SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 34 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 26 de agosto - 26. avgusta 2010 SPOSTOVANJE DO KRUHA Dan spomina ANGELCA ŽEROVNIK Ob številnih dogodkih iz katerih se zrcali nespostovanje do dobrin, tudi do vsakdanjega kruha, človek nehote pomisli, kako danes ljudem manjka lastnost ponižnosti, v ospredje pa stopa osabnost. Pomanjkanje prave ponižnosti dela ljudem več preglavic kot stiske. Človek naj bi (po Truhlerju) v ponižnosti priznal svojo majhnost: ,,po-nižen je tedaj, ko se iskreno nagiba in sklanja k vsemu, kar je majhno in kar služi drugim in je pri tem zedinjen s tistim absolutnim". V oholi naravnanosti se človek zelo hitro precenjuje, najde neustrezno mero za sebe med drugimi ljudmi; namesto ustreznega udejanjanja samokritike se v besedovanju izrojeva v samohvalo. Če obdržis ta omejeni človeški ego in si domišljaš, da si nadčlovek, si samo norec svojega lastnega napuha, igrača svoje lastne sile in orodje svojih utvar. Z ošabnostjo, ki je nasprotje ponižnosti, je povezana tudi prevzetnost in izbirčnost. Obmetavanje učencev s kruhom na dveh osnovnih šolah in kaznovanje zaradi tega je sprožilo številne komentarje, ki so povzročili več škode, kot je bilo samo dogajanje na šoli. ,,Če ti pade kruh na tla, poberi ga in poljubi ga", so še učili starejšo generacijo. Izbirčni, prevzetni so bili le redki otroci. Več literarnih del govori o njih, kjer pa je vedno opisan tudi vzgojni nasvet, ki bi odpravil izbirčnost in prevzetnost. V nedavnih dogodkih na dveh osnovnih šolah pa je izpuščen vzgojni nasvet. Vse življenje ostajajo temelji vrednot, ki smo jih zgradili v mladosti, ti so globoko zakoreninjeni v podzavesti, tudi odnos do kruha - hrane. Današnjim otrokom in mladini bi morali privzgojiti spoštovanje do hrane. Res je, da vzgoja s kaznovanjem ni najboljša, pa vendar ,,odvzem dobrine kruha" za en teden, povzroči razmišljanje v slehernem, le-tega pa lahko izkrivi nepravilna reakcija odraslih. In prav to se je zgodilo ob nedavnih dogodkih na dveh osnovnih šolah v Ljubljani. Ni me presenetilo dejanje otrok, ki so očitno presiti, presenetili pa so me komentarji in ukrepi proti kaznovanju otrok, celo vključevanje inšpekcije. Pri vzgoji ne moremo izhajati le iz pravnega vidika, kjer bodo inšpektorji ugotavljali ali je glede na zakonodajo upravičena kazen z enotedenskim odvzemom enega obroka (malice), problem je potrebno pogledati mnogo globlje iz vzgojnega in učnega vidika. Mladi počno vse mogoče, če ni vzgoje in usmerjanja k vrednotam življenja. Spoštovanje do hrane manjka danes tako v družinah, ustanovah in v medijih. Zato tudi dobrine (hrana) postajajo otrokom umevne same po sebi, kot da se zanje ni treba truditi, saj je dolžna družina, šola ali druga ustanova, poskrbeti zanjo. Morda kdo misli, da ni potrebno več moliti ,,Daj nam danes naš vsakdanji kruh", vendar se moti, če sklepa na celotno življenjsko obdobje svojih otrok, iz dobe z izobiljem hrane, ki je trenutno pri nas za večino prebivalcev in sklepa z vso oholostjo in ne-spoštovanjem. ,,Ali ne bi vsem tistim, ki se delajo norca iz 'belega kruha' koristilo, da bi bili malo lačni in se tako naučili bolj ceniti sočloveka in življenje?" je zapisal Miro Cerar v članku revije Vzgoja, z naslovom Degeneracija. Spominjam se dobrega vzgojnega delovanja na hčerko, ko je bila na letovanju nekajkrat lačna in žejna. Prej je nekatere jedi odklanjala, po teh dogodkih izbirčnosti pri njej ni bilo več. Seveda smo se veliko pogovarjali o tem, kaj je občutila ob pomanjkanju hrane in kakšno razmišljanje je to sprožilo v njej, oziroma kaj se je iz tega naučila. Ko se sedaj z že odraslo hčerko pogovarjam o tem, mi pravi, da je šele takrat začela razmišljati o vrednoti ,,Imeti hrano v izobilju". Spoštljiv odnos do hrane, ki jo prejemamo od staršev, ki jo prejemajo učenci in dijaki v šoli (zaradi dobre sistemske organiziranosti), bi moral biti danes tako živ, kot je bil nekoč, ko je hrane primanjkovalo, in v šolah ni bilo nobene organizirane prehrane. Izobilje ne sme biti vzrok za podpiranje prevzetnosti in izbirčnosti pri otrocih, slaba lastnost se lahko kaj-hitro razvije tudi v ošabnost. Ob takih dogodkih si postavimo nekaj vprašanj: Ali gre za razvajenost otrok ali pomanjkanje vzgojnega kompasa odraslih? Iz ravnanja nekaterih staršev (nestrinjanje z vzgojnim ukrepom, ki lahko pomeni tudi podpiranje dejanja obmetavanja s kruhom) in nekaterih komentarjev, ki smo jih slišali v medijih, da je bilo ravnanja šol, ki so za en teden odvzele otrokom en obrok hrane ,,srednjeveška metoda discipliniranja učencev", ki ,,po svoji vsebini predstavlja obliko telesnega kaznovanja"; gre za razvajanje in pomanjkanje vzgojnega kompasa, torej gre za oboje. Pri teh izjavah prepoznavamo prav pomanjkanje vzgoje k temeljnim vrednotam, ki nas učijo spoštovanja dobrin, ki jih prejemamo. Če otroku nudimo vsega preveč, če še ni občutil lakote, če ne spoštuje dobrin, ki jih prejema od odraslih; še nimamo pravice do podpore prekrška, ki ga je storil naš otrok. Ali je dovoljena kazen za prekršek? Tovrstno kaznovanje (z odvzemom neke dobrine) še ne pomeni kratenje otrokovih pravic, je veliko bolj sporočilo z vzgojno vsebino. Če zgledi, besede niso zalegle (ali jih otroci niso videli-zgledov in slišali-besed) je potreben strožji ukrep, ki je bil podan s strani šole in starši ter mediji bi jih morali podpreti ter k temu dodati širše pogovore o spoštovanju do kruha in drugih dobrin. (Rad^'O Og^j^šče) V Sloveniji so preteklega 23. avgusta prvič obeležili vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Študijski center za narodno spravo je ob tej priložnosti skupaj z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Občino Krško in TV Slovenija na gradu Rajhenburg v Brestanici spominski dan obeležil s predvajanjem filma Angela Vode, Skriti spomin. Evropski parlament je aprila letos sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta, dneva, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov oz. pakt med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih rež[mov. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič je pojasnila, da vrednote demokracije niso dane enkrat za vselej, ampak jih je treba vedno znova krepiti. Prepričana je, da je prav film sredstvo izobraževanje, ki lahko mladim približa čas totalitarizma. Kot je dejala, je totalitarizem režim, v katerem država oz. monopolna stranka nadzoruje vsa področja družbenega in tudi zasebnega življenja. V totalitarnem sistemu po njenih navedbah ni delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno oblast, ni strankarskega pluralizma, demokratičnih volitev, ustanove in organizacije pa so zgolj sredstvo v rokah politične elite. Veliko vlogo v totalitarnih sistemih ima politična policija, civilna družba je izpostav- ljena nasilju, obstaja močan nadzor nad mediji, prav tako ima veliko vlogo tudi cenzura, je pojasnila direktorica študijskega centra in dodala, da je boj proti ,,sovražnikom", razrednim ali kateri ko i drugim, pogoj za ohranitev totalitarnega režima. Ob tem je poudarila, da definiciji totalitarizma ustreza tudi titoizem oz. komunistični režim v Titovi Jugoslaviji. Po njenih besed ni bilo velikih razlik v primerjavi z drugimi totalitarnimi sistemi. Kot je zatrdila, sama daje vse totalitarne in avtoritarne režime na ,,skup-ni imenovalec", tudi tistega, ,,ki je bil v Jugoslaviji vse do njenega razpada". Valičeva je izpostavila, da se je Evropa zedinila na „skupnem imenovalcu", in sicer, da so si vse žrtve totalitarnih režimov med seboj enake. ,,Žrtev je žrtev, ne glede na to, kdo jo je mučil in ubil," je dejala in pojasnila, da je značilnost totalitarnih režimov nespoštovanje človeka. Pri tem je opozorila na tiste ljudi v Sloveniji, ki so bili v času komunističnega režima ,,na temni, zamolčani strani", in od katerih so bili mnogi v tem obdobju, ne samo materialno in socialno prikrajšani, ampak so izgubili tudi svoja življenja. Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je v petek pozvala slovensko javnost, naj se na ta dan pridruži vseevropskemu dnevu spomina. Po mnenju komisije sta v slovenskem javnem mnenju nacizem in fašizem primerno ovrednotena in zavržena, komunistični totalitarni režim pa na tako nedvoumno obsodbo še čaka. Rezija in nje križev pot Občina Rezija je sprejela zahtevo, da bi morala biti izločena iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. To je prva s seznama 32 občin Furlanije-julijske krajine (FJK), ki je zahtevala izločitev iz zaščitnega zakona. Na seznam občin, v katerih velja zaščitni zakon, je bila Rezija vključena leta 2002, januarja lani pa je tedanji občinski župan Sergio Barbarino zaprosil tudi za vključitev Rezije na seznam občin, kjer se na osnovi dekreta predsednika deželne vlade FjK izvaja t.i. vidna dvojezičnost. Sedaj pa je občinski svet, v katerem ima večino desna sredina, na predlog župana rezi-janske občine Sergia Chinese-ja podprl zahtevo za izločitev iz zaščitnega zakona, navaja Primorski dnevnik, ki dodaja, da Chinesejeva uprava očitno postavlja na glavo vse sklepe predhodnika Barabarina, ki je sicer prav tako pripadal desni usmeritvi. Chinese je na seji občinskega odbora povedal, da so v Rim že poslali vso dokumentacijo, ki naj bi dokazovala, ,,da Rezija in Rezijani nimajo nič skupnega s Slovenci". S prošnjo za izločitev s seznama občin, kjer velja zaščitni zakon, skušajo po njegovih besedah tudi zaščititi obstoj rezijanščine, ,,ki nima nič skupnega s slovenščino". Zahtevo so poslali tudi predsedniku republike Giorgiu Napolitanu in predsedniku vlade Silviu Berlusconiju. Župan pa ni omenil paritetnega odbora za manjšino, ki ima slovensko odločilno besedo pri vključitvi oziroma tudi pri morebitni izključitvi posamezne občine s seznama zaščitnega zakona. Zaščitni zakon določa, da lahko vključitev občine v uradno narodno mešano ozemlje zahteva najmanj 15 odstotkov volivcev ali pa tretjina občinskih svetnikov. Za slednjo pot so se odločile tudi vse narodno mešane občine. Seznam 32 občin iz FJK, kjer zdaj velja zaščitni zakon, je nato z odlokom potrdil tudi predsednik Napolitano. Zakon pa ne govori o možnosti, da bi se posamezna občina sama izločila z navedenega seznama; kot možnost navaja le, da je ta seznam mogoče spremeniti z odlokom predsednika republike na predlog paritetnega odbora ^ za slovensko manjšino. ,,Še kar zapletena procedura, ki ščiti slovensko manjšino in obenem tudi manjšino (opozicijo) v občinskih svetih," še ugotavlja Primorski dnevnik. Ob tem dogodku je Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš, izjavil med drugim: ,,Žalosti me, da se skupina ljudi tako boji slovenstva, da je pripravljena žrtvovati lastni ekonomski interes. Vsi skupaj moramo skrbeti, da se rezijanščina ohrani in da se vzpostavijo mehanizmi za oživitev jezika". Cerkev in država ,,V zgodbi okrog vojaškega ordinariata gre za vprašanje, ali želimo nadaljevati s procesom sklepanja medsebojnih sporazumov, h katerim sta se zavezala Sveti sedež in Slovenija," je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Sam meni, da obstaja še nekaj področij, ki bi jih veljalo urediti. Ko je bil namreč sklenjen Vatikanski sporazum, ki ureja samo pravna vprašanja, sta se po navedbah Stresa Sveti sedež in Republika Slovenija zavezala, da bosta druga odprta vprašanja, ki še ostajajo, reševala s posebnimi medsebojnimi sporazumi. Eno izmed področij, ki bi jih veljalo po njegovem urediti s takšnim sporazumom, je področje šole. Stres je v zvezi s šolstvom prepričan, da bi morala država svojim državljanom zagotavljati temeljno pravico staršev, ki je zapisana tudi v ustavi, to je pravico do verske vzgoje njihovih otrok. ,,Kljub temu pa je pri nas preko različnih interpretacij in različnih izvijanj prišlo do tega, da imamo celo prepoved konfesionalne dejavnosti v javnih šolah, med katere sodi tudi verouk, ki bi ga izvajala Cerkev," je dejal. Ob tem je dodal, da bi šlo v tem primeru zgolj za izbirni predmet. Stran 2 26. avgusta 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi iz slovenije iz zivl]en]a v argentini Romanje v Lurd TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) _ Nekateri bodo rekli, da je slučaj (casualidad), drugi, da vzročnost (causalidad), tretji božja previdnost, četrti ... Mislim na to, da ste na veliki šmaren Slovenci v Buenos Airesu romali v Lurd v Santos Lugares, ob istem času pa sva dva rojaka, ki sva se iz Buenos Aires preselila v Slovenijo, romala v Lurd v Franciji. Torej bom rekel, da je to bila božja previdnost. i I Za en avtobus romarjev (z drugo agencijo je prispel še iii-.---eden) se nas je podalo na dolgo pot do Lurda. Dolgo? Kakor se vzame; to je malo manj kot iz Buenos Airesa v Bariloche. Avtobus je bil med boljšimi v Slove- | niji, pogrešala pa sva coche se- '' micama, zato bi po dolgih urah vožnje najrajši dala noge na i ramo, na streho, kamorkoli. V Lurdu so zaradi praznika ljudje popolnoma napolnili hotelske zmogljivosti in vse te ljudi je bilo potem najti na cestah, v trgovinah in ne nazadnje na prostoru, ki ga je ,,lepa Gospa" - kot jo je imenovala sv. Bernardka - izbrala za svoja prikazovanja. Prvi pogled na prostor pred kompleksom treh cerkva (spodnja, kripta in zgornja), je bil hitro spoznan, saj so v Santos Lugares prerisali dostop, le da v zmanjšanih merah. Prvi stik z vzdušjem smo doživeli v soboto zvečer, ko smo se - kljub temu, da smo bili le gledalci - utopili v molitev rožnega venca množične procesije z lučkami. Vrsta s kipom Brezmadežne se je vila in končno napolnila trg pred spodnjo cerkvijo. V katerem jeziku pa se je molilo? V najrazličnejših, tako da nobena desetka ni bila enojezična. Romarske skupine se prijavijo pri organizatorjih in oni razporedijo vrstni red, pa tudi lurško pesem zvonov je čuti v najrazličnejših jezikih. Morda bi kdo mislil, da je to babilonski stolp - a bi se motil; prej bi rekel, da je vzdušje podobno tistemu, ki ga v Apostolskih delih sv. Luka opisuje binkošti, ko so apostoli govorili in jih je vsak izmed večnarodnega poslušalstva slišal govoriti v svojem jeziku. Na sam praznik je bila mednarodna maša: glavnina v latinščini, berila in evangelij v petih jezikih. Maša je bila v podzemni baziliki sv. Pija X. in v njej je prostora za okoli 30.000 vernikov (mišljeno takrat, ko verniki ne potrebujejo vozičkov ali postelj). Spet nov prikaz vesoljnosti Kristusovega nauka, da ,,ni ne Grka, ne Rimljana ...", ampak smo vsi le kristjani. Zvečer pa smo bili mi protagonisti: vključili smo se v procesijo, to pot z romarji drugega avtobusa, ki so si priskrbeli slovensko zastavo in za njo stopali s svečkami v rokah. Vsak obred ima svoje posebnosti. Tako tudi ta procesija, ko se po vsaki kitici lurške pesmi v