Važni volilni termini za občinske volitve 1973 na 5. strani
KULTURNO
GLASILO

Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt	p„ g$. j>«
LETNIK XXV / ŠTEVILKA 3	CELOVEC, DNE 18. JANUARJA 1973	CENA 2.50 ŠILINGA
Tretji .državniški obisk' koroških Slovencev v Ljubljani
V četrtek in petek preteklega tedna se je mudila na uradnem obisku v Sloveniji osemčlanska delegacija koroških Slovencev pod vodstvom predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joška TISCHLERJA in predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Francija ZVVITTRA. Delegacijo je sprejel na sedežu Izvršnega sveta njegov predsednik inž. Andrej MARINC v spremstvu podpredsednika IS Rudija Čačinoviča ter članov izvršnega sveta inž. Franca Razdevška ter Marka Kosina (načelnika urada za mednarodne odnose).
Razgovorov sta se vedno udeleževala tudi predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije Jože Hartman ter generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej.
Od leve na desno: Jože Hartman (SZDL), inž. Franc Razdevšek (član IS), Bojan Lubej (gen. konzul SFRJ v Cel.), inž. Andrej Marinc (preds. IS), Rudi Čačinovič (podpreds.
IS), Marko Kosin (član IS), Filip VVarasch, dr. Matevž Grilc, dr. Reginald Vospernik (člani delegacije NSKS), dr. J. Tischler (preds. NSKS), dr. Fr. Zivitter (preds.
ZSO), dr. Pavle Apovnik, dipl. inž. Franc Einspieler, Rado Janežič (čl. deleg. ZSO).
Dr. Tischler seznani Izvršni svet s položajem razdrobilo prebivalce Koroške na devet je-slovenske manjšine na Koroškem	zikovnih skupin."
Slovenščina samo pomožni jezik?
Po uradnem obisku v Sloveniji
Dr. Reginald Vospernik
Tretjič v povojni zgodovini se je v teh dneh mudila skupna delegacija koroških Slovencev, se pravi obeh političnih organizacij NSKS in ZSO, na dvodnevnem obisku v Ljubljani. Gostitelji so bili slovenski Izvršni svet, slovenska Skupščina ter Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije. Koroški Slovenci so ob priliki tega bivanja v slovenski prestolnici obiskali tudi avstrijskega diplomatskega predstavnika, generalnega konzula Rie-senfelda, da so na ta način — kljub sedanji problematični manjšinsko-politični situaciji v domovini, kar je bilo tudi jasno naglašeno — izpričali svojo dvojno funkcijo obmejnega bivanja: svojo pristnost in povezanost z vsem slovenskim kulturnim prostorom in svojo lojalno pripadnost in povezanost z avstrijsko državo.
Resumiranje tako kratko po obisku gotovo ni lahko, vendar so se po našem gledanju le pokazale neke zelo značilne in vzpodbudne linije na razgovorih v Ljubljani.
1.	Tako predsednik slovenskega Izvršnega sveta inž. Andrej Marinc kot tudi Podpredsednik Socialistične zveze Slovenije Vlado Beznik, ki je zastopal bolnega predsednika Vipotnika, sta postavila narodnostno vprašanje koroških Slovencev v svojih iznašanjih v okvir nekega širšega evropskega razvoja. Zbliževanje vseh merodajnih sil na svetu, težnje po evropski varnosti, ki se odražajo v varnostni konferenci, sodobna tehnika in tehnologija silijo tudi objektivno do Povezovanja, kar more in mora koristiti Prav tako narodnostnim skupnostim.
2.	Jugoslavija je po svojem vladnem predsedniku Slovenije ponovno potrdila dve konstanti in dva imperativa svojega državnopolitičnega položaja in obstoja: neuvrščenost in samoupravo. Pri tem niso bile zanikane določene notranjepolitične težave, ki se pojavljajo vedno ob spremembah. A teh konfliktov po Marin-čevem mnenju ne kaže dramatizirati.
3.	Tako zastopniki vlade kot tudi zastopniki SZDL so ponovno poudarili, da bodo podpirali celoten program aktivnosti koroških Slovencev, ki sloni na moralnih in mednarodnopravnih avstrijskih obveznostih. Od stopnje reševanja teh vprašanj so odvisni dobrososedski odnosi z Avstrijo. Podpora matičnega naroda se ne bo ozirala na svetovno-na-zorne razlike koroških Slovencev. To zadržanje je predstavniškim telesom, tako je bilo poudarjeno, olajšano s tem, da nastopajo koroški Slovenci v življenjskih narodno-političnih vprašanjih enotno.
4.	širok prostor je zavzemalo v razgovorih vprašanje ekonomskega in gospodarskega sodelovanja. Tako sodelovanje je po izjavi merodajnih nezadovoljivo. Ob 29-odstotnem porastu izvoza iz Jugoslavije v tuje države se je izvoz v Avstrijo komaj malenkostno povečal.
Seveda so posamezni člani obeh delegacij koroških Slovencev izkoristili priliko za podrobno informiranje političnih Predstavnikov matičnega naroda o trenutnem položaju in perspektivah. Sugestije, ki so jih dali zastopniki koroških Slovencev, so bile z zanimanjem sprejete. Predstavniki so obljubili njih realizacijo. Gre predvsem za pobude gospodarskega in turističnega značaja.
Poleg dokaj jasno izpričanega političnega načela, da bo Slovenija in z njo Jugoslavija kot sopodpisnica člena 7 (Konec na 5. strani)
Po pozdravnih besedah predsednika Marinca se mu je zahvalil predsednik NSKS dr. Tischler za vabilo na uradni obisk v Slovenijo. Le-ta je uporabil priložnost, da se zahvali v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev slovenskemu narodu z Izvršnim svetom na čelu ter vsem jugoslovanskim narodom za zavzetost, ki smo jo bili deležni v težki situaciji, ki je nastala prejšnjo jesen. „Bili smo ob danem položaju prisiljeni prositi matični narod in državo matičnega naroda kot sopodpisnico državne pogodbe za pomoč pri reševanju vprašanj, ki so nam po imenovani pogodbi zajamčena. Ta vprašanja niso samo nacionalnega, marveč so v bistvu tudi socialnega pomena," je poudaril predsednik Tischler.
Predsednik Narodnega sveta je nadalje z vso odločnostjo pribil, da „ni odprto samo vprašanje topografičnih napisov, marveč je po vsem nepovoljno rešeno vprašanje uradnega jezika in jezika na sodniji, nepovoljno je rešeno vprašanje osnovne šole, ker se je reševalo „mimo in brez sodelovanja zastopstva naše narodne skupnosti in brez ozira na stanje, ki je vladalo ob podpisu državne pogodbe dne 15. maja 1955. Tedaj je bil dvojezični teritorij podrobno znan. Ta teritorij mora biti osnova reševanju vprašanj, ki so zajeta v besedilu pogodbe. Ne more pa obveljati ominozno ljudsko štetje, ki je
V sredo je bila na okrajnem sodišču v Železni Kapli obravnava, ki utegne postati pravi „paradni primer" praktične uporabe materinščine na sodiščih.
Zakon o sodnem jeziku namreč določa, da je v treh od devetih sodnih okrajih dvojezičnega ozemlja (Borovlje, Železna Kapla ter Pliberk) slovenščina pripuščena kot dodatni uradni jezik. Sodišče mora skrbeti za to, da se določbe tega zakona morejo u-strezno izvajati. Toda kako izgleda praksa, prav nazorno kaže zgoraj omenjeni proces. Privatni tožitelj dipl. ing. Klaura, nosilec liste GVP pri letošnjih občinskih volitvah, se je zaradi žaljenja časti spustil v pravdo z Francom Smrtnikom iz Obirskega. Smrtnik naj bi baje izjavil, da so med kandidati OVP tudi trgači tabel. Tudi naj bi ljudje videli ob neki taki tabli avtomobil Klaure. Izgleda, da se hoče OVP na ta način maščevati, ker so se njena pogajanja s Slovenci razbila.
Če ne bi šlo za osnovne pravice koroških Slovencev, bi bila sodna obravnava vredna ponovitve v vsakem kabaretu. Čeprav je Smrtnik preko opolnomočenca dr. Janka Tischlerja že prej zahteval, da sodišče vodi zanj obravnavo v slovenščini,
In nadalje: „Po smislu državne pogodbe sta partnerja avstrijska zvezna vlada, ki je pogodbo podpisala, in prizadeta manjšina, kateri je zaščita namenjena in potrebna. Vidimo pa, da po 17 letih po podpisu državne pogodbe vprašanja, ki so vsebina te pogodbe, niso rešena in smo morali zaprositi podpisnice in sopodpisnice te pogodbe, da pomagajo reševati vprašanja v korist prizadete manjšine in v korist avstrijske države. Zavedamo se, da tudi z internacionalizacijo vsega problema ostane reševanje in rešitev v bistvu še vedno zadeva med avstrijsko vlado in zastopniki manjšine ob pozornem sodelovanju Jugoslavije ali pa dogovora med Avstrijo in Jugoslavijo ob sodelovanju manjšine.
Mislimo, da smo s svoje strani tekom let doprinesli s konkretnimi predlogi pri dunajski in koroški deželni vladi svoj delež. Nujno pa bi pri našem delu potrebovali oporo in podporo znanstvenega inštituta, ki je že več let načrtovan, ni pa realiziran."
„Zelo smo zaskrbljeni," je končal dr. Tischler, „ker na južnem delu našega ozemlja raste bariera nemških naseljencev. To vidimo v Slovenjem Plajberku, v načrtovanem naselju v Št. Jakobu v Rožu, kjer nameravajo zgraditi naselje za 2000 Nemcev iz rajha, to vidimo v vikendih v Rikarji vasi in to se pojavlja v Koprivni. Nekaj podobnega je bilo okoli 1930, ko so po južnem Koroškem načrtno naseljevali Nemce iz rajha, ki so pri nacističnem puču julija 1934 igrali vodilno vlogo".
Predsednik ZSO dr. Zvvitter se je v bistvu pridružil izvajanjem dr. Tischlerja. Karal je, da nimamo na Koroškem nobene slovenske strokovne šole in da bo mogel zagotoviti obstoj koroškim Slovencem samo podoben paket, kot so ga dobili Južni Tirolci od republike Italije.
(Nadaljevanje na 5. strani)
sodnija ni bila zmožna, da bi poslala Smrtniku obtožnico in poziv na razpravo v slovenščini. Pri obravnavi sami se je izkazalo, da sodnik ni obvladal slovenščine. Sodnik je nato prosil zapisnikarco, naj ona tolmači. Le-ta pa je po nekaj stavkih dejala, da ne obvlada strokovnih izrazov. Dr. Tischler pa je nato stavil predlog, naj bi obravnavo preložili, da bi povabili obtoženca, ki zna materinščino, ter napisali tudi obtožnico v slovenščini. Poleg tega naj bi bil na obravnavi navzoč tudi zaprisežen tolmač. Sodnik je moral ugoditi tej zahtevi ter preložil obravnavo na nedoločen čas.
Celotna zadeva bo postala zanimiva, potem ko bo moralo sodišče ugotoviti, kdo nosi stroške za obravnavo ter za takse odvetnikov. Kajti pomanjkljivost je bila dejansko pri sodišču. Tukaj se namreč kaže, kako krivičen in nepopoln je zakon o sodstvu: Stroške za tolmača sicer „velikodušno" plača država, toda zamudo ter povečano delo odvetnika pa mora plačati klient sam. Z enim stavkom povedano: Če si hoče kdo privoščiti „luksus“, da se poslužuje pravice materinega jezika, mora zato plačati — sam.
0 delovanju Društva slovenskih beneških izseljencev
Pastoralni odbor za Slovence
Škof krške škofije dr. Kostner je razglasil 20. decembra 1972 sinodalno predlogo o ..Sožitju Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi". S tem je postala predloga obvezna za vse katoličane krške škofije. Slovenski sinodali so se bavili na svojem zasedanju dne 14. januarja 1973 v Celovcu z vprašanji uresničitve sinodalnih sklepov.
Smo del koroške Cerkve, zato v polni meri odgovarjamo tudi kot slovenska narodnostna skupnost za njen razvoj. Ta soodgovornost je prišla do izraza ob našem prispevku pri predpripravah in izvedbi škofijske sinode, povezana pa je prav tako s posinodalnim delom, od katerega bo zavisela v veliki meri tudi duhovna sila naše življenjske skupnosti. Če bomo kot narodna skupnost duhovno pripravljeni na naloge, ki so pred nami, potem jih bo možno rešiti tudi konkretno v okviru far in dekanij dvojezičnega ozemlja ter v deželi, v kolikor gre pri tem za duhovno smer in funkcijo Cerkve, ki naj bi jo vršila ta tudi na Koroškem v duhu II. vatikanskega koncila ter škofijske sinode.
Delo sinode bo prevzel v bodoče škofijski svet (Diozesanrat). V njem bo zastopanih 50 članov ter bi ga na politični ravni mogli primerjati z deželnim zborom. Po statutu je predvidenih za škofijski svet tudi sedem pripadnikov slovenske narodnosti, in sicer štirje duhovniki in trije laiki. Že zgolj dejstvo, da po-sinodalnega deia ni mogoče omejiti zgolj na izrazito cerkveno področje, ker je pač nujno povezano s področji javnega življenja, kaže, kakšno mesto bo zavzemal v posinodalni Cerkvi koroški škofijski svet.
Ker živi v deželi tudi narodnostna manjšina s svojimi lastnimi specifičnimi problemi, je uzakonila sinoda poleg škofijskega sveta še ustrezno zastopstvo za slovenske škofljane. V predlogi o ..Sožitju Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi" je tozadevno rečeno: „Kot reprezentativno zastopstvo Slovencev v škofiji se ustanovi Slovenski pastoralni odbor, ki deluje le med slovensko narodno skupino in zanjo. Sestavlja ga približno 15 članov. Pripadajo mu slovenski člani škofijskega sveta in člani, ki so bili po načelu pokrajinske, kategorialne in socialne pripadnosti in ustreznem zastopstvu mož, žena in mladine izvoljeni oziroma kooptirani."
Sedaj še obstoječi sinodalni krožek bo nadomestil v bodoče Slovenski pastoralni odbor, ki bo vršil poleg ostalih nalog tudi vse predpriprave za naše delo v škofijskem svetu. Na ta način bodo na cerkvenem področju izostale številne težave, nesporazumi in napetosti, ki so imele v preteklosti svoj vzrok v tem, da so se pred marsikatero odločitvijo odgovorni in prizadeti premalo zaupno dogovarjali.
Uzakonitev Slovenskega pastoralnega odbora po škofijski sinodi dokazuje pripravljenost koroške Cerkve, da omogoči slovenski narodni skupnosti na Koroškem čim večjo samostojnost na cerkvenem področju.
