakovosti ui 90 najnižji ceni
v zalogi pri
iolodvorska ulica štev. 7.
ia fc*kovesl cementa prevzame tofSirca popolna odgovornost.

Prometni zavod m premog
D. D. V LJUBLJANI
prodaja, premog
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
Jgp- INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češko-»lovaški in angleški koks za livarne in domačo »porabo, kovaški premog, črni premog in bnkete
NASLOV: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11.

Dioničko društvo
preje: Škodini zavodi v Pznu
rj	1 Marticeva ulica 15/IX.
/[aaGTCill T*eton štev. 20-50.
Dobavlja:
separatorjd za mleko ,Libella4
45—400 litrov, ročni in strojni pogon;
kante
za odpremo mleka, vsakovrstne in v vsaki veličini;
parne
avtomobile
(Škoda Sentinel).
Promptna odprema iz skladišča v Zacrebu. Iščejo se zastopniki za sepfatcrje In k^nte.	Ponudbe in prospekte pošiljamo na Zchtevo brezačno.
oc&latšoj? j
lamenjati laneno predivo ali
pusti stkati prejo v lepo domače platno. Tudi iz spre-lene volne lahko dobiš močno sukno ali pa raševino v tkalnici »KROSNA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta št. 6. ]
Zadruga „PANGHM" v Mariboru
javlja, da g. Peter Kureš, Moškanjci, ni več nje zastopnik ali nakupovalec.
"-mmm^m-
Kmetijski pod
skoraj nov, z cementno opeko krit, se zelo ceno proda.
Več se izve pri: L. Rebolj v Kranju.
. ».r^mzjma v. .^-uvr:
injim« rtJSOlilNiCfl L L I o. Z.
V NOV OPRE URE JENIH PROSTORIH MESTNI TRG št. 6 |f LJUBLJANI MESTNI TRG št. 6
obrestuje vloge na branil ne knjižice in tekoči račun po
VsJž* bi stalne vloge t odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v ink&so fakture in eesije terjatev. Fssejtts <&aje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu ln proti zastavi.
dobro ohranjen, skoro nov, se po zelo ugodni ceni proda. Naslov se izve pri upravi ,Kmet. lista'.
se Izdeluje t Tseb poljubnih dimenzijah in barvah.
J Baifoletn« jamstvo jamči za iiborne kakovost, »SALONIT«
i fe za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, I kateri se uporablja širom cele Evrope. — j Proračune, kataloge, cenike in navodila po-] žžlja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portiand, Ljubljana.
L
Priporočamo tvrdko
Ljubljana
(blizu Prešernovega sporne nika ob Ljubljanici.)
NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega ic rjavega platna, šifona. kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obre-!ovanje trt. Na veliko in malo.
AGRARNI BIRO
Dipl. agr. A. JAMNIK, Ljubljana
Šelenburgova ul. 7, I. nadstr.
(hiša Jadranske banke).
Strokovni nasveti, preskrbo-vanje vseh kmet. potrebščin, strojev, gnojil itd., najbolj ;n edino varno zajamčene glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovčevanjv kmetijskih proizvodov. — Posredovanje pri nakup« zemljišč in drugih nepremičnin. Posredovanje pri iskanju kreditov — Turbine ua veter, brzoparilne naprave, žitočistilni in odbiralni <troji, sredstva za osuševanje kleti in stanovanj, barve proti rji in trhlenenju, nadvse izvrstne priprave za lahke nakladanje in izkladanje sodov, zabojev, bal itd. (vse delo opravi en sam mož), solni kamen za pokladanje živini v lizanje (samo na vagone), kemikalije i. dr., sredstva proti rastlinskim
škodljivcem. Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 Din (8 lir), če kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biroja, priloži pismu za odgovor 2 dinarja.
Kolodvorska ulica
llllllllillll«
št. 7
Ima po najnižjih cenah v zalogi deželne pridelke, krmila, špecerijsko blago kakor slad-
OJV
osrednje, gospodarska zadruga
V LJUBLJANI
kor| v sipi in v kockah, petrolej, kavo, olje, riž ter razne

rte
Kolodvorska ulica
llil!!llitliii!lilililiii!i!iiliSHIIiiillllltllll!i)llllilil!ii!llillQ
št. 7
mmmm
vrste prvovrstnega mila za pranje in ostale v to stroko spa-ooo dajoče predmete ooo
Velika zaloga vseli vrst umetnih gnojil, modre galice, prvovrstne strešne opeke in najboljšega splitskega portiand
cementa wSaiona" (Tour)