jeziku, ki morda nimaš pojma, kateremu narodu pripada, iz množice dvigne refren Ave, ave Marija ..., obenem pa se dvignejo roke s svečko in se oblak plamenčkov (cela galaksija!) dvigne nad glave v procesiji. Da smo vključeni v vesoljnost krščanskega nauka potrdi tudi zven zdravamarij po širnem prostoru in tudi okoliških ulicah v slovenskem, pa tudi v španskem-kastiljskem jeziku. Zelo pa človeku padejo v oči številčno močne romarske skupine iz afriške in azijske celine. Zamorci razih barvnih odtenkov, ljudje s poševnimi očmi raznovrstnih azijskih plemen in narodov, vsi so v tem mestu pod Pirineji iz istega razloga kot raznorazni zahodnjaki: izpolniti eno izmed prošenj, ki jih je Marija sporočila sv. Bernardki: naj prihajajo k njej v procesijah. In v procesiji jih je bila nepregledna vrsta. Bo nova evangelizacija prišla iz tistih koncev zemeljske poloble? GB Priprave na volitve Uradno so se že začeli postopki za vlaganje kandidatur za lokalne volitve, na katerih bodo volivke in volivci 10. oktobra izbirali nova občinska vodstva. Jeseni se mandat izteka sedanjim 210 županom ter skoraj 3400 občinskim svetnikom. Sočasno bodo volitve odločale še o novi sestavi svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Notranje ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, je na svoji spletni strani objavilo število volilnih upravičencev za volitve občinskih svetnikov in županov, ki jih je v 210 občinah skupaj 1.692.710. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pa podatke objavlja tudi za posamezne občine in volilne enote, na katere so te razdeljene. Volilno pravico v občini imajo tisti, ki v njej stalno prebivajo in imajo v občini prijavljeno stalno prebivališče. Pri tem ta pravica ni omejena z državljanstvom. Na lokalnih volitvah lahko glasujejo tudi tujci s stalnim prebivališčem v občini, a le tisti iz držav EU se lahko potegujejo za mesta v občinskih svetih. Enako velja tudi za volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, medtem ko mora biti kandidat za župana obvezno državljan Slovenije. Notranje ministrstvo naj bi z distribucijo volilnih imenikov po upravnih enotah začelo predvidoma 24. avgusta. Volilni imeniki pa morajo biti razgrnjeni najpozneje 28. avgusta. Vsak volivec bo nato lahko pregledal volilni imenik in tudi zahteval njegov popravek. Na zadnjih lokalnih volitvah se je za posamezno svetniško mesto - od skupno 3386 - potegovalo v povprečju skoraj osem kandidatov. Na enega od 210 županskih stolčkov si je leta 2006 želelo 847 kandidatov oz. štirje na župansko mesto. Tako kot se slovenske občine močno razlikujejo po številu prebivalcev, so različni tudi njihovi občinski sveti. Zakon določa, da občinski svet šteje od 7 do 45 članov, pri čemer pa - razen za prve občinske svete - prepušča občinam, da število občinskih svetnikov določijo same. Je pa število članov občinskega sveta podlaga za določitev volilnega sistema: večinski sistem, ko se voli od 7 do 11 svetnikov, ali proporcionalni sistem, če je svetnikov 12 ali več. Za določitev se pri številu svetnikov ne upoštevajo predstavnikov narodnosti. Število občin s proporcionalnim volilnim sistemom se je po podatkih Statističnega urada RS do zadnjih lokalnih volitev povečalo kar za trikrat. Leta 2006 je volitve po večinskem volilnem sistemu izvedlo 60 občin, a je v teh živelo le 6,1 odstotka vseh volilnih upravičencev. Po oceni službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko bodo letos volili podobno število občinskih svetnic in svetnikov kot pred štirimi leti. Število občin se namreč ni spremenilo, so pa občinski sveti v nekaterih primerih, na primer v občinah Divača in Lendava, spremenili statute v delu, ki določa število svetnikov. Župane se v Sloveniji voli po dvo-krožnem večinskem sistemu. Tu namreč odloča drugi krog, če v prvem noben od kandidatov ne dobi večine glasov. Drugi krog razpiše Državna volilna komisija (DVK), letos naj bi bil najverjetneje 24. oktobra. DVK je tudi že sprejela rokovnik za izvedbo volilnih opravil za lokalne volitve, ki je objavljen tudi na njeni spletni strani. Bo odločilo ustavno sodišče? V stranki SDS so v izjavi za javnost ponovili, da bi moralo ustavno sodišče temeljito preučiti zahtevo za presojo zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, ki ga je 2. avgusta vložila skupina 37 poslancev iz SDS, SNS in SLS. Do odločitve pa naj sodišče tudi zadrži izvrševanje tega zakona, saj, kot pravijo, ,,v tem primeru ne morejo nastati nobene škodljive posledice". Vlada se je namreč na dopisni seji po zaprosilu ustavnega sodišča s 3. avgusta po pojasnilih glede omenjene zahteve izrekla proti zadržanju izvajanja zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. To bi imelo ,,težko popravljive škodljive posledice na položaj Republike Slovenije v mednarodnih odnosih", je menila vlada, ki je dodala še, da predlagatelji tudi niso izpolnili postopkovnih predpostavk za zahtevo. Toda v SDS poudarjajo, da so predlagatelji ,,odločitev sprejeli po tehtnem premisleku in po posvetovanju s številnimi pravniki". ,,To smo storili izključno zaradi zaščite slovenskih interesov. Izpolnjene so vse predpostavke, tudi postopkovne, za vložitev zahteve za ustavno presojo," so zapisali v sporočilu za javnost. ,,Določila zakona o arbitražnem sporazumu se bodo pričela uresničevati šele po podpisu pristopne pogodbe Hrvaške z Evropsko unijo, torej v kakem letu dni. Do takrat niso mogoči nobeni postopki. Kakšne škodljive posledice naj bi torej nastale?" se še sprašujejo v SDS. Položaj se zapleta. Vzporedno, ko se vlada srečuje z novimi težavami, veča pritisk na različnih področjih javnega življenja. Z obrazom uprtim v volitve prihodnjega leta, smatra, da ji bo le obvladanje sredstev javnega obveščanja zagotovilo uspeh. Zato smo zadnje dni priče obnovljene ofenzive na časopisna podjetja, predvsem na multimedije dnevnika Clar^n in dnevnik la Nacion. Četrta oblast. Tako imenujejo obveščevalna sredstva. In do neke mere je res. Vlada se tega zaveda in zato v to področje vlaga ogromna sredstva. Prevzem televizijskih kanalov, izdajanje zastonjskih časopisov in veriga radijskih postaj (vse to plačamo vsi državljani), ki opevajo slavo vladnemu delu in zamolčujejo temne strani in obtožbe korupcije, pa zakoncema Kirchner ne zadošča. Ker se je na sodišču zataknil zakon o avdiovizualnih medijih, s katerim je vlada namenila prevzeti nadzorstvo in vrste televizijskih kanalov, ji teče voda v grlo. Vsi pritiski na Vrhovno sodišče, naj se že izreče o tem vprašanju, nič ne pomagajo. Ko bo najvišji sodni organ izrekel dokončno besedo, bo že prepozno za izvedbo prvotnih načrtov: volitve bodo pred vrati. Zato taka ihta, bes, in brezglavo naskako-vanje na neposlušne medije. Prvi udarec preteklega tedna je bil odlok, da mora podjetje Fibertel prenehati z delovanjem na področju internetnih storitev. Fibertel nudi kabelsko internetno povezavo več kot milijonu odjemalcev. Vsi ti naj bi se v dveh mesecih preselili na druga podjetja, večinsko obeh telefonskih družb, ki sta prijazni do vlade. Razlog naveden za ukinitev je bil, da je Fibertel prešel v roke podjetja Cablevision (last Clarina), s tem pa naj bi mu dovoljenje delovanja zapadlo. In to klub dejstvu, da je celoten postopek (združenje podjetij Multicanal in Cablevi-sion, in prevzem Fibertela s strani Cablevisiona) že pred tremi leti prejelo vsa dovoljenja pristojnih organov. Podjetje (in tudi privatniki) je vložilo tožbe na sodiščih. Začel se je torej sodni boj, ki mu ni videti konca in čigar izid je negotov. Zadušiti nasprotnika. Drugi udarec pa je bil načrtovan za ta torek, 24. avgusta. Ko bo naš list že v tisku, naj bi predsednica napovedala napad na podjetje Papel Prensa. To je ogromen kompleks, ki zalaga s papirjem več kot 170 argentinskih dnevnikov. Lastniki so trije: Clar^n ima 49%, ostalo pa si razdelita La Nacion in argentinska država. Podjetje se je ustanovilo še za časa vojaške vlade generala Ongan^a in sicer z davkom na uvoženi papir, ki so ga plačevali vsi časopisi. Pod peronizmom je minister Ber Gelbard prisilil prodajo bankirju Grai-verju. Po njegovi smrti je 2. 