D r. V. I n z k o
FRANCOSKI KORAK ZBLIŽEVANJA
Z IZRAELOM
Kakor poroča „Neue Ziircher Zeitung" iz Jeruzalema, je francoski poslanik v Jeruzalemu Francois Kure pred božičnimi prazniki obiskal izraelskega zunanjega ministra Abba Ebana. Ob tej priložnosti je izrazil mnenje, da gleda izraelska vlada prečrno na odnose s Francijo. Francoska vlada je v zadnjem času pokazala svojo dobro voljo, in sicer s tem, da ni hotela pritiskati ne na Arabce ne na Izraelce, naj sklenejo sporazum. Francija je popolnoma odkrila svoje gledišče, da se noče vmešavati v to zadevo. Poleg tega se njeni predstavniki v Bruslju zavzemajo, naj bi se trgovina med EGS in sredozemskimi državami — med te spada tudi Izrael — razširila. Ako predstavnik Francije v Organizaciji združenih narodov glasuje proti Izraelu, stori to iz drugih razlogov, in to z manjšim zadovoljstvom kakor poprej.
Problemom, ki tarejo beneške Slovence, je bila posvečena velika pozornost tudi na 9. občnem zboru Slovenske kulturno-gospo-darske zveze. K razpravi, ki je sledila poročilom, se je priglasil tudi predsednik Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ki združuje beneške rojake, zaposlene v Švici, Belgiji in notranjosti Italije, tako zlasti v Milanu in Turinu. Društvo je nastalo pred 4 leti ter ima 1065 članov razdeljenih na 20 sekcij.
Govornik — Dino Del Medico — je prikazal živahno delovanje društva. Marca leta 1969 se je udeležilo v Švici velikega shoda izseljencev iz Italije; tedaj je deželni tisk izglasoval resolucijo z zahtevo po priznanju narodnostnih pravic beneških Slovencev. Decembra 1969, na deželni konferenci o iz-
(3. nadaljevanje)
Predsednik deželne OVP Bacher in sekretar dr. Paulitsch sta v Celovcu sprejela delegacijo prebivalcev škocijana in Galicije. Izrazili so jima zaskrbljenost nad nemiri in podprli stališča deželnega vodstva OVP, ki je zahtevalo novo iniciativo za zakon o dvojezičnih topografskih napisih na deželnem in zveznem nivoju.
Istega dne se je oglasil tudi deželni glavar Sima. V izjavi, ki jo je priobčil Landes-pressedienst, je Sima dejal, da akcije kažejo na ozkosrčnost in netolerantnost nekaterih ljudi na Koroškem. Obenem pa te akcije kažejo, je dejal Sima, kako hitro je mogoče zastrupiti mirno ozračje. Dodal je še, da ti dogodki lahko škodujejo mednarodnemu u-gledu Avstrije.
Noč med 9. in 10. oktobrom je prinesla največjo akcijo proti dvojezičnim napisom in slovenski manjšini. Okoli 200 polnih osebnih avtomobilov se je odpravilo s slovesnosti ob 52-letnici koroškega plebiscita v Borovljah na pot v Rož. Spotoma so odstranili vse table v Zgor. Rožu in Logi vasi. Na cesti iz Kotmare vasi v Bilčovs se je zbrala druga kolona (okoli 100 osebnih avtomobilov). Udeleženci te kolone so odstranili še zadnje table v obeh omenjenih krajih. Okoli 22.30 ure sta se obe koloni z glasnim hupanjem združili v demonstrativni pohod.
Po slovesnosti v Šmarjeti v Rožu se je zbralo blizu 120 ljudi, ki so se z baklami v rokah podali proti Selam-Borovnici in odstranili oba kažipota proti Selam-Fari.
Tudi po slovesnosti v Velikovcu se je zbrala kolona z okoli 100 osebnimi vozili in
seljenstvu, so predstavniki Društva javno zahtevali svoje pravice, a od aprila 1970, ko je bil v Švici shod vseh izseljenskih organizacij, je društvo včlanjeno v deželni izseljenski organizaciji („Comitato nazionale di intesa"). Na srečanju furlanskih in slovenskih izseljencev v Vverdonu so izglasovali resolucijo z zahtevo, da deželni svet Furla-nije-Julijske krajine in ministrski svet javno priznata obstoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Istega leta (1970) je bilo v Lausanneu spet zborovanje furlanskih in slovenskih izseljencev, na katerem je bila izglasovana nova resolucija z zahtevo po priznanju slovenske narodnostne skupnosti. Isto leto je bil D. Del Medico imenovan (kot predstavnik Društva slov. izseljencev v Švici) v deželno konzulto za
se odpravila proti Sinči vasi, Pliberku in Miklavčevem.
Rezultat teh akcij je bil, da na južnem Koroškem skoraj ni bilo več nobene dvojezične table. Kot poroča koroška „Volkszei-tung“, so ostale samo tiste v najbolj skritih kotih.
Sicer pa so nemško nacionalni nestrpneži v tej noči samo nadaljevali delo iz prejšnje noči. Na deželnih in zveznih cestah so se v noči med 8. in 9. oktobrom pojavili napisi proti deželnemu glavarju Simi na cesti v Hodiše in na Ljubelj. V ponedeljek, 9. oktobra se je tak napis pojavil tudi na kažipotu proti Škofičam. V Plašiščah ob Ho-diškem jezeru so isti storilci na kažipot proti Celovcu napisali „Nix Hodiše". Ob koncu tedna sta bili odstranjeni zadnji dve tabli proti Žamanjem in table ter kažipoti v Hodišah, Štebnu pri Pliberku, Reki pri Št. Jakobu in Ločilu pri Podkloštru. Premazali pa so tudi napise v Zgornji vasci, Št. Martinu pri Št. Petru na Vašinjah in Borovnici. V Ločilu in Borovnici so storilce ujeli in jih prijavili sodniku. Neka druga skupina pa je v noči na nedeljo, 8. oktobra, odstranila kažipote v Gornji in Srednji vasi pri Suhi, Štebnu pri Globasnici in Šmihelu pri Pliberku.
V isti noči je prišlo tudi do slovenske pro-tiakcije, ko so nemškima imenoma za Celovec in Gospo Sveto dodali tudi slovenska.
Na dan plebiscita (10. oktobra) je bila velika proslava na celovškem pokopališču. Iz protesta pa se je niso udeležili Abwehr-kampferji. Deželnega glavarja Simo so morali pred množico močno zastražiti, niso ga pa mogli zavarovati pred izžvižganjem. V
vprašanja izseljenstva. Decembra 1970 je bil v Vidmu enoten pohod furlanskih in slovenskih izseljencev, njih predstavništvo je tedaj sprejel deželni podpredsednik E. Moro. Januarja 1971 se je začelo zbiranje podpisov k dokumentu z zahtevo, da deželni svet posreduje za rešitev problema izseljenstva, kakor tudi za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Benečiji. Maja 1971 je bil v kraju Orbe (Švica) odprt sedež Društva slovenskih izseljencev. Prišlo je tudi do srečanja slovenskih izseljencev z italijanskim gen. konzulom ter krajevnimi oblastmi. Julija istega leta je bil v Subitu Dan emigranta. Aprila 1972 je bila ustanovljena sekcija društva v Milanu (sekcijo nameravajo odpreti tudi v Turinu). Septembra lani je predstavništvo društva izročilo italijanskemu poslaniku v Bernu listino z zahtevo po spoštovanju pravic beneških Slovencev in po odprtju slovenskih šol v videmski pokrajini, da jo posreduje rimski vladi. Nekako tedaj je bila ustanovljena sekcija društva tudi v Belgiji.
DVANAJST DNI BOMBARDIRANJA —
500 MILIJONOV DOLARJEV
Zadnje 12-dnevno ameriško bombardiranje Severnega Vietnama je stalo, to navajajo ameriška poročila, 500 milijonov dolarjev. Po proračunu ameriškega ministrstva za narodno obrambo bi morali stroški za vojno v Vietnamu v finančnem letu 1973 znašati 7,1 milijarde dolarjev, toda razvoj je pokazal, da so bili izdatki višji, in sicer za eno do dve milijardi dolarjev. Vprašanje je zdaj, kako bo Nixonova vlada našla kritje za te stroške. Kongres (parlament) namreč ne kaže volje, da bi naknadno odobril nove zneske k proračunu. Sploh se v kongresu uveljavlja mnenje, da je treba stroške za vietnamsko vojno skrčiti, oziroma da je nastopil čas, ko bi se morali Američani umakniti iz Vietnama.
DIPLOMATSKI ODNOSI MED AMERIKO
IN ŠVEDSKO NISO BILI PRETRGANI
2e zadnjič smo kratko poročali, da je ameriško zunanje ministrstvo izrazilo željo, naj bi novi švedski veleposlanik ne nastopil svoje službe v VVashingtonu. Predsednik Nixon se je namreč čutil užaljenega s strani švedskega ministrskega predsednika Olo-fa Palmeja, ki je primerjal ameriško bombardiranje Severnega Vietnama z nacističnimi vojnimi zločini. Švedski zunanji minister Krister VVickman je dejal, da ZDA niso uradno sporočile švedski vladi omenjene želje, da bi švedski ambasador Vugue Moel-lers ne prispel na svoje mesto v VVashingtonu. Očitno je ameriško zunanje ministrstvo svojo željo izrazilo samo ustno po enem izmed svojih predstavnikov.
slavnostnem govoru je glavar Sima sicer pozval na toleranco in zatrdil, da jih teror iz ulice ne bo spravil s prave poti, toda tudi ko je zapuščal slavnostni prostor, so ga morali močno zastražiti. Ob odhodu pa je vseeno prišlo do incidenta. Tretji deželnozbor-ski podpredsednik Pavvlik je udaril enega izmed navzočih, ker je zaklical „Mi se ne pustimo zasužnjiti". Demonstrant ga je u-daril nazaj in šele sekretar deželnega vodstva SPO VVagner je preprečil nadaljevanje pretepa. Zvečer istega dne je demonstriralo okoli 800 ljudi, ki so se v 158 avtomobilih, ob spremljavi močnega hupanja, pripeljali iz Pliberka preko Dobrle vasi. Zbrali so se na dvorišču celovškega deželnega dvorca, zahtevali ugotavljanje manjšine in nasprotovali zakonu o postavitvi dvojezičnih topografskih napisov. Policija seveda ni posredovala.
Prejšnjo noč (9./10. oktobra) je ob 2. uri zjutraj okoli 100 ljudi demonstriralo na istem mestu, nakar pa so odšli še pred stanovanje glavarja Sime.
Prav na dan obletnice plebiscita je avstrijski zunanji minister Kirchschlager sprejel jugoslovanskega veleposlanika Mitjo Vošnjaka. Jugoslovanski veleposlanik je ministru Kirchschlagerju izrazil zaskrbljenost nad dogodki in pričakovanje učinkovitih u-krepov za rešitev nastalega položaja.
11. oktobra so avstrijski sindikati (OGB) izredno ostro obsodili dogodke na Koroškem. V izjavi je med drugim rečeno, da se današnje akcije proti dvojezičnim napisom lahko jutri sprevržejo v akcije proti socialnim in delavskim pravicam ter demokratičnim svoboščinam delovnih ljudi.
PROFESOR PAUL BASTID, BIVŠI MINISTER:
Tudi Pariz za pravice kor. Slovencev
Poziv kanclerju Kreiskemu
Bivanje predsednika avstrijske republike, g. Kreiskega, v Parizu ob priliki 12. zasedanja Socialistične Internacionale daje društvu ..Prijateljev Jugoslavije" ugodno priložnost, da opozori javnost na položaj slovenske manjšine na Koroškem. Koroški Slovenci, ki že od 6. stoletja živijo na meji med nemškim in slovanskim svetom, so bili po plebiscitu leta 1920 opeharjeni za velik del svojih pravic. Priključitev Avstrije nacistični Nemčiji leta 1938, masivne deportacije več stotin slovenskih družin in preganjanje, ki jih je zadevalo do leta 1945, so grozotno poslabšali položaj teh Slovencev, ki živijo ob jugoslovanski meji.
Po drugi svetovni vojni je to ljudstvo, ki je slovanskega porekla, katoliške vere in usmerjeno na Zapad, upalo, da mu bodo oblasti nove avstrijske republike dale njegove pravice in da bodo upoštevale Manjšinski štatut, zlasti pa še člen 7 državne pogodbe z dne 15. maja 1955. Toda diplomatski teksti so ostali vse preveč mrtve črke. Vse se dogaja, kot da dunajske oblasti prepuščajo krajevnim oblastem nalogo, da polagoma čimbolj zreducirajo slovenski element. Vse se dogaja, kot da bi ta manjšina morala s pomočjo časa končno izginiti.
Dogodki zadnjih mesecev so zelo značilni v tem oziru. Oblasti bi morale postaviti dvojezične cestne in krajevne napise. Ta odredba, ki jo zahteva pravičnost do manjšine, ki bi pa obenem služila tudi tujskemu prometu, je vzbudila bes nacističnih in pangermanističnih elementov, ki so na Koroškem še vedno strupeni, zlasti Heimatdienst. Ti so uničili krajevne in cestne napise. Ta sabotaža, ki je za Slovence znak, da se nacistična miselnost zopet prebuja, je pri manjšini povzročila živo reakcijo in bila povod za obsojanja vredne izgrede.
Društvo ..Prijateljev Jugoslavije" sodi, da bi avstrijska republika, ki v osrčju Evrope po uradnem nazivu predstavlja nevtralno državo, v svojem interesu morala dati koroškim Slovencem manjšinske pravice, kot to določa državna pogodba, in tako dokazati odkritosrčnost, uspešnost in upravičenost svojega evropskega poslanstva. Zato društvo ..Prijateljev Jugoslavije" izkoristi obisk g. predsednika Kreiskega v Parizu in ga poziva, naj na tem določenem področju dunajska vlada spremeni svojo politiko.
Kronologija dogodkov na južnem Koroškem
Ekumenski zbornik „V edinosti"
Hagtada 2laU ptice* dobil tudi Tlocian JlipuscU
Dne 11. januarja so v prostorih Mladinske knjige v Ljubljani podelili posebne nagrade revije „m“, nagrade Zlata ptica 72 za najboljše dosežke ustvarjalcev v letu 1972. Nagrade so prejeli: za prozo Florian Lipusch za knjigo „Zmo-te dijaka Tjaža" za poezijo Nataša Kastelic za zbirko pesmi „Samo za včasih" za slikarstvo, kiparstvo in grafiko Dragica Čadež-Lapajne in Zmago Jeraj ter Gorazd Šefran, za balet Lana Straničeva in za fotografijo Tone Stojko.
Niko Goršič je v uvodu v imenu revije „m“ poudaril, da je d raž vsakoletne podelitve priznanj Zlate ptice predvsem v dveh smereh: da so namenjene mladim ustvarjalcem za njihove umetniške kreacije in da žirijo sestavljajo slovenski kritiki. Letošnje nagrade se omejujejo le na likovno, književno in plesno področje in to zaradi tega, ker prav tem področjem, omeniti bi morali še film, posveča revija „m“ največ prostora. Prihodnje nagrade Zlata ptica bodo zajela tudi druga področja.