Posluje po ««8 JngoslavlJI
Ustanov. 1. »iS. — Del. glavtdaa auSs 5,069.000 Dtn v zlatot.
)lUGOSLAVI]A<
splalna sararavabui družbo.
Ravnateljstvo sta Slovenijo -v tjubljanS
epa: i. polarna zavarovanja, 2. žlvljenskn saverovsnja, 5. nezgodna ln Jamstvena MverevimJe, <■»«»• anja proll ikodam vsled InUnskega vloma, 5. liwwpo/tna zavarovanja, i. lavarovnnja P«*! škodam ed razbitla slekla. - Največji lu deluje«! zavod. Dzažba )e prevzele od „Orjrfke vzajemne e" ln od zavarovalnih družb ..Feolks" (požarni oddelek) 1» ..Pra-ko-Honarob«" ws »i»ov kupiijski ilej v nali državi. - Najnlije larile. Takoinja plaitta *?d.- JMajo-inaret&e ministrstva m voinoln rnarlco nadomeičajo police sploSne zaver. dreibe ^UCOStAVIlK" ženitvene kavelj« u> cestnike.
Pisarna: Dunajska cesta i5.	Telefon 57.
i
K$t s* lajbalj« kafi to&tat j« krez iwMM
v
„Pri nizki ceni" jgn. ZaFgi »Pri n?zki ceni<<
LJUBLJANA - SV. PETKA CESTA Štev. 8.
m odi ecujenin edjemaUem v«lika izbir* r«nt«ga perila ia rokrvie, ne^vic. dalj« velik« iabir« danskih, moških ia »treskih rimekih p»fr«WaS» tar ranih pevršmih jepie, jnaiperjev, otreSLih •hlekr. omr *TIUW1 IV PLBTBVB SAM0TMNIC1 M.. M.
▼•lika iibira xa kzejaie fa iivilje.
I
HurSbcr. Kamnik, Konilcs. Moyc mesto, Ptuj, Rakek, Siovsnigradec, S!o¥snsfea Bistrica
i i
Braojavi: Mm^ '£8Sti Št 4 (V MM Stailbl). ^foni:
trgovska. kapital in rezerve Din 11000.000"-. »9 4h.
Izvršuje všS bančne posle ifaJfoCiteje m najlKjIanineje.
fCTj M
M WM
m
Bij
M gffl
M iE2S
ros
Ml in
grCTi
ffia
^MERKUR", trgovsKo-incitistrijstea giei.giilšlkgi dria^lso v gjulbljanl
¥abilo le subskribciji
Izvršuj6 sklep občnega zbora delničarjev »MERKUR«, trgovsko-industrijske delniške družbe v Ljubljani z dne 26. maja 1924 provaja k temu pooblaščeni upravni svet na podlagi odobrenja Ministrstva trgovine in industrije v Beo-
od EMki 750.000-«* rta Din 1,500.000'«
gradu i dne 25. junija 1921, VI št. 5299. na tem občnem zboru sklenjeno povišanje družbine delniške glavnic«
Z izdajo 7500 komadov novih
pod sledečimi pogoji:
1.	Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 120'— za komad tel quel v razmerju na eno staro eno novo, protivrednost plačljiva ob subskribciji.
Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti svoje delnice brez kuponske pole pri družbini blagajni, da se na njih označi izvršitev opcije.
2.	Novim delničarjem se ponudijo eventualno preostale nove delnice po kurzu Din 130"— za komad tel quel, plačljivih ob subskribciji.
3.	Subskribcija traja od 10. deoembra 1924 do 15. januarja 1925 i« se more
izvršiti pri družbini blagajni, »MERKUR«, trg.-ind. d. d. v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št 13, dokler traja subskribeijski rok, vsaki dan, Lzvzemši nedelj in praznikov ob običajnih uradnih urah.
4.	Dodelitev delnic se izvrši po preteku subskribcijskega roka čim najhitreje. Za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najkasneje do 1. februarja 1925.
Ljubljana, dne 7. novembra 1924.
delnic & Din lOO- nom.
5.	Izročitev novih delnic se bo izvršila prot vrnitvi subskribcijskih potrdil do 1. julija 1925.
6.	Ažijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja.
7.	Nove delnice so deležne na družbine m d<bičku od 1. januarja 1925 dalje.
Pričakujemo, da se blagovolite odzvati rnšemu vabilu k subskribciji ia
pripomorete k čim lepšemu uspehu nove einsije, da tako kot star delničar ostanete zvest nalogam, ki si jih je naša družia stavila ob ustanovitvi našega stanovskega podjetja. S povečano lastno glaviieo bo omogočen našemu mlademu podjetju uspešnejši razvoj in slovenski trgovina, industrija in obrt bo imela v svoji stanovski tiskarni trajno oporište pri svojem strokovnem organizacijskem delu za zaščito lastnih gospodarski! interesov.
Našo moderno opremljeno tiskarno, katffe ustanovitev je bila nujna potreba slovenskim gospodarskim krogom, hočeno in moramo povzdigniti do najvišje stopnje razvoja; v tem stremljenju pa iaj nas podpira sleherni slovenski trgovec, industrijalec in obrtnik.
Upravni svet-


Gi

Najcenejše strešno kritje!

ljubljena, Miklošičeva cesta: 13
preje
nudilo v poljubni množini - takoj dobavno - najboljše preizkušene modele z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (biter) in zidno opeko. ,
se pošlje takoj popis in pomdba!
in. Brdu
strešnikov — Na željo