11. 1976 njegova vdova (Lidia Papaleo) prodala podjetje sedanjim lastnikom in še dnevniku La Razon, čigar delež je po propadu tega odkupil Cla-rin. Šest mesecev za tem je bila dokazana povezava med Graiverjem in gverilo Montoneros in Lidia Papaleo aretirana. Vlada hoče sedaj dokazati, da je prodaja podjetja bila izvršena pod pritiskom in zaradi mučenja tedanje lastnice, čeprav je od prodaje do aretacije poteklo omenjenih 6 mesecev. Mnoge priče so že pred sodiščem izjavile, da ni nobene zveze med prodajo podjetja in preganjanjem družine Grai-ver. A vlada vztraja in je začela sodni postopek, ki pa se lahko zavleče najmanj tri leta. Kaj skuša vlada doseči? V prvi vrsti javnost prepričati o nepoštenem delovanju multimedija Clar^n. Posredno pa prevzeti podjetje in z nadzorstvom proizvodnje in prodaje papirja obvladati časopisje. Če je papir za dnevnike kot zrak za ljudi, je očividno, da jih hoče zadušiti in doseči popolno obvladanje. Ta je bila že strategija Perona v primeru dnevnikov La Prensa in katoliškega El Pueblo, malo pred revolucijo. Je to edino, v čemer Kirchner posnema Perona? Slabo kaže. Vse to poteka v okviru precej zapletenega položaja. Res je, da gospodarstvo cveti in izvoz poljskih pridelkov prinaša zlate devize. Položaj nam je naklonjen, ko suša prizadeva razna področja po vsem svetu. A strokovnjaki že napovedujejo zastoj rasti, ker je zmogljivost na meji. Nujno so potrebne nove investicije. A kdo bo vlagal denar v državo, kjer se ne spoštuje lastnine ne pravic? Padec borze zadnje dni jasno kaže, kako kapital reagira na take posege. Istočasno pa opozicija prevladuje v parlamentu. Tristo zakonov, s katerimi je parlament poveril vladi posebne privilegije, je zapadlo 24. t. m. Opozicija jih noče obnoviti v celoti, vlada pa hoče vse ali nič. Saj lahko predsednica vlada z dekreti. Medtem pa se v peronističnih vrstah borijo za kose oblasti. Glavni tajnik CGT Hugo Moyano prevzema vodstvo provin-cijskega peronizma spričo nejevolje županov, ki se bojijo za svoje fevdalne privilegije. Moyanov sin, na čelu sindikata tovornih prevoznikov, blokira šest tovarn podjetja Techint, ki so prenehala z proizvodnjo kovinskih plošč. Zato avtomobilska industrija skoraj stoji. Vlada posega, a doslej brez uspeha. Slabo kaže. slovenci v argentini NAŠA MLADINA 41. Pevsko glasbeni večer Florencia je otvorila večer Letos se je pevsko glasbeni festival spet vršil meseca avgusta in sicer v soboto 14. Ob osmih zvečer se je publika že začela zbirati v preddvorani Slovenske hiše. Po polurni zamudi (napovedano je bilo ob 20.30) so se prižgale luči na odru in pokazala se je barvita scena, v istem stilu kot programi in plakati festivala. V spodnji dvorani je bilo še nekaj prostih sedežev, balkon pa natrpan, kot vedno. Na desni strani dvorane je izstopal veliki žerjav, na koncu katerega je visela video kamera. Spretni snemalec je spuščal malo črno škatlo z višin proti publiki, nato jo spet povzpel na oder, jo obračal in zajemal vse kote dvorane. Vse to se je v živo kazalo na velikem zaslonu na levi strani dvorane. Poleg žerjava sta bili še dve ročni kameri, ena na balkonu, druga pa ob odru. Vse to je nadziral direktor fotografije Alberto Muha, ki že nekaj let snema naše prireditve. Letos si nas globoko presenetil, Alberto! Na oder sta stopila napovedovalca (Marjanka Ayerbe Rant in Leo Belec), takoj za njima pa še _ ~ deset drugih oseb. Takoj se je opazilo, da so to znane osebnosti v zgodovini glasbe: W. A. ^Mozart (Sandi Žnidar), Slavko in Vilko Avsenik (Pavel Grohar in Aleks Puntar), Elvis Presley (Damjan Ahlin), Madonna (Majda Maček), John Lennon (Ivan Klemenčič), Charly Garcia (Branko Marinič), Soledad Pastorut- Ti- Matjaž se je prvič izkazal na PGV s sestro Tatjano ti (Saši Ayerbe Rant), Bob Marley (Danči Grohar) in Michael Jackson (Maxi Malovrh). Skupina glasbenikov je hotela ukiniti festival, ker se ne upošteva njihovih avtorskih pravic. Napovedovalca sta jih pa prepričala, češ, da so se nastopajoči veliko časa pripravljali za ta večer, da naj jim dajo možnost, da se pokažejo in potem razsodijo, če je ukinitev pravična. Marjana in Maksi s kitarama Tako je začel glasbeni del večera. Prva je stopila na oder Florencia Hrovat. Čeprav zelo mlada, je na tem odru že večkrat pela. Med prvo pesmijo zaradi premočne spremljave njen glas ni prišel do izraza. Je pa v naslednjih dveh pokazala, da je vsako leto boljša in zapela dve lepi pesmi Američanke Whitney Houston. Kot druga sta se predstavila Tatjana in Matjaž Rožanec. Na klavirju sta nam štiri- Prvič se je kot solistka predstavila Lučka ročno zaigrala ,,Sonato op. 44 nr. 3" Frie-dricha Kuhlaua. Igrala sta izvrstno. Potem je Tatjana klavir pustila bratu, ki je bil letos prvič na odru Slovenske hiše. Odlično je zaigral zahtevno skladbo Charlija G a r c i e , ,,Desarma y sangra". Publika je odgovorila s močnim ploskanjem. Med točko in točko so vsakega nastopajočega predstavile osebnosti. Enkrat Elvis in Marley, drugič Soledad in Mozart, potem Madonna z Jacksonom in tako naprej. Za tretjo točko sta prišla na oder dva do sedaj neznana glasbenika: Marjana Resnik in Maksi Vazquez Klemen. Ona je stara 12, on pa 11 let. Vsak je prijel kitaro v roke in sedel. Publika je že ob začetku ploskala, saj običajno osnovncKolcev ni videti na odru festivala. Pogumno sta zaigrala in Marjana je nežno in uglašeno zapela ,,Let it be", , , S w e e t child o'mine" in Mežkovo ,,Tu sem doma", pri kateri je Maksi pel drugi glas. Nekaterim med publiko so se pokazale solze v očeh. Dvorana je močno zaploskala in jim pela ,,Ole, ole ole oleee". Predzadnji nastop prvega dela sta pripravili sestri Novak, ki sta bili lani prvič na odru festivala. Karina je igrala na kitaro in pela, Zofija pa spremljala z drugim glasom. Pozna se napredek; obe imata zelo lep glas. Zelo je razveseljivo je, da je eno pesem spisala Karina sama in sicer ,,Life lessons", ki je bila, po okusu tega po-ročeval- Toni in njegova zvesta spremljevalka Karina in Zofija sta se tudi letos udeležili večera najlepša njune predstave. Želimo ji še mnogo ustvarjanja! Prvi del programa je zaključila Lučka Marinčič, ki je letos tudi prvič nastopila kot pevka solistka. Pripravila je tri kar zahtevne pesmi. Vse je zelo uglašeno zapela. Zadnja pesem, ,,In his eyes", se je lepo prilegala njenemu glasu. Odmor je trajal malo več kot napovedanih 15 minut. Publika je malo pokomentira-la prvi del in srečala znane zgodovinske glasbenike, ki so prišli z odra dol med ljudi na razgovor, pozdrav ali samo fotografijo. Mladinska organizacija je poskrbela za empanade, štrudelj, razna peciva in pijače. Nekateri bolj tehnično