Herman Vogel je v obrazložitvi nagrade za Floriana Lipuscha dejal:
„Predvsem moramo ugotoviti spodbudno novost za slovensko literaturo: s prozo Floriana Lipuscha ,Zmote dijaka Tjaža’ se tisto pisanje, ki nastaja v našem zamejstvu, tokrat na avstrijskem Koroškem, dokončno poslavlja od folkloristične narodopisne in romantične literature... Ob Lipuschevi drznosti v besedi in izrazu — tega v literaturi slovenskih zamejskih piscev nismo bili vajeni — moramo nazadnje omeniti tudi zanimivo pisateljsko tehniko: avtor piše poročilo, objektivno pripoved o svojem glavnem junaku Tjažu, ga zasleduje in po svoje dodaja, kjer se za junakom izgubijo sledovi".
V mesecu januarju molimo po papeževem namenu, naj bi bila kmalu uresničena vsa prizadevanja za edinost med kristjani. Velika in važna je ta papeževa želja in prošnja. V zadnjih 100 letih so papeži kar po vrsti klicali k cerkveni edinosti. Začel je svetniški sv. oče Pij IX., ki je pobudil našega svetniškega škofa Slomška, da je pred 120 leti ustanovil ekumensko Bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki si je pozneje spremenila ime v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Bratovščina je po vseh naših škofijah lepo cvetela in se razširila celo na Češko, Slovaško, Hr-vatsko in drugam. Rodila je veliko uspehov zbližanja med slovanskimi kristjani — pravoslavci in s katoličani in Petrovim prestolom. Zasloveli so velehradski kongresi, ki so se jih udeleževali bogoslovni strokovnjaki z obeh strani. Med preprostim ljudstvom pa so cirilmetodijsko, zedinitveno misel naglašala posebna glasila, kot poljski Oriens, češki Apoštolat, slovensko Kraljestvo božje. Slovensko glasilo je ustanovil za Cirilov jubilej (1100-letnico rojstva sv. Cirila) univ. profesor, znani vzhodni strokovnjak, prelat dr. Fr. G r i v e c , leta 1927.
Lepo je izročilo tega lista, ki je leta 1941 zaradi vojne prenehal s 15. letnikom. Njegov zadnji urednik je bil p. dr. Tomaž Kurent iz Stične, ki je o sv. bratih Cirilu in Metodu napisal temeljito latinsko bogoslovno razpravo o njuni vnemi in njunem trudu za cerkveno edinost. Pred njim je bil tri leta urednik Kraljestva božjega (in Božjih vrelcev) dr. Metod Turnšek, tudi dr. Grivčev učenec in sodelavec.
Vzhodno glasilo Kraljestvo božje se je s svojimi 15 letniki po svoji tehtnosti in pestrosti, s svojim poročanjem med Slovenci zelo priljubilo. Po vojni so se od vseh strani (zlasti g. Merkun v ZDA) oglašali prosilci, naj bi Kraljestvo vendar le obnovili, čeprav v skromnejšem obsegu. In tej želji je ustregel bivši urednik dr. Metod Turnšek ter leta 1955 izdal krajši zbornik na 48 straneh in sicer pri Mohorjevi v Celovcu.
Ta pobuda je dobro odjeknila. Za Kraljestvo božje kot letni zbornik so se zavzeli slovenski ekumenski delavci v Rimu in Trstu, v Gorici in Celovcu. Izšlo je v zamejstvu še 9 letnih zbornikov, nato (1970) pa se je Kraljestvo božje preselilo v domovino, kjer je bilo začelo izhajati. Vendar so mu ekumenski delavci v domovini ime premeni-li, namreč V edinosti.
Tudi za leto 1972 je izšel ekumenski zbornik V edinosti — Kraljestvo božje (XXVII). Navedena sta kar dva kraja izdaje: Ljubljana — Maribor, kar pomeni, da obe bogoslovni fakulteti v ekumenskem delu tesno sodelujeta. Ekumenski zbornik so uredili dr. Stanko Janežič, dr. Franc Perko in Jože Vesenjak. Ekumenski zbornik je izšel v nakladi 2500 izvodov in obsega 150 strani z več dragocenimi ilustracijami.
Vsebina je zelo tehtna in sodobna. Uvodno besedo je napisal mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, ki je predsed-
Slovenska Istra
(1. nadaljevanje)
Od Rižane zavijemo globje po dolini do vasi Hrastovlje z znamenito taborsko cerkvico, pre-poslikano s freskami od slikarja Janeza iz Kastve (nad Reko) okoli leta 1490. V delih se zlivajo tokovi furlanske in alpske smeri. Zname-nita je zlasti freska Mrtvaški ples, ki prav s silo srednjeveške mistike vsakega opozarja, da ga b° ne glede na njegovo bogastvo ali položaj na koncu pobrala smrt. Po ogledu cerkvice se vračamo proti Kopru.
Prej ko pridemo do mesta, se vozimo ob pristanišču, ki nastaja na tleh izsušenega Skoci-lanskega zaliva. Od morja pridobljeni svet se imenuje bonifika. Nad samo bonifiko, kjer se raztezajo pristaniške naprave in skladišča, se rahlo dviga grič Sirmin. Na njegovih ronkih so zgradili velike petrolejske zbiralnike, kamor vo-dl iz bližnjega petrolejskega pristana. Nastajajoče pristanišče se razvija v industrijski in trgovski del na pripadajočem območju, kjer naglo nastajajo industrijski obrati za predelavo surovin. yostaja že trgovska prosta cona, v načrtu pa je se industrijska. Prav v zadnjem letu je nastal [toples za predelavo afriškega lesa. Blizu kri-Zjsča se je razmahnilo podjetje Iplas, ki se ba-v| s kemijo in pridelavo umetnih mas. Zadaj za Koprom se raztezajo obrati Tomosa, tovarne motornih koles, avtomobilov in motorjev za šport-ne barke. — Izgradnja pristanišča pa je vedno v zaostanku za naraščajočim prometom. Gradnja Pristanov in poglabljanja morja zahteva ogrom-aa vlaganja. Prevozne posle opravlja odpravnico podjetje Interevropa, ki si je svoje prostore zgradilo ob robu Kopra. Pogled na koprsko mesto zlasti od morske strani so pred par leti ska-
nik Ekumenske komisije Škofovske konference Jugoslavije. Njegova beseda velja 120-letnemu jubileju Slomškove bratovščine sv. Cirila in Metoda in je vzpodbuda Slomškove misli (njegovega testamenta), da »moramo za edinost kristjanov predvsem moliti in se pri tem zatekati k priprošnji svetih bratov Cirila in Metoda. Po tej molitvi bo rastla v nas ljubezen do vzhodnih bratov, želja po temeljitejšem spoznanju njihovega duhovnega zaklada ter po sodelovanju za skupne cilje krščanstva, kakor želi 2. vatikanski cerkveni zbor".
Uredništvo pa v uvodu omenja odlok o katoliških vzhodnih Cerkvah, da »Katoliška cerkev zelo ceni ustanove, liturgične obrede, cerkvena izročila in red krščanskega življenja vzhodnih Cerkva", saj „v teh vrednotah sije izročilo, ki preko očetov sega do apostolov in je del od Boga razodete in nedeljene dediščine vesoljne Cerkve".
Naši duhovniki in bogoslovci in tudi katoliški laiki bodo uredništvu, prof. dr. Janežiču in prof. dr. Perku, zelo hvaležni za pravi slovenski bogoslovni leksikon o vzhodnih Cerkvah, ki je v ekumenskem zborniku priobčen na 81. str. in poživljen s premnogimi dragocenimi ilustracijami.
Rimski jezuit prof. dr. Anton Koren je prispeval izvrstno gradivo o pravoslavni duhovnosti. Ob zaključku pravi: „V razpravi sem navedel precej primerov iz osebnih stikov s predstavniki sedanjih pravoslavnih Cerkva. Kar pa je navedeno iz knjig ali pa povedano v ekumenskem jeziku, je tudi resnično, ker črpam misli iz najsodobnejših resnih in razgledanih avtorjev."
Lepe so spominske besede v čast patriarhu Atenagoru in kardinalu Tisserantu, ki sta oba bila apostola cerkvenega edinstva.
V čem je problematika ekumenizma danes in jutri, je lepo nakazal bogoslovni profesor strokovnjak dr. St. Janežič. O teh problemih naj bi se pobliže seznali, da bo naša sodba pravilna!
Prijetno se bero sestavki: K bratom, Go-
Znamenita šibeniška katedrala Sveti Jakob, veliko delo Jurija Dalmatinca, je poškodovana. Poškodbe so opazili na kamniti plastiki glavnega in bočnega portala ter na apsidah katedrale, kjer se boči venec glav znanih Šibenčanov iz tistih dni. Po besedah direktorja mestnega muzeja v Šibeniku, profesorja Slave Grubišiča, so poškodbe katedrale, ki so jo sezidali v gotsko-renesančnem stilu v 15. stoletju, največ posledica vplivov dežja, vetra, manganovega prahu iz tovarne elektrod in ferolegur in morske soli. Strokovnjaki restavratorskega zavoda Hrvatske v Zagrebu zdaj proučujejo vse te vzroke poškodb in pripravljajo elaborat, na podlagi katerega bo potem republika odštela denar, potreben
žili z zgraditvijo dveh stolpnic, ki surovo razbijata ubranost mesta in njegovo kulturno dediščino.
Koper je mesto na nekdanjem otoku. Naselje je sprva nosilo grško ime Aegida, potem pa latinsko Capris, t. j. kozji otok, iz česar naj bi potem izhajal slovenski naziv Koper. Oglejski patriarhi so ga imenovali Caput Istrae, iz tega nato beneški naziv Capo distra (Capodistria). Koper je bil glavno mesto beneške Istre.
Mesto je tudi danes polno starin. Na njegovem vrhu kraljuje stolnica, zidana v gotsko-beneškem in lombardskem (od zunaj proti vrhu) slogu v 15. stol. Portali so lombardski. V notranjosti je znana slika »Marija z Detetom, šestimi svetniki in tremi angeli godci" slikarja Carpaccia (1516), prelep sarkofag sv. Nazarija (okoli 1332) Filipa De Sanctisa. Poleg tega še druge Carpacciove slike. Za stolnico je Krstilnica (baptisterij), okrogla romanska zgradba iz 13. stol. Stolnica se odpira na Glavni trg z znamenito Pretorsko palačo v beneško-gotskem slogu iz leta 1447. Nasproti je Loža, stavba v enakem slogu, ki sta jo leta 1463 zgradila Niccolč iz Pirana in Tommaso iz Benetk. Zadaj za stolnico je Brol s palačo Fon-tego v gotsko-renesančnem slogu. Po Čevljarski ulici (Calegaria) pridemo do trga Ob mostu s prelepo beneško fontano (1666) in prav značilnimi mestnimi vrati Muda.
Na Muzejskem trgu je stara palača Tacco v poznorenesančnem slogu z muzejem. Zbirke so zelo dragocene, platna Vivarinija, Carpaccia, Bellinija, istrska kuhinja idr. Stara imena ulic in trgov so danes nekoliko predrugačena. Preden se napotimo dalje proti Izoli, si z Belvedera ogledamo še ladje, ki čakajo pred pristaniščem in živahen promet v pristanih.
On stran bonifike je novo naselje Semedela z novimi vilami in zelenjem. Dviga se v grivo, pod katero teče cesta mimo hotelov in pokritega
spodov duh veje, Praktična ekumenska srečanja.
Priznanje je treba izreči ekumenskemu prizadevanju na Tržaškem, o katerem poroča dr. Angel Kosmač iz Trsta.
Mariborski kanonik Jožef Smej se v ekumenskem zborniku mudi in ocenjuje knjigo Loeven 71, kar je tudi koristno, da smo o tem stremljenju seznanjeni.
Zbornik se zaključuje s poročili Od vzhoda do zahoda in s kazalom letnikov »Kraljestva božjega" (1955—1968), ki so izšli v zamejstvu.
Okusna oprema Petra Požauka na platnicah in toliko lepih ilustracij v notranjosti dviga vrednost zbornika. Cena je 30.— šil. Ekumenski zbornik dobite v knjigarni Mohorjeve in v Dušnopastirskem uradu v Celovcu in pri župnih uradih.	Dr. M. T.
za zavarovanje katedrale iz sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti.
ARSLANAGIČEV MOST STOJI NA NOVEM KRAJU
Eden najlepših spomenikov bosansko-hercegovske arhitekture iz sredine 16. stol. je Arslanagiča most pri Trebinju. Nekoč se je vzpenjal prek Trebinjščice malce izven tega mesta. Potem pa, ko je dolino začela polniti voda iz jezera (zgradili so naprave za elektrarno), so most počasi razstavili in ga prenesli tik pred Trebinje. Tako je ostal ohranjen lep zgodovinski spomenik, ki stoji zdaj — spet »sestavljen" — v vsej svoji lepoti.
morskega kopališča v Žusternl, kjer se lahko tudi pozimi okopamo, dalje proti Izoli. Zadaj za Tomosom gre cesta proti Marezigam, kjer so se leta 1921 uprli fašistom in njihovim volitvam ter fašiste pregnali, potem pa se fašistično maščevanje ni več nehalo. Na isto stran pridemo tudi v Šmarje. Okoli gričev uspevajo trte, znani refošk, malvazija, kabernet. Ob zidovih delajo senco fige, na dvoriščih pa murve. Nekakšna umirjena odmaknjenost in lepota prevladuje tukaj nad šumnostjo ob obrežju.
Podamo se končno v Izolo, ribiško središče s tovarno »Delamaris", nekdanjo Arrigoni. Mesto samo je kot Koper bilo otok, kot že ime pove. Danes se za njim širijo industrijske delavnice, tovarna igrač »Mehanotehnika" in druge. Sredi mesta na višini je cerkev sv. Mavra, od tu se svet na drugo stran prevesi proti morju z bregom, ki je primeren za kopanje in za sprehode. Okolje v mestu je nekoliko bolj odprto kot v Kopru. Med zgodovinskimi stavbami je pomembna palača Besenghi iz 18. stol. Za mestom se odpira prijetna sončna kotlina z obronki, kjer je bilo poprej mnogo vinogradov za izolskim vinom. Malo naprej od Izole je Zaliv sv. Simona, kjer so zrasli veliki hoteli, Nad tem pa se dviga grič Belveder, kjer je tudi hotel s prelepim pogledom na Izolo.
Od tod prispemo po drevoredu s pinijami v drago, kjer leži Strunjan. Od glavne ceste do morja je še kilometer ali dva. V ravnem zatoku so strunjanske soline, za slovenskega celinskega prebivalca prava zanimivost. Na koncu drage na desni strani je grič in na njem strunjanska cerkev Marijinega prikazanja, ki je obenem božja pot, največja v Istri. Sem so prihajali v procesijah tudi z barkami. Cerkev hrani nekaj lepih slik, med njimi je najlepša Marijina z mogoče, arabskim napisom, ki še ni razvozlan.
(Dalje prihodnjič)
OSTANKI RIMSKEGA VODOVODA PRI RAČAH
Gre za naključno najdbo, kakršne pa se razveseli vsak arheolog. Kustos mariborskega pokrajinskega muzeja, arheolog Stanko Pahič se je peljal z vlakom mimo postaje Rače na progi Maribor-Pragersko in skozi okno vagona nenadoma opazil ostanke starega rimskega vodovoda. Železniški delavci so namreč pri utrjevanju nasipa za železniško progo južno od železniške postaje Rače začeli kopati drenažni jarek in naleteli na rimske ostaline, česar pa niso vedeli. Le naključju se je treba zahvaliti, da je Stanko Pahič kmalu prišel na kraj najdbe in se lotil strokovnega izkopavanja.
Ugotovil je, da gre za ostanke starega, približno 20 km dolgega vodovoda iz rimskih časov, ki je nekoč pred slabima dvema tisočletjema vodil od Frama, kjer so na pohorskem pobočju Rimljani menda zajezili Framski potok (kar še ni dokazano), do starodavnega rimskega Poetovija. Arheolog je izkopal ostanke vodovoda — žgan glinen žleb, ki je bil zavarovan na obeh straneh z dokaj močnim zidom iz lomljenca in je počival na podlagi iz drobnejših prodnikov. Pokrit je bil brez dvoma z večjimi ploščatimi kamni, ki pa jih ni več.
Arheolog Stanko Pahič je po končanem odkopavanju zabeležil vse podatke o najdbi, ker bodo najdišče slej ko prej zasuli, ali pa se bo zaraslo samo od sebe.
—-— -------------------------*\
Počastitev obletnice Blaža Kocena
Na Moravskem so se pretekli mesec spomnili našega velikega slovenskega geografa Blaža Kocena ob 150-letnicl rojstva in 100-letnicl njegove smrti. Na Slovenskem pa sta občini Sv. Jurij pri Celju in Geografsko društvo Slovenije odkrila 29. oktobra 1972 v rojstni vasi Blaža Kocena v Hotuljah pri Ponikvi blizu Celja, na mestu, kjer je do nedavnega stala Kocenova rojstna hiša, spomenik z vzidano spominsko ploščo In ga Izročila v varstvo ponikovski šolski mladini. Pred tem je bila v Kulturnem domu v Ponikvi spominska svečanost, kjer je o Blažu Kocenu ter o okolju, iz katerega je izšel, govoril docent dr. Marjan Žagar, organizirana pa je bila tudi skromna razstava Kocenovih del. Slavnosti so se u-deležili številni domačini ter geografi In nekateri drugi kulturni delavci iz Ljubljane, Maribora in Celja.
X_________________________________>
ORATORIJ POSVEČEN MATIJI GUBCU
Ob 400-letnici kmečkih puntov, ki jo bodo praznovali letos, je Hrvatsko narodno ka-zalište uvrstilo v svoj spored oratorij »Hod po mukah Ambroža Matije Gubca, zvanog Beg" skladatelja Iva Brkanoviča. Oratorij je komponiran za deset solističnih vlog, veliki operni zbor in okester. Praizvedbo, ki bo v začetku marca, pripravlja intendant HNK Mladen Škiljan, glasbeno vodstvo pa je v rokah direktorja Opere Nikše Bareza. Skladatelj je začel komponirati oratorij že pred štirimi leti, v svoje delo pa je, kot je povedal, vključil elemente avantgardne glasbe. Libreto je napisala Dunja Robič, pri čemer je v marsičem uporabljala obsežno zgodovinsko gradivo iz časov kmečkih puntov.
v
Poškodovana katedrala v Šibeniku
BaBBBBBflflBBflBBBBaBBBBBBBflBBBBBBBaBBBSBBflBBBflBflBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBHBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBflHHSBfll
r
Dom v Tinjah vabi na
Tečaj za kmetice II
Prof. dr. Vinko Zvvitter: „Zemlja in kmetica"
Odnos kmečkega človeka do grunta se v nizu socialne zgodovine spreminja. S predavateljem se hočemo raz-govarjati o tem bistvenem vprašanju evropskega kmetijstva.
Dipl. medicinska sestra Lenčka Kralj:
„Prva pomoč v gospodinjstvu" Kako naj zgleda naša domača apoteka? — Kaj naj vsebuje? — Umetno dihanje in prva pomoč pri ranjencih itd.
Sodnik g. dr. J. G r e g o r i: »Aktualna pravna vprašanja vsakdanjosti pri kmečkih obratih"
Referent bo govoril: o dednem pravu (Erbrecht); oporoki (Testament) in o zapuščini; skrbi za meje posestev, o servitutih na zemljiščih; vzdrževanju živali; o trženju na obroke, o mapi pri zemljiški knjigi, o sosedstvu pod pravnimi vidiki.
Začetek: 30. jan. 1973, ob 8. uri. Zaključek: 30. jan. 1973, ob 17. uri.
Tečaj o narodno-gospo-darskih vprašanjih
Med osnovne elemente, na katerih se vsak narod razvija, sodi poleg njegovih političnih sil, njegove kulturne tradicije in ustvarjalnosti njegova gospodarska zakoreninjenost na teritoriju, kjer živi. Vse to velja še posebej za narodno skupnost, ki na zgodovinsko, geografsko ali politično določenem teritoriju živi skupno življenje z drugimi narodnimi skupnostmi. Taki skupnosti ne preostaja drugega, kot da se politično aktivno vključi v družbeno-so-cialna stremljenja države in da je kulturno, pa tudi gospodarsko povezana s svojo narodno matico. Da so te nujnosti povod za vrsto konfliktov v narodni skupnosti sami, še bolj pa povod za izigravanje članov te skupnosti, kaže dosedanja zgodovina dvajsetega stoletja, tako imenovanega industrijskega stoletja. Vprašanje razvoja narodnih skupnosti je v tem stoletju postalo vprašanje njihove gospodarske zakoreninjenosti na teritoriju, kjer živijo, in njihove sposobnosti, da na tem teritoriju črpajo svoj delež iz dobrin, ki jih zemlja omogoča in ki jih kmetijstvo in gozdarstvo ter obrt, industrija in turistično gospodarstvo nudijo. Če po tem spoznanju presojamo problematiko koroških Slovencev v našem industrijskem stoletju, potem moramo priznati, da se na svoji zemlji nismo v potrebni meri gospodarsko zakoreninili in da se nismo znali zakoreniniti.
Referent:
g. inšpektor Blaž Singer Začetek: 4. februarja 1973 ob 14. uri. Zaključek: 4. februarja 1973 ob 18. uri.
Duhovne vaje za može
»Najboljše v človeku je nemir za višjim, hrepenenje po plemenitejšem in žrtev zaradi obojega."
(Romano Guardini)
»Značaji, ki jih res moreš spoštovati, so vedno bolj redki. Priznam, da sem značaje te vrste našel le tam, kjer sem našel globoko utrjeno versko življenje."	(Goethe)
Voditelj:
dekan Kristo S r i e n c Začetek: v četrtek, 1. 2., ob 19. uri. Zaključek: v nedeljo, 4. 2., ob 13. uri.
<____________________________________J
( \ KOMENTAR — KOMENTAR — KOMENTAR — KOMENTAR — KOMENTAR —
Einspieler — Strilzl — Kommission
Die »Kleine Zeitung" in Person des stellvertretenden Chefredakteurs und Leiters der Klagenfurter Redaktion Heinz Stritzl h at vvieder zugeschlagen; wohl unter dem Motto: »Man haut den Schvva-chen, der kann sich sovvieso nicht vveh-ren." Doch ganz so ist es vviederum auch nicht.
Fur den uneingevveihten Leser ist unser Trachten vvirklich ein starkes Stiick, denn nach Stritzl laBt sich mei-nen, wir lehnen Prof. Einspieler (»hervor-ragender Kenner der Karntner Verhalt-nisse und anerkannter Slavist") nur des-halb ab, weil uns seine Nase nicht palBt. Wir vvollen gar nicht untersuchen und haben es auch nicht, ob Dr. Einspieler vvirklich ein hervorragender Slavist ist, obvvohl er sich erst nach sehr, sehr vie-len Jahren seines slavistischen VVirkens der Tatsache bevvuBt vvurde, da(3 d as sog. „Windische“ ein slovvenischer Dialekt ist (Stadtgesprache) und friiher jahrelang bevvuBt oder fahrlassig irrte. Wir haben auch vveder seine national-sozialistische Vergangenheit noch die eines anderen untersucht, bevor vvir unsere Stellungnahme fur die Kommission abgaben (das meint doch Stritzl, vvenn er davon spricht, man konnte auch slovvenische Kommissionsteilnehmer ab-lehnen), fur uns vvar lediglich seine nun-mehrige Tatigkeit ausschlaggebend.
DaB vvir eine Zusammenarbeit mit dem Heimatdienst ablehnen, scheint man schon eingesehen zu haben, anders ist es bei den „Windischen“, den germa-nisierten Slovvenen. Wohl kann man der freivvilligen Entscheidung jedes Einzel-nen nicht entgegenvvirken, aber eine or-ganisierte Bevvegung, deren Ziel es ist, die Assimilierung zu beschleunigen, ist nach jeder Auslegung staatsvertrags-vvidrig und somit gemaB A rt. 7, Abs. 5 zu verbieten. Auch ein »Bund der VVindi-schen" kann nur diese eine Zielrichtung haben, sonst vvare doch sein Bestand und seine Tatigkeit ohne jeden Sinn und Zvveck. Prof. Dr. Einspieler ist nun eben Chef dieses Vereins und dessen Tatigkeit laBt sich von seiner Person nicht trennen, auch vvenn er durchs Hinterturl (man spricht von einer „Lex Einspieler") in die Kommission gekommen ist.
Der Chef der Karntner »Kleinen Zeitung" vvare ohne Zvveifel besser beraten, vvurde er auch G runde fur diese oder jene Entscheidung der slovvenischen Volks-gruppe suchen und aufzeigen, als immer den Besservvissenden zu spielen und Ohrfeigen zu verteilen; seine AuBenmi-nisteralliiren nehmen aber allmahlich schon pathologische Zijge an.
Filip VVarasch
_________________________________________V
SELE
Prazniki so nam minuli večinoma v jasnem in sončnem vremenu, le parkrat so nam iz doline poslali meglo, da smo mogli občutiti, kako neprijetno obdaja stalna megla one tam spodaj ob Dravi.
Zadovoljni smo tudi, ker ni veliko snega. Pa ne vsi! Naši smučarji si ga želijo več. Šolarji se seveda v počitnicah posebno radi in mnogo smučajo. Trem pa je veselje pokvarila grenka nezgoda: zlomili so si pri smučanju nogo. Mačnikov Robert se je na Hajnžičevem travniku navzdol zapeljal v kup seveda s snegom pokritega gnoja. Ali je Hajnžič ravno semkaj moral navoziti gnoj, da sem na njem padel! Tako je zagodrnjal in bil potrt bolj, ker je zlomil smučke, kot da je zlomil nogo v stopalu. Dan navrh se je podobno ponesrečil Senčnikov Martin, potem pa še Malovodnikov Valter. Vsi trije so morali del počitnic preživljati v bolnici, sedaj so pa že vsi doma, noge v mavčevem oklepu. Mlade kosti se kmalu sprimejo in
Koroška stvarnost —
v NAŠEM TEDNIKU * *
noge zopet utrdijo. Morda bodo zanaprej pri smučanju bolj previdni.
Franc Pristovnik, p. d. Hus, je na svojem zemljišču na sončni strani uredil vlečnico, ki smučarje brez truda privleče do vrha, odkoder imajo po zložnem in prostranem zemljišču prost zalet navzdol. Ta naprava bo posebno dobro služila začetnikom smuškega športa.
*
V preteklem letu se je v selski fari rodilo 19 otrok: 9 fantkov in 10 deklic.
Umrlo je pet faranov, štirje možje in ena žena. Razen enega mladega moža so vsi ostali umrli v starosti čez 60 let, dva moža celo precej čez 80 let.
Porok je bilo doma pet, sedem nevest in ženinov pa se je zvezalo v zakon drugod.
Kdor primerja število rojstev in smrti, misli, da Sele številčno rastejo. Treba pa je upoštevati, da se Selani tudi izseljujejo. Je pač ugodno, da tam, kjer delajo, tudi prebivajo. Mnogi so zaposleni v Borovljah, lepo število od njih si je tam že zgradilo lasten dom. Neki hudomušnež je rekel, da so Borovlje že malo »poselanjene". Drugi pa le raje ostanejo v domačem kraju in se na delo vozijo z avtom, prosti čas pa so vendar doma med svojci. Po dolini in na Šajdi je zadnja leta zraslo že več lepih domov. Domovina — mili kraj!
PODJUNA
Da ne bodo bralci Našega tednika mislili, da naše vasi ni nikjer na svetu, ker se imenuje Podjuna, ki leži v Podjunski dolini, se oglašamo prav iz Podjune in poročamo nekaj novic.
Naša vas leži pod goro Sv. Heme. Hišnih številk je sedaj, ko so pozidali nove hiše, devetintrideset. Imamo tudi lepo asfaltirano cesto od Globasnice do glavne ceste k Belovčam. Poleti se vozijo k nam letoviščarji in si ogledujejo naš lepi kraj. Nekatere hiše jih imajo tudi pod streho.
Imeli smo tudi dvojezični napis, ki ga je postavila cestna uprava, a je kmalu izginil. Ponovno so ga postavili, a nestrpnežem ni bilo prav in so ga zopet odstranili ter vrgli v bližnjo koruzno njivo.
Verujemo v pravico, ki bo zmagala, potem bodo takšni elementi spoznali in spoštovali drug drugega in živeli v slogi.
V naši vasi stoji lepa podružna cerkev, ki spada globasniški fari. Stoji na malem hribčku, posvečena je sv. Janezu Krstniku. Cerkev je bila zidana leta 1678 in je prav privlačna za domačine in tujce.
Skoraj vsako sredo pride k nam g. župnik iz Globasnice, da daruje sv. maše za rajne.
Na stolpu cerkve je bil postavljen že-
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
bo na povabilo obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev gostovalo s komedijo Antona Tomaža Linharta
Ta veseli dan ali Matiček se ženi
v soboto, 3. februarja, ob 19.30 v dvorani pri Šoštarju v Globasnici; v nedeljo, 4. februarja, ob 14. uri v kinodvorani v Borovljah in ob 19. uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Na predstave vabita:
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA	KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
lezni petelin, ki je bil najboljši napovedovalec vremena. Lansko leto v jeseni, ko je bila strašna nevihta, pa je petelina odtrgalo; padel je v grmovje, da smo ga morali precej časa iskati. Sedaj čaka, da ga ponovno postavijo v službo.