usmerjeni moški so se pa približali žerjavu za video, da bi izvedeli, kako deluje, saj so kamere res popestrile že tako odličen festival; nekateri smo včasih raje gledali sliko na velikem zaslonu kot pa direktno na oder. Drugi del je začel ob enajstih zvečer. Na odru je bil Toni Podržaj s svojo kitaro, prava veterana festivalov. Tokrat nam je zaigral tri zelo zahtevne skladbe in sicer Tarregovo ,,Capricho arabe", izredno zahtevno Mozartovo ,,Alla Turca" in „Horizons" Steva Hacketta. Odlična izbira. Pozna se večletni študij. Publika mu je močno ploskala. V naslednjem nastopu se je navzočim predstavil še en debitant. Damjan Pavšer je s svojo violino prvič stopil na oder, v spremstvu Marjanke Grohar pri klavirju. Oba sta zelo lepo zaigrala. Damjan je pokazal dobro znanje tehnike in tudi čustveno igranje; Marjanka pa obvladanje klavirja, saj je igrala odlično. Izvedla sta pesem ,,Let it be" (isto kot Maksi in Marjana v prvem delu), a je ob zvokih drugih inštrumentov dobila popolnoma drugačno dimenzijo. Osma točka večera je privedla na oder Klaro Marinič in Pavla Mehleta. Oba sta že nekajkrat nastopila. Najprej je Pavel zaigral „River flows in you" na klavir solo. Emotivna in zelo dobro igrana skladba. Klara je nato zapela pesem ameriške rock skupine Evanescence. Škoda, da se je njen glas včasih izgubil ob premočni glasbi. Za konec sta pa oba skupaj zapela še pesem v slovenščini „Kraljica sanj". Njuna dobra lasova sta se krasno ujemala, on je pa epo spremljal s klavirjem. Med najboljšimi točkami programa je bil nastop Tomi-j a Sušnika. Pred desetimi leti se je pr-v i č predstavil na festivalu in od takrat žmvelikg')a Tomi Sušnik je presenetil krat videli Publiko z nastoPom s skupino EQE ali z bratom Martinom. Tokrat nas je pa presenetil in prvič nastopil sam. Pozdravil je publiko in si ob klavirju postavil dvojne elektronske orgle. Iz njiju je povlekel zanimive efekte svoje lastne ,,Rap-sodie en La menor", ki je počasi začela kazati nekatere sledi rocka. Ko so orgle še zvenele, je že sedel za klavirjem in prešel v tango ,,La muerte del angel" Astorja Piaz-zolle. Izvrstna verzija. Melodija se je malo spremenila in Tomi je spet sedel pri orglah ob mogočnem glasu eksperimentalnih a harmoničnih efektov. Rapsodia je dosegla višek, nato se pa umirila in končno prešla spet na klavir, pri katerem se je skladba okusno končala. Publika mu je podarila dolg in močan aplavz. Tomi je spet dokazal, da je odličen pianist in ustvarjalec. Ker je brate težko ločiti, je takoj po Tomiju prišel na oder še Martin Sušnik v spremstvu Magdalene Jerman. Damjan z Magdalena je sijaj-violino je no zapela, kot se za prvič zai- profesionalno pev-gral na ko spodobi, Martin PGV se je pa še enkrat mojstrsko izkazal na klavirju. Bilo je videti, da se tudi na odru zelo dobro razumeta, saj je druga pesem bila zapeta dvoglasno in zelo čustveno. Tretja skladba, ,,Utrip sveta", je pa delo njune kreativnosti. Ko združiš dva taka talenta, je rezultat nedvomno dober. Recitativ, petje, okusne in preštudirane harmonije... človek bi si ob poslušanju kar predstavljal jutranjo zarjo, kot jo je napovedal Martin ob začetku. To je bil najboljši zaključek za tak festival. Na koncu so na oder spet prišle vse zgodovinske osebnosti in se končno pre- Za zlati zaključek Magdalena, ki jo je spremljal Martin Klara in Pavel na odru pričale, da njihova glasba še živi po zaslugi vseh teh mladih, ki se leto za letom učijo in igrajo na festivalu. Program se je zaključil in sledile so zahvale za vse sodelavce, ki so omogočili, da je večer dobro izpadel. Pri umetniški sceni je pomagala Andrea Quadri Brula, odlično maskiranje znanih glasbenikov je delo Veronike Malovjh, za frizure je pa poskrbela Magdalena Žgajnar. Za razsvetljavo je kot vsako leto skrbel Aleks Šuc, medtem ko je ozvočenje bilo na skrbi Pavla Malovrha in Pavla Erjavca. Program in plakate je oblikovala Klara Draksler. Nato so na oder stopili vsi nastopajoči, pevci in igralci ter skupaj zapeli mladinsko himno, ki jo je na klavirju spremljal Tomi Sušnik. Pravijo, da publika ne laže. Splošno mnenje navzočih je bilo absolutno pozitivno. Odšli smo prepričani, da smo bili deležni zelo kvalitetnih predstav, kar je razveseljivo. Pomeni, da se mladi še vedno zanimajo za dobro glasbo in da jo želijo pokazati drugim. Obstoj festivala že 41 let je pa lepa priložnost, da vse to dosežejo. Čestitka gre odboru SDO-SFZ za lep uspeh. Lahko smo zadovoljni, da smo preživeli tako prijeten in kakovosten pevsko glasbeni večer. Andrej Glasbeniki so končno priznali 41. PGV BALANTIČEVA ŠOLA Družinska nedelja Božidar Fink, 90-letnik Prijetno sončno dopoldne nas je privabilo na družinsko kosilo, ki ga že leto za letom prireja Balantičeva šola ob praznovanju „otroškega dne". Otroški vrišč je napolnil dvorišče in si ob igri - odkrivanje zaklada - krajšal čas, da bi ta hitreje minil ^ Seveda je navdušene iskalce čakala sladka nagrada! Otroci pa niso pozabili na tiste, ki ne uživajo tolikšne sreče kot sami ^ Zato jim je bila na voljo košara, kjer so lahko oddali igrače, ki naj bi jih podarili revnim otrokom. Prazni želodčki so se že nestrpno oglašali, ko smo se pomaknili v kletne prostore Našega doma. Tu so nas čakale skrbno pogrnjene mize, delo naših pridnih mamic. Cvetlice na mizi so nam oznanjale, da zmorejo to delo le ljubeče in nežne ženske roke. Za otroke so pripravile posebno mesto, ki je bilo nadvse ljubko okrašeno. A otrok se ni dalo takoj posesti ... Otroške oči so bile uprte v veliko razstavo darovanih dobitkov, ki se je razprostirala na razstavljalnem stopnišču, pripravljenem za to priložnost. Vsak si je izbiral najljubšo igračo v želji, da bi jo pri srečelovu zadel: žoge, vozila, punčke, namizne igre, kolo in še in še ^ Otroške oči se igrač kar niso mogle do sitega nagledati ^ Očetje naših učencev pa so z veseljem ugotavljali, da so s svojim požrtvovalnim delom otrokom napravili res lepo presenečenje! Preden se je kosilo začelo, nas je v besedi pozdravila voditeljica šole, ga. Irena Urbančič Poglajen. Med drugim je dejala: Kakor že vrsto let, se na 'otroški praznik' zbiramo pri skupnem kosilu, da praznujemo in ovrednotimo to najlepše ognjišče, ki je družina. V težkih časih, ko sta tako ogrožena zakon in družina, moramo otrokom in mladini jasno pokazati, da samo v pravilno ustanovljenih in usmerjenih družinah, kjer živijo krščanske vrednote, kot so ljubezen, odpuščanje, potrpljenje in medsebojna pomoč, je zagotovljeno srečno, mirno in veselo - od Boga blagoslovljeno - družinsko življenje. Naj bo zato ta praznik velike zahvale Bogu, za vse naše družine, ki so pravi zaklad tukajšnje družbe in najlepši zaklad tudi naše slovenske skupnosti Povabila je nato vse prisotne naj si ponovno ogledajo razstavo ,,Naše korenine", ki so jo učenci skupaj s svojimi starši in starimi starši pripravili ob priložnosti praznovanja osamosvojitve Slovenije. Zahvalila se je vsem, ki so pripravili to izredno bogato poročilo o ,,križevem potu slovenskih družin". Ob ogledu razstave (fotografije so bile že objavljene v Svobodni Sloveniji) smo se potopili v tragedijo vseh družin - sedaj del velike družine Balantičeve šole -, a obenem smo občudovali, kako so iz tega trpljenja zrasli bogati sadovi ^ Trpljenje jih je zaznamovalo, a ostali so odprti za življenje. Z Bogom v svojem srcu so stopali in gradili slovensko zgodovino in aktivno pripomogli