Po tej nesreči je zadela našo cerkvico še hujša.
Do sedaj še neznani vlomilci in tatovi so v noči od 2. na 3. januarja 1973 vdrli skozi okno v notranjost cerkve ter ukradli osem svečnikov, križ glavnega oltarja pa so odlomili in odnesli. Tudi ogrinjali za procesijo so ukradli. Upamo, da bodo storilce varnostni organi kmalu izsledili in zaprli. Vsi vaščani žalujemo za ukradenimi rečmi, ki so služile v božjo čast, vaščanom pa v ponos. Šele pred nekaj leti smo na pobudo g. župnika ter s skupnimi močmi obnovili našo podružno cerkev.
Ko se bo spet nabralo kaj novic, se bomo oglasili, ter želimo naknadno vsem bralcem našega lista srečno novo leto.
VABILO
Podjunska glasbena skupina vas prav prisrčno vabi na
GLASBENO-PEVSKI KONCERT
ki bo v nedeljo, 28. januarja 1973, v gostilni Planteu v Goričah.
Začetek ob 14. uri popoldne.
ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI:
Angela Wornig, Celovec	200.— šil.
Dr. Ingomar Heyer,
Salzburg-Aigen	100.—šil.
Franc Vodnik,
Preitenegg / Lav.	60.— šil.
Hanzej Oman, Dunaj	50.—šil.
Anton Kuchling,
Bistrica / Zilja	50.— šil.
Janko Grafenauer, Beljak	20.— šil.
Marija Strohmayer, Admont	10.— šil.
N. N., San Frančiško	68.— šil.
VSEM ISKRENA HVALA!
Ob zobu povedano.
LOGIKA PRI VOLKSZEITUNGI!
V št. 10/73 od 14. januarja je zopet pokazala Volkszeitung, da kar ne more iz svoje vindišarske manije, ki hoče iz vsakega Slovenca, ki ne vpije glasno, da je slovenskega rodu, narediti pač vindišarja. Kar neprijetno ji je, da je neki slovenski dnevnik zahteval za prebivalce v Kanalski dolini, to
Slovensko prosvetno društvo »Danica" in Pevsko društvo Št. Vid v Podjuni imata v nedeljo, 21. januarja, ob pol treh popoldne pri Voglu v Št. Primožu svoj
REDNI OBČNI ZBOR
z običajnim dnevnim redom.
Ob tej priložnosti bo vladni svetnik dr. Pavel Apovnik imel skioptično predavanje o lužiških Srbih.
člani in prijatelji obeh društev prisrčno vabljeni!
Odbora
je v okolici Trbiža, večjezične krajevne napise: poleg italijanskih tudi nemške in slovenske. Pri tem seveda ne more mimo trditve, da tam ni nobenih Slovencev, ker »se niso še nikdar izjavili za Slovence".
Kako so možgani strokovnjakov okrog VZ od histerije vindišarske teorije zmešani in nezmožni najosnovnejše logike, dokazuje isti članek, ki nekoliko naprej dobesedno pravi: »Kako velik pa je del nemško govorečega ljudstva iz (italijanskih) ljudskih štetij, ni mogoče ugotoviti. Leta 1910 (v Kanalski dolini) je bilo 6397 Nemcev, 1682 Slovencev in 10 Italijanov". Naslednji stavek pa zopet ne pozna več Slovencev, ko pravi: »Število nemško-govorečih in vindišarjev je mogoče danes presojati...“
Tem kronično bolnim aktivistom vindišar-stva bi zares svetovali, da prosijo svojega »velikega mojstra" vindišarske teorije za pouk o najbolj primitivnih pravilih logičnega mišljenja (in pisanja) ali pa so tako zaslepljeni, da so zmožni takšnih kozlov... Zanimivo pa je, da celo oni priznavajo, da leta 1910 ni bilo nobenih vindišarjev pri ljudskem štetju!	xy
Uradno sporočilo o obisku delegacije koroških Slovencev
Na povabilo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije je 11. in 12. januarja 1973 obiskala SR Slovenijo delegacija koroških Slovencev, ki so jo sestavljali: predsednik NSKS dr. Joško T i s c hi e r, predsednik ZSO dr. Franci Z w i 11 e r, podpredsednika ZSO in NSKS dr. Pavle A p o v n i k in dr. Reginald V o s p e r -n i k ter dipl. ing. Franc Einspieler, dr. Matevž Grilc, Rado Janežič in dipl. jur. Filip W ar as c h.
Delegacija koroških Slovencev je imela izčrpne razgovore s predsednikom izvršnega sveta Andrejem Marincem in njegovimi sodelavci Rudijem Čačinovičem, Francem Razdevškom, Jož. Hartmanom in Markom Kosinom. Delegacijo sta sprejela tudi podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Jože Brilej in podpredsednik republiške konference SZDL Vlado Beznik. V razgovorih je ves čas sodeloval tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej. Gostje iz Koroške so obiskali tudi rektorja univerze v Ljubljani prof. dr. ing. Mirjana Grudna, I. gimnazijo v Ljubljani in prisostvovali predstavi i>Romea in Julije« v ljubljanski Drami.
V	razgovorih na izvršnem svetu so predstavniki koroških Slovencev seznanili predsednika izvršnega sveta s svojim položajem ter problemi in se zahvalili za odločno podporo, ki sta jo slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem dajali SR Slovenija in SFR Jugoslavija vedno, posebno pa še ob nedavni protislovenski gonji.
V	razgovorih je bilo ugotovljeno, da sta se — ob podpiranju prizadevanj koroških Slovencev, da jim republika Avstrija v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, avstrijskimi ustavnimi
določili in svečanimi obljubami zagotovi pogoje za vsestranski narodnostni, kulturni in gospodarski razvoj — SFR Jugoslavija in SR Slovenija vseskozi zavzemali za ureditev položaja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in s tem za čimboljše medsebojne odnose z Avstrijo. Kljub temu pa položaj slovenske manjšine še vedno ni zadovoljivo urejen in se je v zadnjem času z izpadi zoper dvojezične krajevne napise celo poslabšal.
Ponovno je bilo poudarjeno, da bosta SR Slovenija in SFR Jugoslavija kot država matičnega naroda in sopodpisnica državne pogodbe odločno podpirali z vsemi političnimi in mednarodno-prav-nimi sredstvi, vključno internacionalizacijo, prizadevanja koroških Slovencev, da v okviru republike Avstrije dobijo popolno manjšinsko zaščito, ki jim gre po državni pogodbi in drugih mednarodnih aktih ter določilih avstrijske u-stave.
Izraženo je bilo skupno prepričanje, da bo republika Avstrija onemogočila protislovensko dejavnost ter ustvarila potrebne politične, pravne in materialne pogoje, da se bodo Slovenci na avstrijskem Koroškem lahko vsestransko razvijali kot dejansko enakopravna narodnostna skupnost. S tem bi bili postavljeni trdni temelji tudi za razvijanje in krepitev sodelovanja med SR Slovenijo in deželo Koroško, s tem pa tudi med SFR Jugoslavijo in republiko Avstrijo, kar je pomembno tudi za mir in stabilnost v tem delu Evrope, še prav posebno sedaj, ko so v teku priprave za konferenco o evropskem sodelovanju in varnosti.
Ljubljana, 12. 1. 1973
Koroški Slovenci v Ljubljani
Pogled na delegacijo koroških Slovencev ob obisku Skupščine SRS v Ljubljani. Pozdravlja podpredsednik skupščine dr. Jože Brilej.
Inž. Marinc: Konferenca o evropski varnosti se bo morala ukvarjati tudi z vprašanjem enakopravnosti narodov v Evropi
Predsednik Izvršnega sveta inž. Marinc se je v polni meri strinjal z izvajanji zastopnikov koroških Slovencev ter nam obljubil
Predsednika NSKS in ZSO v razgovoru s predsednikom slovenske vlade.
vsestransko podporo matične Slovenije. »Podpora koroških Slovencev je stvar cele Jugoslavije,“ je ponovno zagotovil predsednik slovenske vlade. Ko je člane koroške de-le9acije obvestil o notranjepolitični situaciji v Sloveniji in Jugoslaviji se je Marinc dotaknil konference o evropski varnosti in iz-
javil, da bo morala le-ta reševati odprta vprašanja v Evropi; semkaj pa spada tudi vprašanje enakopravnosti narodov in narodnosti v Evropi.
Sprejem pri dr. Brileju in Vladotu Bezniku
Ob priliki bivanja v Ljubljani je bila sprejeta delegacija koroških Slovencev tudi od podpredsednika slovenske Skupščine dr. Jožeta BRILEJA in podpredsednika (v zastopstvu obolelega predsednika) SZDL Slovenije Vladota BEZNIKA.
Tudi razgovori pri Skupščini in Socialistični zvezi so potekali v prijateljskem vzdušju. Vsepovsod je bilo postavljeno v ospredje razumevajoče in angažirano stališče forumov SR Slovenije za vprašanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Stališče SZDL do zamejskih Slovencev
Podpredsednik SZDL Beznik je formuliral stališče svoje organizacije do zamejskih Slovencev v štirih točkah sledeče:
1.	Ne glede na ideološke razlike sodeluje SZDL z vsemi, ki niso sovražno razpoloženi napram Jugoslaviji. To sodelovanje sloni na medsebojnem spoštovanju in enakopravnosti.
2.	Slovenska manjšina mora biti subjekt, ne objekt in to v vseh pogledih.
3.	SZDL priznava enotnost slovenskega kulturnega prostora; skrb za manjšino je zato skrb slehernega človeka v Sloveniji in skrb vseh organizacij.
4.	SZDL smatra, da so dobrososedski odnosi pogojeni z odnosi države do manjšin.
Slovenska koroška delegacija je obiskala tudi rektorja univerze v Ljubljani prof. dr. ing. Marjana Grudna in I. gimnazijo v Ljubljani; prisostvovala pa je tudi predstavi „Romea in Julije" v ljubljanski Drami.
Dr. Heinrich Riesenfeld sprejel delegacijo koroških Slovencev
Kakor pri obeh prejšnjih obiskih je obiskala delegacija koroških Slovencev tudi sedaj avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani dr. Heinricha RIESENFELDA.
Generalni konzul je izrazil veselje, da ga je delegacija tudi tokrat obvestila, da ga želi obiskati. Poudaril je, da upa, „da bodo težave, ki so nastale v razmerju med obema narodnostnima skupinama na Koroškem in kot posledica tega v odnosih med našo domovino in Jugoslavijo, prav kmalu premagane in da bo nato prišlo zopet do miroljubnega in prijateljskega sožitja na Koroškem in k nadaljni izgradnji dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, zlasti pa Slovenijo, kakor je to iskrena želja nas vseh.“
Dr. Vospernik in dr. Apovnik se zahvalita avstrijskemu generalnemu konzulu
V imenu slovenske delegacije sta se zahvalila generalnemu konzulu za topel sprejem, predvsem pa za pozdravne besede v slovenščini podpredsednika NSKS in ZSO dr. Reginald Vospernik in dr. Pavle Apovnik. Dr. Vospernik je poudaril, da niso prišli Slovenci v Ljubljano, da bi obtožili republiko Avstrijo, temveč zato, da izrazijo kot člani slovenskega narodnega telesa kulturno poslanstvo: biti povezava med dvema deželama. Ne moremo pa zakrivati dejstva, da more priti do pristne in globoke povezanosti med obema deželama samo tedaj, ko bo uživala slovenska narodna skupnost vse te pravice, ki ji gredo po izjavah koroškega deželnega zbora iz leta 1920.
Tudi dr. Apovnik je omenil naklonjenost generalnega konzula dr. Riesenfeida napram koroškim Slovencem in izrazil željo, „da bi postal krog tistih, ki mislijo tako kot Vi, na Koroškem veliko širši, kajti samo tako bi mogli doseči za nas ugodnejšo in zadovoljivo rešitev manjšinskih vprašanj. Vendar sem glede tega, kljub svoji mladosti, spričo 17-leinega čakanja in upanja na rešitev manjšinskih vprašanj zelo pesimističen", je je nadaljeval podpredsednik ZSO in končal z mislijo, da moramo potisniti pesimizem ob stran, saj bi sicer bilo naše delo brezmiselno ter delati naprej z upanjem v pravično rešitev.
Ob koncu uradnega obiska je bilo objavljeno uradno sporočilo, ki ga ponatisnemo na posebnem mestu.
Po uradnem obisku v Sloveniji
(Nadaljevanje s 1. strani)
podpirala vse težnje koroških Slovencev na poti do enakopravnosti v avstrijski državi, izstopa kot rezultat našega obiska v Ljubljani predvsem zagotovilo, da bo Slovenija z vzajemno in široko razpredeno akcijo podprla željo koroških Slovencev po nujno potrebnem kulturnem centru in domu. Želeti bi bilo, da bi tako Avstrija in koroška dežela kot Slovenija soomogočile ta načrt in tako javno dokumentirale funkcijo mostu, ki gre koroškim Slovencem. Na ta način poživljeni kulturni dejavnosti bi se vsaj deloma izpolnila obljuba koroškega deželnega zbora iz leta 1920, ki obeta koroškim Slovencem neoviran vsestranski razvoj za danes in jutri.
Pretekla politična jesen na Koroškem, ki je ponovno poživila latentne protislovenske sile, je odigrala — to je bilo mogoče videti tudi ob našem obisku v Ljubljani — svojo dialektično vlogo prav tako v vsem slovenskem prostoru. Budna o-svestitev in živo zanimanje za položaj koroških Slovencev sta le dva vidna rezultata. Ni naključje, da je bila ena izmed točk obiska tudi srečanje z dijaki in profesorji bežigrajske gimnazije, kajti prav mladina z živo angažiranostjo spremlja vse pozitivne in negativne premike na Koroškem. Soglasno je bila od vodstva te gimnazije ter od dijakov samih zavrnjena lažna teza o zemljevidih z neresničnimi mejami in o učbenikih z baje previsokimi številkami o koroških Slovencih, kajti prav te teze služijo Heimatdien-stu pri stalnem kurjenju šovinističnega ognja.
Iznašanja predstavnikov Slovenije so bila odločna, vendar realistična, brez vsakršnega šovinizma in pretiranega nacionalizma. Morda je prav to v tem političnem trenutku, ko niti ena dvojezična tabla ni več preživela, spodbudno znamenje tudi za našega političnega nasprotnika v deželi. Trezna presoja je o-stala naš koroško-slovenski imperativ v črnih oktobrskih dneh in se je manifestirala tudi tokrat pri tretjem uradnem obisku v Ljubljani. Treznost pa ne pomeni mevžarstva in popuščanja, še manj pa je to patologija, duševna bolezen, kakor so nam na Koroškem tudi skušali očitati.
Važni termini za občinske volitve 1973
Volilni upravičenci so vse osebe z avstrijskim državljanstvom, ki so se
rodile do 31. 12. 1953.
Kandidirati morejo vse osebe z avstrijskim državljanstvom, ki so se
rodile do 31. 12. 1951.