k slovenski samostojnosti. Mesec junij - mesec žalovanja in zmage samostojnosti. Veliki petek in velika noč slovenskega naroda. Dve vzporedni črti časa ^ Zatem nas je naš dušni pastir, pater dr. Alojzij Kukavica povabil naj skupaj zmolimo in zapojemo Angel Gospodov. Kmalu so se pojavili naši mladci in mladenke, ki so urno prinašali na mize toplo in okusno hrano, ki so jo skuhali očetje in mamice. Izvrstno so se odrezali! Med prisotnimi se je razvil živahen klepet. Otroci so nestrpno čakali na srečelov in ob posladku so se prikazale vrečke s zaželenimi srečkami. Vsi srečni so hodili po darila. Urini kazalci so se pomikali in srečni dobitniki so se začeli razhajati. Voditeljica šole je vljudno povabila naj še priskočijo na pomoč s pospravo prostora. S skupnimi močmi je vse ostalo v najlepšem redu! Z iskreno zahvalo vsem, posebno pa šolskemu odboru, smo se poslovili z željo, da bi nas povezoval ta duh prijateljstva v domačem, družinskem krogu še v prihodnje, ko stopamo v „biserni jubilej" Balantičeve šole. D-ah g. jože razmišlja Biti kristjan Vsi smo kristjani, ker smo vsi bili krščeni. To je naše prepričanje in naš ponos. Tega smo se že tako navadili kot vsakdanjega kruha in na ta naš poklic ne dajemo preveč važnosti. Nikar ne mislimo, da smo za to, ker smo kristjani, boljši od drugih, ki to niso. Nikjer ni rečeno in če se za to posebej ne pobrigamo, gotovo da nismo boljši. Lahko rečemo, da smo drugačni in morali bi biti tudi boljši, če bi ta poklic vzeli zares. Biti kristjan ni nobena velika težava. Jezus je rekel: kdor bo veroval in bo krščen, se bo zveličal. S krstom smo kristjani in to še celo takrat, ko se tega niti ne zavedamo. Naši starši in botri odgovarjajo v našem imenu. A ni samo krst kot neki obred. Potrebna je še vera. In to pomeni biti kristjan. V tem je razlika, v življenju. Nekateri nekristjani so boljši kot nekateri kristjani. To pa je zato, ker ne živimo po krstu, ki nam nalaga nekatere dolžnosti in odpovedi. V življenju moramo biti drugačni in boljši ^od nekristjanov. Za to se moramo potruditi. Če na to sploh ne mislimo, gotovo nismo boljši. Če ne živimo po božjih zapovedih, posebej, kar se tiče sedme, nismo dobri kristjani. Ni krščanstvo, če se naredimo nevednega, ko bi o stvari morali biti poučeni. Že v Stari zavezi so mislili, da lahko zmanjšajo težo in povečajo ceno prodanih stvari. A to ni bilo pravično in ni bilo v ponos Izvoljenemu ljudstvu. Pa ni pravilno še danes v Novi zavezi. Vsi smo kristjani, a težje je živeti kot kristjan. To pa zahteva žrtve in odpovedi. Veliko lažje je biti kristjan in ne živeti kot kristjan. V našem življenju in z njim moramo biti kristjani in šele tedaj nas to dela drugačne in morda boljše. Z življenjem pokažemo ali smo res kristjani, ali pa smo to samo po imenu. Razlika je velika in ta naj nas dela drugačne in boljše. Eden bistvenih članov naše skupnosti v teh dneh praznuje izreden življenjski jubilej. Božidar Fink je bil namreč rojen 30. avgusta 1920 v Litiji. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani in leta 1939 ma-turiral na klasični gimnaziji. Nato je študiral na pravni fakulteti univerze v Ljubljani in diplomiral leta 1943. Po diplomi je pripravljal specializirani doktorat iz kazenskega prava, ki ga ni mogel doseči, ker je bilo prej ukinjeno delovanje univerze. Pri apelacijskem sodišču je opravil sodno prakso kot sodniški pripravnik. Ko je bil dijak, je bil član jezuitske Marijine kongrega-cije, še potem kot študent pa je bil pri mladcih Katoliške akcije, za katero je tehnično urejal glasilo Mi mladi borci. Ob začetku vojne se je prostovoljno priglasil v jugoslovansko vojsko in v Zagrebu doživel razpad. V času italijanske zasedbe je bil več mesecev interniran v Gonarsu, potem se je pridružil vaškim stražam v Šentjoštu in Rovtah. Opravil je tudi podoficirski tečaj Slovenske legije. Domobranstvu se je pridružil prav kmalu po ustanovitvi in je bil kot sodni častnik-izsled-nik dodeljen bataljonu na Vrhniki, nato pa sodnemu odseku Organizacijskega štaba v Ljubljani. Po umiku je v Vetrinju spremljal regrupacijo domobranskih enot vse do vračanja, ki ga je bil obvarovan zaradi bolezni in prijateljev. Prva begunska leta je preživel v taboriščih v Avstriji in Italiji. Tam je kot pravnik sodeloval pri organiziranju taboriščnega življenja z zasliševanjem novih beguncev o razmerah v Sloveniji, s sestavljanjem pravilnikov in kot član taboriščnega razsodišča. Na begunski gimnaziji je poučeval latinščino in matematiko ter bil član pevskega zbora. Tam se je tudi poročil in dobil prvega sina Andreja. V Argentino se je priselil ločeno od družine, ker ga je zasledoval komunistični režim. Začel je kot tovarniški vratar, med tem pa poučeval latinščino v zasebnem zavodu. Nato se je zaposlil v velikem cementnem podjetju, kjer je delal trideset let v raznih upravnih oddelkih in se tam tudi upokojil. Pri tem pa je spremljal življenje slovenske skupnosti. Skoraj nemogoče je v omejenem prostoru navesti celotno njegovo udejstvovanje. Več let je pel v pevskem zboru Gallus, bil je odbornik in predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, pri I. katoliškem shodu v Argentini je vodil odsek za izobražence, pri II. shodu pa je bil vodja narodno-družbenega odseka. Bil je tudi član zaupniškega zbora SLS. Sodeloval je v skupini, ki je izdajala zbornike znanstvenih razprav Vrednote ter je zanje pisal, potem pa je spremljal ustanavljanje Slovenske kulturne akcije in bil pozneje njen odbornik. V njej je deloval kot član glasbenega odseka s pevskimi nastopi ter v filozofskem odseku in s pisanjem v Glasu SKA. Sodeloval je pri izdajanju polme-sečnika Sij slovenske svobode ter je zanj pisal članke za idejno jasnost in uveljavljanje slovenske državne misli. Nekateri govori in članki - tudi iz drugih pub ikacij - so bili leta 1999 izdani v knjigi Na tujem v domovini in leta 2006 v knjigi Za notranjo osvoboditev Slovenije. Pri krovni organizaciji Zedinjena Slovenija je bil odbornik in predsednik ter ji je pridobil pravno osebnost. Ob dvajsetletnici zdomstva je organiziral vidnejše javne nastope s časopisnimi članki in drugimi publikacijami, tiskovno konferenco, osrednjo umetniško prireditvijo in drugim. Posebej pa bi na tem mestu omenili njegovo delovanje v ključnem trenutku naše skupnosti, ko je prišlo do napetosti med osrednjim vodstvom in tedaj nastalimi krajevnimi domovi. Tedaj je g. Fink dosegel soglasje med krajevnimi skupnostmi in Zedinjeno Slovenijo. Sporazum je bil podpisan 25. februarja 1962. Uredil notranje razmerje in ustanovil Medorganizacijski svet, naš „izvršilni senat". Ta sistem še danes uspešno deluje in je podlaga enotnosti in soglasju SPE. V prvi dobi po osamosvojitvi je kot pooblaščenec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije opravljal diplomatske in konzularne posle v Argentini in po koncu prejel častni znak svobode Republike Slovenije za prizadevanje za njeno mednarodno priznanje in uveljavljanje. Z ženo Valentino Kovač ima šest otrok, ki ohranjajo slovensko kulturno zavest, po možnostih tudi v dejanjih, in se v tem prizadevajo tudi pri vnukih. Čestitkam in željam, ki jih bo v teh dneh prejel, se pridružuje tudi Svobodna Slovenija, ki ji slavljenec vedno stoji ob strani, in mu kliče ,,še na mnoga leta"! Občni zbor Slovenske kulturne akcije (3) POROČILO BLAGAJNIČARKE Zaradi opravičene odsotnosti je