22. 1. 1973 — Stichtag (po tem terminu se odloča volilna upravičenost po državljanstvu in stalnem bivališču).
Do 29. 1. 1973 — stranke, volilne liste in imenske liste morajo do tega dne zaprositi za prepise volilnih imenikov. Ker je zadnji termin za vložitev liste šele 2. marec, more zahtevati volilne imenike tudi občan, ki zatrdi, da namerava skupina ljudi vložiti svojo listo.
Od 12. 2. 1973 do 21. 2. 1973 — vpogled v volilne imenike.
Od 22. 2. 1973 do 27. 2. 1973 — v tem času so možni prizivi proti vpisom v volilni seznam.
2. 3. 1973 — do 16. ure je zadnji termin za vložitev liste pri občinski volilni oblasti (občinski urad).
Do 15. 3. 1973 — morajo stranke in volilne liste javiti volilne priče.
Do 22. 3. 1973 — more zahtevati vsak občan volilno karto.
25. 3. 1973 — občinske volitve.
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT -ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
Prvo mesto kot cilj
Sicer člani Slovenskega atletskega kluba (SAK) na občnem zboru začetka januarja o tem niso veliko govorili, vendar so vsi vedeli, da ima vse delo, da imajo vsi napori predvsem cilj, postati prvi v svoji skupini. Drugi nameni kluba so namreč deloma že uresničeni. To je poudaril tudi predsednik dr. Zdravko I n z k o v pozdravnem govoru. Dejal je, da je znan SAK že v prostoru Bače, Metnitztal. St. Michael v Labotski dolini, Labotu in Žitari vasi. V teh krajih in tudi v mnogih drugih je SAK že igral in nogometaši so s poštenimi nastopi pridobili občinstvo zase. To posebno v docela nemških krajih, kot Launsdorfu in St. Michaelu v Labotski dolini. Vsem nogometašem sta še v spominu lep sprejem in objektivno občinstvo.
Tudi koroški časopisi, predvsem Kleine Zeitung in KTZ, so pozitivno poročali o nastopih in zadržanju kluba. Posebno je priljubljen SAK pri celovških sodnikih, ki vsi hvalijo športni nastop mladega moštva. Lahko rečemo, da je SAK znan po vsej Koroški kot simpatičen klub. Zdravko Inzko je nadalje dejal, da mora SAK gojiti tudi v bodoče ta dober glas in da je uspeh na tem področju dosedaj skoraj maksimalen.
Vsi udeleženci občnega zbora so si bili edini, v tem da mora slediti dobremu glasu tudi dober športni uspeh, saj drugače ni-
ma vse pisanje in lepo govorjenje o SAK nobenega pomena. Iz sedanjega drugega mesta ob koncu jesenske sezone, mora biti prvo mesto ob koncu vigredne sezone.
Veliko težkih nalog bo torej moral rešiti na novo izvoljeni odbor. (Imena odbornikov smo že povedali v prejšnji številki Našega tednika.)
Problemov, ki čakajo na rešitev, ni malo. SAK si bo moral urediti lastno športno igrišče v Celovcu, najti bo moral kvalificiranega trenerja in moral bo zboljšati svoj finančni položaj. Društvo sicer nima velikih dolgov, vendar tudi nima nobenih rezerv. Izdatki so pa veliki, četudi plača vsak bencin za vožnjo k treningu in na tekmo sam (nekateri študenti se vozijo iz Gradca!). Tudi
nogometne čevlje si kupi vsak sam, kar pri drugih klubih ni v navadi.
Nogometaši Slovenskega atletskega kluba so veliki idealisti in žrtvujejo ogromno za slovensko stvar. Še rajši se bodo pa za ideale borili, ko bodo videli, da imajo po vsej Koroški s strani slovenskih rojakov moralno in tudi drugo podporo. Zato 0 postanite člani kluba,
H kupite zastavice kluba,
ib obiskujte naše tekme (prva 25. marca),
s podprite SAK na kak drug način!
Tako bo Slovenski atletski klub tudi v bodoče lahko skrbel na svojem področju za dober glas manjšine in bo z vašo pomočjo hitreje dosegel svoj cilj — prvo mesto in prestop v višjo skupino — in samo to nekaj velja.
(NAŠ POŠTNI KONTO IMA ŠTEVILKO 2331.210, PRI SLOVENSKI HRANILNICI PA 2886.)
Izreden uspeh avstrijskih smučark
Smuk za svetovni pokal se je obakrat končal z zmago Annemarie Prollove. Vob-če pa so na tekmi za pokal Breitenberg v Pfrontnu v Zvezni republiki Nemčiji, avstrijske smučarke dosegle izjemen uspeh. Prvi dan, v torek, 9. januarja, so vsa prva tri mesta zasedle: Proll, Kaserer in Lukasser.
Tudi drugi smuk za ženske v Pfrontnu je prinesel popolno slavje Avstrijkam, ki so znova zasedle prva tri mesta. Najhitrejša je
V smuku uspeh za Švico in Avstrijo — v slalomu neuspeh Avstrijcev
bila znova Annemarie Proll, 2. Lukasser, 3. Gfollner (vse tri Avstrija). Olimpijska zmagovalka, Švicarka Nadigova je hudo padla, vendar njene poškodbe, na srečo, niso bile hujše.
V tekmovanju za svetovni pokal vodi Annemarie Proll s 125 točkami pred Moniko Kasererjevo 56, Irmgard Lukasser 55, Emo-netovo 51, Behr 45 itd.
V Grindelvvaldu je bilo v soboto tekmovanje v smuku za moške. Švicar Bernhard R u s s i je po daljšem času spet zmagal in se prerinil med kandidate za zmago v smučarskem svetovnem pokalu. V sobotnem smuku je samo za deset stotink sekunde prehitel svojega rojaka C o I o m b i n a , kateremu pa je ostalo zadoščenje, da je znatno povečal svojo prednost na skupni lestvici.
Smuk se je na vsak način končal z zmagoslavjem Švicarjev in Avstrijcev: ti so zasedli vsa mesta od tretjega do devetega. Za Švicarji in Avstrijci je bil prvi Norvežan Ha-ker (11). Francozi in Italijani pa so doživeli v smuku popoln polom. Posebno nesrečen je bil Varallo (Italija), ki je imel na srednji progi najboljši čas, a je v zadnjih petdesetih metrih padel. Vobče je bil zadnji del proge izredno težak in je povzročil več nezgod brez posledic.
Jugoslovani so vozili slabo, na 48. mesto se je uvrstil Gašperšič, Kavčič pa na 51. mesto med 53 tekmovalci.
Vrstni red: 1. Russi, 2. Colombin (oba Švica), 3. Tritscher, 4. Cordin, 5. Klammer, 6. Zwillšng, 7. Grissmann, 8. Engstler, 9. Wal-cher (vsi Avstrija) itd.
Kot so se Avstrijci odrezali dobro v smu-
ku, pa so razočarali v nedeljo v slalomu. Zvvilling je dosegel le 11., Tritscher 12., Hin-terseer 14. in Pechtl 16. mesto. Zmagovalec v slalomu je bil 23-letni študent medicine Christian Neureuter iz Garmisch-Partenkirchna (Zvezna republika Nemčija) pred Švicarjem VValterjem Treschom, francoskim novim slalomskim zvezdnikom Per-rotom, 4. mesto je osvojil Francoz Henri Duvillard, 5. Max Rieger (ZRN).
Zmagovalec Lauberhorna (zmaga v kombinaciji smuk in slalom) pa je bil Francoz Henri Duvillard pred obema Avstrijcema Tritscherjem in Zvvillingom.
Lestvica svetovnega pokala za moške — po devetih tekmah: 1. Colombin (Švica) 106 točk, 2. Zvvilling 82,3 točke, 3. Russi (Švica) 61 točk itd.
TURNEJA TREH DEŽEL PRELOŽENA
Zaradi pomanjkanja snega je organizacijski odbor skakalne turneje „treh dežel", ki bi morala biti od petka do nedelje minulega tedna v Trbižu, Beljaku in Mariboru, tekmovanje preložil na poznejši datum. Nova termina sta 16.—18. ali 23. do 25. febr. Organizatorji upajo, da bodo takrat vendarle ugodne razmere za izvedbo tradicionalne turneje.
NOVA ZMAGA GUSTAVA THdNIJA
Gustav Thoni je po kranjskogorski zmagi dosegel 10. januarja nov uspeh v slalomu za evropski pokal v Trbižu, ki so ga morali prireditelji zaradi pomanjkanja, snega umakniti pod visoke Višarje. 2. je bil Knievvasser, 3. Fiegl (oba Avstrijca).
V evropskem pokalu vodi Gustav Thoni s 70 točkami pred Perrotom (Francija) 58 točk.
VELESLALOM V ADELBODNU
Po neuspehu v nedeljo v slalomu so avstrijski smučarji dosegli lep uspeh v veleslalomu v Adelbodnu. Mladi Hansi Hin-t e r s e e r se je uvrstil na drugo mesto, takoj za zmagovalcem Gustavom Thoni-j e m , ostali Avstrijci pa so se uvrstili na mesta: 6. (Hauser), 7. (Korošec Franz Klammer) in 8. mesto (Knievvasser). Na tretje mesto se je uvrstil Norvežan Haker. Slab dan so imeli tokrat Švicarji, ki so dosegli šele deveto mesto (VValter Tresch).
HOKEJ
Avstrijski prvak KAC iz Celovca je slavil nad Feldkirchom izdatno zmago 11:3 (5:0, 4:3, 2:0). Celovčanom se je na ta način posrečilo revanžirati se za poraz v prvi tekmi s Feldkirchom 4:5.
Drugi rezultati: IEV — ATSE 1:5 (1:5, 0:0, 0:0); igra je bila v 53. minuti prekinjena; Kitz-buhei — Stadlau 2:6 (2:3, 0:1, 0:2); WEV —
Salzburg 7:5 (2:2, 3:1, 2:2).
Umrla je pevka Alvara Gomez
Dunaj/Salzburg: Pred kratkim je umrla znana črnska popevkarica Alvara Gomez. Vesela in zdrava je bila 39-letna lepotica še na Silvestrovo, ko je nastopila na prireditvi v Gasteinu. Štiri dni kasneje je s svojim možem, dipl. trg. Helmutom Scharfom v Wagrainu obiskala svojega sedemletnega sinka Tomaža; cilj družine je bil smučarski dopust. Nenadoma je začutila strašne bolečine v glavi. Čeprav jo je njen mož po zdravnikovem nasvetu takoj posla! v bolnišnico, je bila vsa zdravniška pomoč zaman. Alavara Gomez je padla v nezavest, ter je kmalu nato umrla. „ Krhke žile v možganih", tako so dognali zdravniki pri obdukciji, so povzročile naglo smrt priljubljene popevkarice.
IZ FILMSKEGA SVETA:
Adolf Zukor je slavil 100-letnico
Skupina še zadnjih preživelih filmarjev iz tako imenovane zlate dobe ameriškega filma se je zbrala, da bi proslavila stoletnico ADOLPHA ZU-KORJA, legendarnega lika ameriškega filma, tako imenovane „železne pesti", v dobi nastajanja ameriške filmske industrije. Zukor, ki se je udeležil tega slavja, se je pritoževal le nad tem, da mu začenja pešati vid, da ne vidi več tako, kot je videl, ko je bil še mlad.
Adolph Zukor se je rodil 7. januarja 1873 na Madžarskem in se izselil v Ameriko, ko je bil star komaj 16 let. 2e v mladih letih se je uveljavil kot odličen in spreten posloven človek in je že 1912 ustanovil svojo prvo filmsko družbo „The famous players“. Ta se je 1917. leta združila s tremi drugimi manjšimi družbami v znano filmsko družbo „Paramount“, ki ji Adolph Zukor še vedno načeluje, pa čeprav le kot častni predsednik, ker jo je pred petimi ieti odstopil družbi Gulf and VVestem. Zukor se je v vsem svojem dolgem življenju poročil le enkrat. Njegova žena Lottie Kaufmann je umrla leta 1956.
Zukorjev stoti rojstni dan so v Hollywoodu slavili z velikim dobrodelnim banketom v nekem hollywoodskem hotelu. Udeležilo se ga je 1200 oseb, ki so bile pripravljene plačati po 125 dolarjev za vstopnino. Svečke s tradicionalne torte, ki so jo napravili Zukorju na čast, so po končanem banketu prodali po tisoč dolarjev eno.
NOGOMET
Italija — Turčija 0:0
Skromni Turki, ki so pred enim mesecem klonili proti slabim Luxemburžanom, so se vrnili domov s točko. Tekma, ki so jo igrali v Neaplju, šteje v kvalifikacijo za svetovno nogometno prvenstvo. Turki so igrali lepo, nobenega brezglavega razbijanja igre ni bilo; to jim je treba priznati in zaradi tega je njihov uspeh zaslužen.
Italija pa je v svoji skupini (2) še zmerom favorit za prvo mesto. Tu igrajo še: Švica in Luxemburg.
]Zadnja pravdaj
| Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybššek 35 |
ifilimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiil
„Trebuh ti razparam, trebuh, da veš," je pretrgal Martin neznosno tišino. Glej, sključil se je, že je vrgel roke in lopato k zamahu nazaj, glavo je nagnil naprej. Oči je odtrgal od Adamovega obličja in jih uprl v njegovo telo ... Kakor da je vzdihnil gozd ... Majhen ptiček je nekje proseče začivkal, vrana je svarilno zakrakala, a brata sta nema, gluha.
„Tu imaš, kar iščeš!" je vzkliknil Adam. V njegovi duši se je stemnilo, oči je zatisnil in zamahnil z lopato, da se je zableščala kot žareč blisk in padla na teme trde Martinove glave...
Ko je Adam v naslednjem hipu odprl oči, je ležal pred njim brat s telesom čez lopato, z razprostrtimi rokami. Glava je ležala z obličjem v jarek in iz rane je curljala kri curkoma v potok. Adam se je preplašil, ko je videl, kako Martin še zdajpazdaj gane z roko ali z nogo. A hipoma mu je bilo tako lahko, kakor že davno ne. Čutil je, kako se mu je namah vse odvalilo od srca. Domislil se je, da bi zavlekel truplo v gozd in ga zagrebel, da bi skočil doli ob vodi in jo ustavil v strugi, zakalil z blatom, zabrisal sledove zločina.
Pa čemu? Samo z nogo je sunil v Martinovo čepico, ki mu je odletela z glave in padla na Adamovo stran. Vtem se je oglasil v Klenči zvon. Poldne je zvonilo. Adam se je prekrižal in molil kakor po navadi „Angel Gospodov". In sedaj šele je zapazil, da se je vzdignil veter in raztrgal meglo v kosme. Tudi njegova duša se je šele sedaj zbudila kakor iz težkega sna in vnovič se mu je vrnila duševna gibčnost. Videl je, kako megla na vseh straneh beži s travnika proti gozdu, kako se dviga, kako sončece zvedavo pogleduje na zemljo kot skozi motno steklo. Videl je, kako se vije ob robovih travnika, kakor podrastek pravega gozda, leskovo grmičje, krnast hrastič, kriva bukev z brezo in nekoliko trepetlik, kako je sončece končno zmagalo meglo in veselo vzplamtelo na bledomodrem nebu. Tudi to je opazil, da ima lopato vso krvavo. Porinil jo je še enkrat v drnje, da bi jo otrl. Nato jo je vrgel na ramo in šel mirno domov. Hodil je ob potočku, ki je čilo šumljal in bežal s hriba. Videl je njegovo bledordečo vodo in mislil je z njo. Vodica bo priskakljala do žage, pa tam je nihče ne bo opazil, ker žaga danes počiva. Odtod bo prišla na mlin k Šimanovim, stekla čez kolo na vrt, pohitela skozi travnike, se privlekla skozi vrtec in pod mostom do spodnjega mlina in tam se bo gotovo kdo začudil: Kaj je neki, da je voda tako rdečkasta? Spodnji mlinar bo pritekel k Šimaniku, pa na potu ne bo našel ničesar. S Šimanikom bosta šla proti vodi do žage, od žage bosta krenila h gozdu, dokler ne bosta našla Martina in zanj poskrbela. Potoček je odbežal iz gozda na levo k mlinom, Adam pa je moral na desno domov in se je tako poslovil od vodice. Na breg je gledal. Moder dim se je valil iz vsakega dimnika. „Aha, kolače peko — nu, jaz jih ne pokusim," je menil sam pri sebi in ni šel za vasjo, am-
pak skozi Klenči. „Še enkrat moram vse videti," se je domislil in gledal bistro po okolici.
Zavil je okoli hiše mizarja Matule. „No, vidiš, Matula, pravzaprav bi te moral poklicati in poslati v gozd, da vzameš Martinu mero in mu narediš rakev," je govoril Adam v mislih sam s seboj.
Sedaj je pri Pajdovih. Kot da ima hišica stekleno zidovje, se mu zdi, in da vidi Pajda sklonjenega nad stružnico. Mislil si je: „Kaj pa Pajda! Poleti je zidar, pozimi kreče strugalo. Sedem dvojač in pol hleba kruha dobi za kolovrat s koželjem, seveda mora biti iz češpljevega lesa in lepo pocinjen." Tudi na njegova dva sinova se je spomnil: nanj, ki je pri pokrivanju cerkve podajal skodle in padel dol ter ostal hrom in začel jecljati. Drugi se je izučil pri očetu strugarstva, potem je šel na Dunaj, kjer se je priučil ne samo lesnemu, ampak tudi koščenemu strugar-stvu in zna celo izrezavati gumbe iz biserne matice.
„ln tu so Keplikovi," je ugotovil Adam dalje po poti, „tam predejo lan. Keplik mota, predica dobi vinar od kope in dvajset kop mora biti za sveženj. Ves dan preide, preden je to spredeno. Šestico ji plača gospodinja in prida pest suhih hrušek, lonček zelja ali skledico mleka."
Dalje pri Lenkovih puhajo perje, račje perje, funt po pet šestič. Pa požgejo za šestico petroleja, ker ga morajo greti, da se da skubiti in se ne trga. Ko ga prineso v mesto v trgovino, seže vanj kramarica, izvleče pest, povoha, pregleda in pravi: „Slabo ste puhali, veliko reber ste pustili v njem, ne morem vam dati pet šestič, ampak samo štiri."
Vtem je zalajal pes nekje na dvorišču. Trenutek laja,
Slovenski koledniki
Koledništvo je bilo posebno svoj čas pri nas zelo razvito. Nekoliko teh lepih običajev se je ohranilo še do današnjih dni. Zato naj jih bralcem vsaj nekoliko pokličemo v spomin!
Beseda „kolednik“ ni slovenska. Latinska je in ima isti izvor kot „koledar“. Koledniki so bili pevci, ki so s pesmijo hodili okrog voščit srečo. Ponekod so jih kratko imenovali pevce ali pesmarje. Hodili so prepevat °d hiše do hiše.
Razločujemo božične, novoletne in sv. treh kraljev kolednike. Ponekod je koledni-ška doba trajala od božiča do svečnice. Pred stoletji so pa koledniki pričeli s svojimi nastopi že takoj po prazniku sv. Miklavža in jih tako raztegnili od pričetka adventa skozi ves december in še januar.
Včasih so koledniki hodili okrog že čez dan, ponajveč pa ob večerih, ko so bili ljudje doma. Peli so včasih leto za letom iste Pesmi, drugič so jih sestavljali sproti. Dostikrat so imeli s seboj tudi godce.
Na splošno je koledovanje imelo verski značaj in po večini so ga imeli v zakupu cerkveni pevci. Zato so tudi pobirali darove za cerkev. V gornji Savinjski dolini so še y najnovejšem času zbirali za sveče, če že drugega ne. Na Novega leta dan in na Predvečer sv. Treh kraljev so svoj obred začenjali v cerkvi. Če so imeli s seboj godbo, je tudi ta prišla z njimi v cerkev. Bilo je kaj Primerno, saj so koledniške pesmi vse nabožne, polne verskih motivov.
Dostikrat so imeli koledniki tudi posebno obleko. Največkrat so se oblekli kot sv. trije kralji, na palici pred njimi jih je vodila svetla zvezda. Včasih so prišli pri svojih obiskih prav v hišo, največkrat pa so menda o-stajali zunaj in tam opravili svoje obrede. Svetlo zvezdo so dvignili na okno in zapeli svoje ..podoknice". Družina jih je opazovala skozi okno ali pri vratih. Gospodar je imel nalogo, da stopi ven in kolednike obdari.
Zelo pomenljive so pesmi, ki jih poznamo kot „koledniške“.
Na primer:
Mi smo prišli pred vrata, da bi bila božja in zlata.
O,	Marija, o, Marija!
Novo leto je v deželi, bodi Jezus pri nas!
Ali drug primer:
Je žalost prevelika Device Marije, se ji srce smili njeno ljubo Detece.
Je celo še nedolžno, staro šele osem dni, pa mora že trpeti, preliti svojo kri.
Eno srečno novo leto vsem skupaj želimo, zato ker mi ne vemo, kdaj umrjemo, zato pa moramo biti pripravljeni vselej, ee hočemo zadobiti nebeško veselje.
Ko so koledniki prosili darove, so vedno izrekli željo, da bi bil vsak darovalec poplačan:
Dajte nam klobasice,
Bog obvaruj vaše prašiče!
Dajte nam malo boba,
Bog obvaruj vašega vola!
Dajte nam malo leče,
Bog vam. daj veliko sreče!
Hišnemu očetu so darovali „rdečo gav-trožo, ki je sam nebeški Oče", materi „be-lo lilijo, ki je sama prečista Devica", fantičem rožmarin, ki je Jezus, Marijin sin", dekličem pa „nageljce, ki pomenijo božje angelce". Duhovniku so dali „belega golobčka, ki je sam tolažnik Sveti Duh".
Po takih pesmih se je srce moralo omehčati in koledniki so dobili veliko darov. Za počasne in morda trde darovalce so imeli pripravljen opomin:
T>Če mislite kaj dati, dajte hitro, da ne bo treba predolgo stati in na smeg primrzovati...«
Kjer so koledniki prišli kot trije kralji, so se navadno predstavili s pesmijo:
Moja hiša je najmanjša v prelepem predmestju Ljubljane. Ker je majhna, je zato ljubka; ker je ljubka, je pač privlačna in zato bo vsakemu všeč, sem si večkrat mislil.
Moja hišica s prijaznim zelenjadnim vrtom ima samo eno napako. Na stenah se ji namreč preveč pozna zob časa, na zunanji strani je vsa obdrgnjena, omet je na več krajih odkrušen, a na znotraj je zelo lepa. Že zdavnaj sem jo hotel pobeliti in zakrpati, pa so bili enkrat zidarji predragi, a drugič nisem imel denarja, in zato je ostala hišica nepopravljena.
Pa sem se neki dan spomnil:
„Človek božji! Ti si pa res bedak! Postani vendar enkrat praktičen, saj že dovolj dolgo laziš po svetu! Prodaj svojo hišico in si za ta denar kupi večjo! Kar ti bo manjkalo denarja, ga bo pa hranilnica posodila. Imel boš večstanovanjsko hišo, ki ti jo bodo izplačali najemniki. Ugleden gospod postaneš in kdo ve, kaj te še čaka!"
S to zapeljivo mislijo se nisem mogel dolgo boriti. Kmalu me je premagala in vdal sem se. Pričel sem ogledovati svojo hišo in premišljevati, kaj naj ukrenem. Pa sem si dejal:
Pošten človek sem. Hišo prodam takšno,
»Mi smo sveti trije kralji,
Gašper, Miha, Boltežar.
Gašper jezdi najnaprej, ker za pota dobro vej.
Smo prišli Jezusa počastit in se mu lepo priporočif.
Mi vam voščimo novo leto: pri družini, pri živini srečo Bog vam daj, po smrti pa sveti raj!«
Za spomin na svoj visoki obisk so trije kralji napisali na vrata začetne črke svojih imen: G + M + B in zraven še novo letnico. Kredo in tudi kadilnico so imeli s seboj.
Da bi bil vtis še večji in verski značaj koledništva še bolj poudarjen, so ponekod koledniki nosili s seboj tudi jaslice. Na tri „svete večere" so po vseh hišah imeli hišna vrata odklenjena in pred jaslicami luč, da so koledniki imeli že naprej povabilo za neoviran vstop.
Po nekaterih krajih so koledniki uprizarjali tudi pravo božično igro. Prišli so kot pastirci in zapeli. Potem so zaspali in nastopila sta Marija in Jožef z Detetom, ki sta ga položila v jasli. Nastopil je angel in zbudil pastirje, ki so takoj pokleknili in počastili novorojeno Dete. Zdaj so se pojavili trije kralji in skupaj s pastirji zapeli božično pesem; večkrat tudi v dveh zborih: kralji naprej, pastirji so jim odpevali.
Da, prelepe so bile te navade, ki si jih je slovenski narod ohranil skozi dolga stoletja. Ali se bodo še dedovale iz roda v rod?
kakršna je. Čemu naj ji krpam rebra? Zakaj naj jo oblačim v ..nevestino" obleko, če je že stara? Vsak naj jo vidi, kakšna je! Vem, da bo komu všeč, in jo bo kupil.
Pri tem nisem pomislil, da pravi trgovec ne bi tako postopal. Vsak, kdor prodaja hišo, bo toliko pameten, da jo bo zakrpal in prebelil. Vsaka popravljena hiša je mnogo več vredna, kakor je bila prej, ko je bila razdrapana, in tisti stroški, ki jih imaš s popravilom, so razmeroma majhni, ker potem lahko zahtevaš za hišo veliko več.
„Deset tisočakov bi lahko več zahteval in dobil bi jih!" mi je svečano zatrdil moj znanec, ki je bil dober prekupčevalec in se je neki dan oglasil pri meni že potem, ko nisem več prodajal.
In prav ta mi je zaupal, da je v tem neka skrivnost, ki se imenuje prvi vtis.
In res je tako! Vse je odvisno od prvega vtisa, prav kakor pri človeku, s katerim se seznanite. Če je prvi vtis dober, ne boste človeka izlepa zasovražili.
Če kupovalcu hiša na prvi pogled ugaja, je ne bo izlepa izpustil, vedno ga bo gnalo nazaj in vedno bo poskušal skleniti kupčijo.
Jaz svoje hiše nisem prebelil, tudi vrtne ograje ji nisem popravil in s tem sem pokva-
ril prvi vtis. Na vrtu sem imel plevel namesto solate, za okras sem imel staro kuro Piko namesto pisane papige. Ta Pika je bila hkrati tudi dobaviteljica gnoja za moj vrt.
In zato ni bila moja hišica, ki je sicer jako ljubka, prav nikomur všeč, kar mi še zdaj ne more v glavo.
Kupcev je bilo dovolj. Prihajali so stari in mladi, suhi in debeli, prijazni in mrki, ženske in moški. Sosedje, ki vedo, da sem si izvolil nehvaležni pisateljski poklic, so me začeli nekam spoštljivo gledati, kajti menili so, da sem postal kar čez noč tako slavna prikazen, da me prihajajo ljudje z vseh strani občudovat. Ko so pa zvedeli, da prodajam svojo hišo, je spoštovanje splahnilo kar čez noč.
In tako sem sedel na verandi in sprejemal te svoje obiskovalce. Sklenil sem, da z vsakim nastopim tako, kakor se mi bo zdelo primerno, da napravim silnejši vtis že jaz sam.
Proti nekaterim sem bil nedostopen. Milostno sem pokimal in pokazal z roko v kuhinjo, kjer jih je sprejela moja žena in jim razkazala našo gajbico, a mene potem o-štela, češ da se je zasmodila kaša, ker sem ji prepustil kupovalce.
Drugič sem bil prijazen kakor kakšen po-strežček. Klanjal sem se in spremljal kupo-valca po sobah ter poslušal strogo kritiko, ki sem je že vajen kakor berač mraza.
Vse ni nič pomagalo. Nikogar nišem mogel očarati in hipnotizirati, da bi se vnel za kupčijo. Enkrat sem igral vlogo posredovalca, a za prodajalca sem navedel svojo ženo, ker se mi je zdelo to bolj imenitno. Pa tudi ni bilo nič. Takrat je kupovala hišo neka stara teta za svojo nečakinjo iz Zagreba. Milostno je omenila nazadnje napol nemško, da ji bo sporočila v Zagreb.
In prav tedaj me je minila moja potrpežljivost. Rekel sem tisti teti, da bo dobila od mene figo, da sploh hiše več ne prodajam in da naj se nauči govoriti pošteno slovensko, saj zdaj kvasi na pol nemško, pa še ljubljanščine ne zna. Odvrnila mi je, da sem neolikan in surov, da ne vem, kako se mora nastopati, če se kaj prodaja.
Zamahnil sem z roko in ji pokazal vrata.
In tako mi je ostala moja hišica, ker ji nisem privoščil lične zunanjosti. Pa naj bo! Saj mi še ta dela preglavice in zdi se mi, da se ji večkrat potresejo temelji pa da bo kar zaplavala na požrešnih valovih mojih dolgov, da je ne bom več videl.
LJUBEZEN PA TAKA!
Mož: „Kaj naj ti jutri za rojstni dan podarim?" — Žena (sramežljivo): „Oh, saj ni nič treba." — Mož: „No, saj sem tudi jaz tako mislil."
PRSTAN V IZLOŽBI
Sodnik: „Zakaj ste kradli?"
Fant: ..Skušajte razumeti, gospod sodnik! Prstan je bil v izložbi in poleg njega je bilo napisano: .Ugodna priložnost!’ “
Sodnik: „No, da! Torej...?"
Fant: „No, saj veste! Priložnost naredi človeka tatu."