blagajniško poročilo, ki ga je poslala raču-novodkinja Marija Patricija Mugerli, prebrala predsednica SKA. Obrazložila je vse postopke, ki jih mora izpolniti SKA, da se odobri sofinanciranje rednega delovanja in projektov organizacije. Obe leti je organizacija zaprosila sofinanciranje pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. SKA je prejela delno vsoto, ki jo je zaprosila. Nobena druga ustanova v Argentini in v Sloveniji ne sodeluje gmotno pri vzdrževanju SKA. Dohodki financiranja so poleg podpore, ki jo prejema od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prodaja Meddobja, darila, prostovoljni prispevki pri kulturnih večerih. Izdatke pa predstavljajo oglasi, potnina, stroški tiskarne, vzdrževanje pisarne (najemnina male in velike dvorane ter najemnina sejnega prostora, plače, pisarniške potrebščine). Vsi izdatki in dohodki so dokazani s primerno dokumentacijo, ki se pošlje na Urad v odobritev. Razlika med dohodki in uporabo sredstev je 31. decembra 2009 znašala $ 298,94 v prid. Blagajničarka priporoča, da se podvzame kakšna akcija za zbiranje denarja, kajti argentinska in mednarodna inflacija povzročata vedno večjo razliko med dohodki in izdatki in se otežkoča iz leta v leto normalno in urejeno delovanje Slovenske kulturne akcije. Minister Žekš nam je ob obisku omenil, da se vsota denarja, ki je namenjena ustanovam ne bo zvišala, čedalje več ustanov in privatnikov se pa prijavi za sofinanciranje. To naj bi v praksi pomenilo, da se bo vsota lahko znižala. POROČILO PREDSEDNIŠTVA Poročilo predsedništva je vsebovalo kar nekaj misli o prihodnosti organizacije. Nekaj misli iz poročila o splošnih težavah delovanja v zadnjih letih: „Stojimo pred težavami, ki so skupne vsem organizacijam v naši slovenski skupnosti v Buenos Airesu in druge, ki so nam lastne. Našo skupnost sestavljajo člani, ki obiskujejo slovenske prireditve, v nekaterih primerih se tudi včlanijo v krajevno ustanovo ali organizacijo. Le peščica pa je tistih, ki aktivno sodelujejo v skupnosti." ,,Pod aktivne sodelavce imenujem vodje odsekov, tajnico, predavatelje, pesnike in pisatelje, ki prispevajo s svojimi literarnimi članki, avtorje knjig, ki se sedaj ne tiskajo več v Argentini, ampak v Sloveniji, likovni umetniki, ki sodelujejo pri razstavah. Med pasivnimi bi pa štela publiko, ki se udeležuje naših kulturnih večerov in bralce našega tiska." ,,Večina naših ljudi je prezaposlena z delom v krajevnih Domovih, ki so jim geografsko bliže, tudi družbeno (v teh Domovih so obiskovali šolo, doživeli prve nastope, sodelujejo pri sv. maši). Aktivni člani naše skupnosti pa so sedaj čedalje bolj izobraženi na najrazličnejših področjih, zato je kulturno življenje po Domovih bogato in pestro." (konec prihodnjič) novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti BREZPOSELNOST V JUNIJU Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je junija na mesečni ravni ostala nespremenjena pri 10,5 odstotka. Število adelovno aktivnih oseb se je zvišalo za približno 460, kažejo podatki državnega statističnega urada. Junija je bilo tako v Sloveniji registriranih 98.187 brezposelnih oseb, medtem ko jih je bilo maja 98.401. slabSa in boljSa novica V Sloveniji je bilo julija 4683 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, od teh slaba četrtina v gradbeništvu, kažejo podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. S tem se je število pravnih oseb, ki so imele račun blokiran vsaj pet dni, v primerjavi z lanskim julijem povečalo za 8,2 odstotka. Prihodek od prodaje v industriji se je v Sloveniji junija drugi mesec zapored zvišal. V primerjavi z majem je bil višji za 1,9 odstotka, na letni ravni pa za 11,5 odstotka. Vrednost novih naročil je bila junija na mesečni ravni višja za 2,7 odstotka, na letni ravni za 21,3 odstotka, je sporočil državni statistični urad. POTREBE IN Špekulacije Slovenija ima skoraj štirikrat premalo obdelovalne zemlje za samooskrbo, kljub temu pa je želja po spremembah kmetijskih zemljišč v zazidalna ogromna, špekulativnih nakupov pa veliko. Da je treba to preprečiti, so se strinjali vsi udeleženci okrogle mize o kmetijski zemljiški politiki na sejmu Agra v Gornji Radgoni. IZJEMEN DOSEŽEK Na Institutu Jožef Stefan so prvič zaznali Higgsove valove in izvedli dinamični fazni prehod, ki simulira t.i. veliki pok v časovnem poteku. Izjemen dosežek pomeni napredek v hitrosti delovanja spominskih elementov pri mobilni tehnologiji, so sporočili z instituta. Znanstveniki na Institutu Jožef Stefan so morali za odkrivanje Higgsovih valov najprej ustvarili umetne pogoje, ki so ekvivalentni pogojem ob tako imenovanem Velikem poku. Nato so izvedli zlom simetrije, ki simulira Veliki pok v časovnem poteku, podobno kot se je to zgodilo ob nastanku vesolja. Kot so pojasnili na institutu, imajo ti poskusi tudi pomembno uporabno vrednost. Ugotovljene snovi so zelo sorodne tistim, ki jih Intel, Samsung, Numonyx in drugi uporabljajo v najnovejši generaciji spominskih čipov. OGROŽENE ČEBELE Velike izgube čebel v Sloveniji in drugod po svetu potrjujejo ustreznost predloga Čebelarske zveze Slovenije, da se čebela uvrsti med ogrožene živalske vrste v evropskem prostoru, menijo v zvezi. Zveza opozarja, da čebela opraši 80 odstotkov rastlin, kar pomeni, da propad čebel pomeni tudi propad naravnega okolja. Letos so čebelarji znova zabeležili večje izgube čebeljih družin. Povprečno so izgubili 23 odstotkov čebeljih družin. Največje izgube so v Obalno-kraški (41 odstotkov) in v Ljubljanski regiji (37 odstotkov), v neposredni okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom pa so povprečne izgube dosegle skoraj 50 odstotkov. PO SVETU MUSLIMANSKA PRAVICA V New Yorku se je zbralo več sto ljudi, ki bodisi nasprotujejo bodisi podpirajo gradnjo mošeje in islamskega centra blizu kraja, kjer je nekoč stal WTC. Postavitvi mošeje dve ulici od nekdanjega WTC nasprotujejo republikanci, pa tudi večina svojcev žrtev terorističnega napada 11. septembra 2001. Spor okoli lokacije novega islamskega centra je sicer sprožil razpravo na nacionalni ravni o verskih svoboščinah in ameriških vrednotah ter postal del kampanje pred novembrskimi kongresnimi volitvami. AFGANISTAN NATO je na nekaterih ključnih območjih v Afganistanu ustavil zagon talibov, je povedal poveljnik tamkajšnjih mednarodnih sil Nata, ameriški general David Petraeus. Po njegovem mnenju se kljub temu obetajo še srditi boji. Glede načrtovanega umika ameriških sil iz Afganistana julija prihodnje leto, je Petraeus ponovil, da je to le datum za predviden začetek tega procesa. POMOČ V PAKISTANU Po skoraj mesecu dni katastrofalnih poplav je pod vodo petina Pakistana. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v državi porušenih več kot dvesto bolnišnic, kar še zmanjšuje nujno potrebno zdravstveno oskrbo za preživele na onesnaženih predelih. Približno štiri milijone ljudi je brez strehe nad glavo. Ob tem v Organizaciji Združenih narodov svetovno skupnost pozivajo k reševanju največje humanitarne krize v zadnjih desetletjih. IZGON ROMOV Francija je uresničila napovedi in začela z izgonom tujih Romov v njihovo državo izvora. Do konca meseca SLOVENCI V ARGENTINI VII. IN VIII. KULTURNI VEČER SKA Sedmi kulturni večer Slovenske kulturne akcije je bil 6. avgusta zvečer v salonu pri Bullrichu. Predaval je pesnik g. France Papež o „Problemih moderne poezije". Podana snov je bila izredno zanimiva ter je bila po predavanju živahna debata. Na osmem kulturnem večeru, ki ga je pripravil Filozofski odsek SKA 19. avgusta v salonu Bullrich, je pa predaval g. Božo Fink. ,,Človek v jugoslovanskem pravu" je bil naslov predavanju. G. Božo Fink, ki je eden redkih pravnikov, ki se tudi v izseljenstvu zanimajo za razvoj prava in pravne vede v domovini, je prikazal glavne osnove sedaj veljavnega jugoslovanskega zakonika iz leta 1951 in kazenskega postopka. ... RAZSTAVA AKAD. SLIKARICE BARE REMEC Odprtje razstave akademske slikarice Bare Remče-ve bo v petek zvečer 29. v Galeriji Libertad, ulica Libertad 1262. Razstava bo odprta 14 dni. I. družabna prireditev Društva slov. protikomunis-tičnih borcev je v soboto 13. avgusta privabila lepo število rojakov v obširne prostore kluba Excelsior v kraju Santos Lugares. ... Čisti dobiček bo društvo namenilo vdovam borcev, sirotam in invalidom. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Jožeta Korošca in njegove žene ge. Fanike roj. Blažič, v Munru se je rodila hčerka. Pri krstu je dobila ime Pavla Magdalena. Botra sta bila Edo Škulj in njegova žena ga. Ela Škulj, krstitelj pa g. Jože Jurak. Srečni družini naše čestitke. SAN MARTIN Akcija za postavitev lastnega doma v San Martinu napreduje prav dobro. V nedeljo 21. avgusta je bil na zborovanju interesentov izvoljen širši odbor, ki ima nalogo nabirati denar in kupiti primerno stavbo v bližini cerkve v San Martinu. Sklenjeno je bilo naj ima ta organizacija obliko zadruge. ... Svobodna Slovenija, 25. avgusta 1960 - št. 34 resumen de esta edicion naj bi jih prisilno izselila približno 700, minuli četrtek pa so s čarterskim letom v Bukarešto poslali prvih 93. Odrasli Romi so za to prejeli 300 evrov, otroci pa 100. Izgon Romov in rušenje njihovih barakarskih naselij je francoski predsednik Nicolas Sarkozy umestil v okvir širše vojne proti kriminalu. Njegovo ravnanje pa je sprožilo kritike v vrstah francoske opozicije, pa tudi v Romuniji in Bolgariji, od koder izhaja večina tujih Romov na francoskih tleh. Evropska komisija pa je Francijo opozorila, da mora „spoštovati pravila" na področju zaščite evropskih državljanov. KITAJSKA RAST Po treh desetletjih velike gospodarske rasti je Kitajska prehitela Japonsko in tako postala drugo največje svetovno gospodarstvo - takoj za ZDA. Strokovnjaki napovedujejo, da bo Kitajska do leta 2030 prehitela tudi Združene države in tako postala prva gospodarska velesila. A medtem ko je japonsko gospodarstvo zrelo in se populacija hitro stara, je Kitajska šele na začetku urbanizacije in se še vedno razvija, kar pomeni, da ima zelo nizek življenjski standard in še veliko prostora za razvoj. BERLUSCONI Italijanski premier Silvio Berlusconi je po kriznem vrhu njegove stranke Ljudstvo svobode sporočil, da se je pripravljen še letos podati na predčasne volitve. To bi storil, če parlament septembra ne bo izglasoval novega programa vlade v petih točkah, ki ga bo vezal na zaupnico. Berlusconi pa se tega scenarija očitno ne boji, saj je ponovil prepričanje, da bosta njegova stranka in koalicijska Severna liga na volitvah prejela več kot 50 odstotkov glasov. MINORIA ESLOVENA El municipio de Resia aprobo le propuesta del inten-dente, por la cual deben ser excluidos de la ley de proteccion de la minor^a eslovena en Italia. Segun el intendente los habitantes de Resia y su lengua no tienen nada que los una con los eslovenos y su idioma. Este es el primer caso - de una lista de 32 municipios en Friuli-Venecia Julia, que solicita la exclusion. Resia se incor-poro a la ley de proteccion en 2002 durante el mandato anterior (ambos intendentes son de la misma faccion pol^tica) e incluso se solicito el ingreso para lograr el "bilingüismo visual". En la sesion del municipio el actual intendente afirmo que envio a Roma todos los documen-tos que prueban que Resia y sus habitantes no tienen nada q la exc ue ver con los eslovenos. Segun sus palabras, con usion esta tratando de proteger la existencia del dialecto de Resia. (Pag. 1) EXPRESION MUSICAL Este ano la noche de canto y musica (Pevsko glasbeni večer), organizada por las organizaciones juveniles femeninas y masculinas, se rea izo el sabado 14 de agosto en el salon del centro esloveno capitalino. Con un poco de demora se abrieron las puertas al publico y pudimos ver una escenograf^a llena de colores y todo lo necesario para que los grupos y solistas se luzcan en sus interpretaciones musicales. Hace algunos anos que el evento se filma en vivo y las imagenes se proyectan sobre una pantalla gigante; este ano la novedad fue sumarle (a las camaras al hombro) una grua para la toma aerea, que sorprendio a mas de uno. En la primera parte se presentaron: Florencia Hrovat; Tatjana y Matjaž Rožanec (piano); Marjana Resnik in Maksi Vazquez Klemen (con guitarras, fue el bautismo de fuego); las hermanas Karina y Zofija Novak (uno de los temas lo compuso Karina); y Lučka Marinčič (fue su debut como solista). Tras un recreo para comentar lo visto, picar algo y hablar otro tanto, se vino la segunda y ultima parte de la Noche. Aqu^ subieron al escenario: Toni Podržaj (guitarra); Damjan Pavšer y Marjanka Grohar (debuto con su viol^n, acompanado por el piano); Klara Marinič y Pavel Mehle (dueto con piano); Tomi Sušnik (con EQE ya lo hemos visto, pero esta vez estuvo solo sobre el escenario con el piano y dos organos; se destaco con su propia composicion); el cierre fue para Magdalena Jerman y Martin Sušnik (el tercer tema interpretado, fue el fruto de la creatividad de ambos). Entre acorde y acorde, el tiempo transcurrio llegando al cierre del 41° PGV. (Pag. 3) FELICIDADES El lunes proximo, 30 de agosto, alcanzara los 90 anos el Sr. Božidar Fink. Nacido en Litija, estudio en la facultad de derecho de la Universidad de Ljubljana y se recibio en 1943. Formo parte de los domobranci y tras la guerra vivio en los campos de refugiados de Austria e Italia, donde entre otras cosas ensenaba lat^n y matema-ticas. All^ se caso con Valentina Kovač y tuvieron a su primer hijo. Luego en la Argentina completar^an la familia cinco mas. Al pa^s llego solo, ya que el regimen comunista lo persegu^a. Participo activamente en diversas organizaciones y escribio gran cantidad de art^culos y discursos que fueron publicados en los medios de la epoca; algunos de ellos fueron recolectados y editados en 1999 y 2006 en dos libros. Tras la independencia eslovena fue representante del Ministerio del exterior de Eslovenia en la Argentina y obtuvo la Condecoracion de la orden de la libertad del gobierno esloveno (la mas alta condecoracion) por sus servicios. Desde el semanario le deseamos muchas felicidades y brindamos con el, por muchos anos mas. (Pag. 4) DIA DE LA FAMILIA El domingo 8 de agosto el curso de idioma esloveno Balantičeva šola de San Justo preparo un mediod^a especial para los ninos y la familia en general. En el patio todos estaban alertas siguiendo las pistas para hallar el dulce tesoro. De all^ se sentaron a la mesa para recargar energ^as y esperar con gran impaciencia la llegada de las bolsitas con los "numeros de la suerte" que tra^an regalos maravillosos para todos los ninos. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Žnidar, Mikaela Podržaj, Danica Malovrh in Katica Cukjati. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O