NE POSNEMAJTE!	Gustav Strniša
Ko sem prodajal hišo
nato pa nenadno zatuli. „Vra-huu, vrahu!" (zvalnik od vrah = morilec) je slišal razločno Adam.
»Psi torej prej vedo kot ljudje," je pomislil in poslušal, kako se pasje tuljenje nalezljivo širi po vsem trgu in kako cvilijo celo kramarski psi, ki so prišli že od daleč na proščenje in leže izpreženi pred vozički na cunjah.
Tako je prišel prav do doma in pot mu je minil, kakor da je trajalo vse samo minuto in ne dobro uro. Postavil je iopato za duri, sezul zunaj blatne škornje, ker je „hiša“ Pomita, in vstopil nalahko v nogavicah.
»Kje pa si bil tako dolgo?" je vprašala Dodlička. „Jedli smo že brez tebe." Pogrnila mu je mizo.
»No, Martina sem ubil, sedaj boste imeli vendar enkrat mir!“ se mu je hotelo reči, toda ni rekel. Zatajil je svojo radost, se naslajal ob njej, ogreval v njeni toploti. Po sobi se je ozrl kar tako z mehkim pogledom — in glej! Kot da se mu je sobica nasmehnila. Tudi Kristus nad mizo se je sklonil s križem doli k njemu, ki sedi za mizo. Zakajeni svetniki v črnih okvirih so se mu smehljali ljubko za steklom.
»Tako nekako čudno se smeješ in tako čudno se oziraš okoli sebe, kakor da si danes prvič pri nas," mu je rekla milo žena Dodlička. Noče mu kaziti obeda in takoj začeti s pritožbami o Manci. Saj bo še časa dovolj, ko se mož naje.
»Ne, prvič nisem tu, pač pa zadnjič," bi zopet rekel Adam, a ne reče in gleda na otroke.
V tem je zalajal na dvorišču domači pes.
»Vrr-ah! Vrah! Vrah — vrah — vrah!" Kot da govori po človeško, ga je razumel Adam.
„Kaj je vendar psu, da tako tuli? Nesrečo kliče!" se je preplašila gospodinja in pogledala prestrašena na moža.
„Adam, kaj ne — nekaj se ti je zgodilo?" je naglo zavpila in priskočila k možu. Ta se je držal mize in gledal skoz okno. Videl je, kako tekajo ljudje zmešano semtertja, kako se ustavljajo, mahajo z rokami. Vstal je naglo, objel Dodličko čez pas, potegnil jo nalahno k oknu in spregovoril žalostno: „Vidiš, tam-le že gredo po mene."
„Kdo gre?" je zašepetala žena. Strašna teža se je zavalila nanjo, da so se ji noge zašibile. Urno je otrla s koncem predpasnika počeno, s svincem zalito potno steklo in zapazila orožniškega vodjo z orožnikom. Odeta sta v plašče, ob boku se jima rumeni sabljin ročaj z našivkom in nad glavo se leskeče na puški nasajeni bajonet. Veterc se igra s črnim petelinjim perjem na klobuku, ki je s črno podvezo pod brado pritrjen na glavo.
„Žandarji — kam neki gredo?" je vprašala Dodlička.
„He, kam pa drugam kot k nam! Po mene prihajajo, ker sem danes dopoldne ubil Martina na očetovem travniku!" je rekel Adam in držal še dalje ženo in gledal topo na trg.
„Jezus, Marija, ubogi otroci, atu se je menda zmešalo!" je kriknila Dodla in omedlela. Adam jo je položil še na posteljo, več pa se ni brigal zanjo.
„Z Bogom, otroci — molite za ata!" In že si je nataknil zunaj škornje.
„Hvala Bogu, je že znano, vsi vedo in tudi moja žena," si je mislil in razmotrival dalje: „Zakaj bi hodili žandarji sem, kar naproti jim grem!" In je šel.
„Greste pome — kaj ne?" jim je zaklical.
„V imenu postave," je vzkliknil uradno stražmojster.
»No, saj grem rad — saj sem že čakal na vas!"
„Vrah — vrah — vrah!" tulijo psi po vsem Klenči, celo Adamov lastni pes Cikan tuli pri pasji hišici: „Vrahu-uuu!“
Orožnik je odprl torbico in izvlekel verižice.
„Gospod vodja, tega bi vendar ne bilo treba," je menil Adam in z besedo prosil.
„Zakon je zakon, morilca se mora zvezati!" In javno na trgu je vklenil prekrižane roke Adamove.
Najmanjši fantek Adamov, njegovo šesto dete, štiriletni Matevžek, je tekel kakor kužek za atom bos in v sami srajci. „Matevžek, pojdi domov, zebe te," ga je opominjal Adam, „danes ne moreš z atom." Z zvezanima rokama ga je božal po licu in poslal domov.
Orožnik na levi, orožnik na desni, Adam v sredi. Pa kaj je to? Ves trg se je izpremenil. Cerkev kot da je živa, vsa okna so kakor oči, vrata kakor usta, drevesa kakor roke, vse gleda na Adama, vse sega po njem, vse, celo psi kličejo za njim „vrahu“.
„No, lepo, žegnanje si je napravil," ga pomilujejo nekateri.
„Kam pa ga peljejo? Mislil sem, da gredo v občinsko hišo."
„Kaj pa misliš! V občinsko hišo! — Dragi moj, ta se ne bo ustavil niti v mestu. V Plzenj mora in tam bo stal pred poroto."
„Ubogi Adam, to pa bo njegova zadnja pravda —“
„Res je, njegova in Martinova! — Sama sta se sodila —“ je končal pogovor župnik, ki je tudi prišel na stopnice pred župniščem, da bi videl na lastne oči najžalostnejši prizor: bratomorilca.
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 21. 1.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 22. 1.: 13.45 Informacije — Lev Detela: Literarni studio. — TOREK, 23. 1.: 9.30 To in ono — Za vsakega nekaj. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam
—	Otroci, poslušajte! — Sreda, 24. 1.: 13.45 Informacije — Literarna oddaja — Za našo knjižno polico — Četrtek, 25. 1.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — Petek, 26. 1.: 13.45 Informacije — Prof. Ciril Cvetko: Razvoj slovenske glasbe — 7. (Slov. glasba med prvo in drugo svetovno vojno). — SOBOTA, 27. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
1.	PROGRAM:
NEDELJA, 21. 1.: 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Pasje življenje — 16.40 Za otroke od 11. leta naprej: Moj prijatelj Ben — 17.05 Prekanjenec Bruno — 17.10 Za družino: New York — New York — 17.55 Lahko noč oddaja za najmlajše — 18.00 Pantominski festival — 18.30 V sredi med levi — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Šport
—	20.10 Kristjan v času — 20.15 Seviljski brivec — opera — 22.30 Šport in Čas v sliki.
PONEDELJEK, 22. 1.: 18.00 Znanje je aktualno
—	18.25 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Stan Laurel in Oliver Hardy — 18.55 Gospodarstvo od blizu — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Departma S — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.25 Prometni obzornik
—	22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Managerstvo.
TOREK, 23. 1.: 18.00 VValter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.30 To je moj svet — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.05 Izložba —
21.55	Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 24. 1.: 10.00 Televizija v šoli: Južna Amerika — 10.30 Z Gottfriedom von Einemom kot gost pri Borisu Blacherju — 11.00 Program za delavce: Poljubi me, butec — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Svetilka želja — 17.15 Za otroke od 11. leta naprej: Antena — 17.35 Las-sie — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Die Forsyte Saga — 21.10 Prerezi — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 25. 1.: 10.00 Televizija v šoli: Študij telovadbe na univerzi — 10.30 Cerkev in u-metnost — 11.00 Francoščina — 11.30 Mostovi k ljudem: Knjiga — 12.00 Nova matematika — 12.30 Managerstvo — 18.00 Tečaj italijanščine — 18.25 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Deklica onkraj — 21.40 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.45 Max Frisch v New Yorku.
PETEK, 26. 1.: 10.00 Televizija v šoli: Piaristi
—	10.30 Beethoven in Wien — 11.00 Program za delavce: Deklica onkraj — 12.20 Klub seniorjev — 18.00 Smučarsko tekmovanje Hahnenkamm v Kitzbuhlu — 18.25 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Očarljiva Ženi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v siiki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Senzacije pod cirkuško kupolo — 21.15 Gradiščanska — 22.15 Čas v siiki — nočna izdaja — 22.20 Skrivnost Inkov.
SOBOTA, 27. 1.: 12.55 Smučarsko tekmovanje Hahnenkamm v Kitzbuhlu: Smuk za moške
—	15.15 Domači koncert — 16.15 Za otroke od
5.	leta naprej: Listamo po slikanici — 16.35 Hišica — 17.00 Za otroke od 11. leta naprej: Moj prijatelj Flicka — 17.25 Za družino: Prepovedana vrata — 18.10 Smučarska gimnastika — 18.25 Zgodba za lahko noč — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer s Heinzem Conradsom
—	19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Burkežev listek, kmečka šaloigra
—	21.50 Šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Dokler ne zmrzne kri.
2.	PROGRAM:
NEDELJA, 21. 1.: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Deseta zvezna dežela — 19.30 Čas v sliki
—	19.40 Kultura posebno — 20.05 Vprašanja kristjana — 20.10 Izobrazba — 20.15 V lastni zadevi — 21.45 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 22. 1.: 18.30 Francoščina —
19.00	Biologija za vas — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — 20.15 Skrivnosti morja — 21.05 Dobrodošli na Lonu — 21.45 Avstrija v sliki — Čas v sliki in kultura.
TOREK, 23. 1.: 18.30 Nova matematika — 19.00 Psihološki preizkusi — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — 20.15 Zbor sveta — Ljudski ples sveta — 21.00 Simon Templar — 21.45 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — Znanje je aktualno — Čas v sliki in kultura.
SREDA, 24. 1.: 18.30 Z Gottfriedom von Einemom kot gost pri Borisu Blacherju — 19.00 Managerstvo — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — 20.15 Karintično poletje — Osoje — 21.05 Gugalnica — 22.05 Avstrija v sliki — Čas v sliki in kultura.
PETEK, 26. 1.: 18.30 Zvok po človeški roki —
19.00	Islandija — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.00	Spotoma ob konec tedna — 20.06 Šport
—	20.09 Izobrazba — 20.15 On, ona, ono —
21.45	Avstrija v sliki — Orientacija — Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 27. 1.: 14.30 Forsyte Saga — 15.20 Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju za moške; prenos iz Grenobla — 18.30 Peš v parku
—	18.55 Glasbena poročila — Veselje ob glasbi: Ricardo Odnoposoff — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — 20.15 Tečaj francoskega jezika — 21.35 Čas v sliki.
LJUBLJANSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 21. 1.: 8.50 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci — 9.20 Mestece Peyton — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11.55 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 18.05 Poročila — 18.10 Grenak kruh — 18.10 Gonja — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 TV barometer — 20.35 Šoferji — 21.20 Jugoslovanski jazz danes — 21.35 Športni pregled — 22.05 Poročila.
PONEDELJEK, 22. 1.: 16.45 Madžarski TV pregled — 17.45 Zmajeve težave — 18.00 Risanka
—	18.15 Obzornik — 18.30 Gvajana, dežela voda — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade —
19.45	Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 E. Petrovič: Mileva Einstein — 21.35 Kulturne diagonale — 22.25 Poročila.
TOREK, 23. 1.: 16.40 Madžarski TV pregled —
17.45	Srečni metulj — 18.10 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Moški zbor Stane Žagar —
13.55	Mozaik — 19.00 Infekcijske bolezni — 19.20 S kamero po svetu — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.35 Mi med seboj — 21.35 R. Bratny: Kolumbove! — 22.25 Jazz na ekranu — 23.00 Poročila.
SREDA, 24. 1.: 16.50 Madžadski TV pregled —
17.45	Prigode psa Civila — 18.10 Obzornik — 18.25 Na sedmi stezi — 18.45 Znanost in ekonomika — 19.10 Mozaik — 19.15 Zabavna glasba
—	19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Celovečerni film — ... Likovni nokturno —
ČETRTEK, 25. 1.: 16.45 Madžarski TV pregled
—	17.45 Otroški spored — 18.15 Obzornik — 18.30 Druščina Jehu — 18.55 Opice, človeku podobne opice in ljudje — 19.05 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 Četrtkovi razgledi — 21.30 Slovo Andreja Vitužnika — 22.05 D. Šostakovič: Katarina Izmaj-lova — 22.50 Poročila.
PETEK, 26. 1.: 16.50 Madžarski TV pregled —
17.45	Kuhinja pri violinskem ključu — 18.15 Obzornik — 18.30 Profesor Baltazar — 18.40 Vzgojni problemi — 18.50 Pet minut za boljši jezik —
18.55	Mozaik — 19.00 Kratek film — 19.15 Naš ekran — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — 23.15 Poročila.
SOBOTA, 27. 1.: 12.55 Kitzbuhel: Smuk za moške — 15.30 Državno mladinsko prvenstvo v rokometu — 16.30 Košarka Partizan : Beograd —
18.00	Obzornik — 18.15 Kraljevič in berač —
18.45	Filmska burleska — 19.10 Mozaik — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.35 Pesem s čolna in ceste — 21.30 Na poti k zvezdam
—	21.45 Arsene Lupin — 22.35 TV kažipot.
Izgredi pred jugoslovanskim konzulatom
Ulica je bila nastlana s pamfleti zoper Slovensko Koroško
Večja skupina neonacistov je v petek zvečer organizirala pred konzularnim predstavništvom jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju protijugoslovanske izgrede. Izgredniki so kričali: „Ven s tujimi delavci!" in „Ni Slovenske Koroške!", z nogami udarjali v vrata konzularnega oddelka in poskušali vdreti vanj. Potem ko so nalepili na vrata gesla „Ven s tujimi delavci!" in „Ni Slovenske Koroške!" je skupina neonacistov raztresla pred konzulatnim oddelkom po ulici mnogo pamfletov in pronacističnih brošur ter izvodov časnika koroškega Heimatdien-sta „Ruf der Heimat".
Avstrijski varnostni organi so prišli pred konzulat, potem ko jih je obvestil dežurni uslužbenec konzularnega oddelka, vendar
so se demonstranti oddaljili pred njihovim prihodom.
V izredni izdaji časnika „Ruf der Heimat", ki so ga neonacisti raztresli pred jugoslovanskim konzularnim predstavništvom v obliki letaka, opozarja koroški Heimatdienst, da je „načrt o slovenskih oznakah krajev pred uresničitvijo kljub odporu na Koroškem." V letaku se tudi opozarja na zahteve Heimatdiensta, ki so usmerjene zoper dajanje pravic koroškim Slovencem, zagotovljenih v avstrijski državni pogodbi.
Avstrijski neonacisti so tudi za 23. december lani pripravljali podobne protijugoslovanske izgrede pred jugoslovanskim veleposlaništvom na Dunaju, vendar je takrat to preprečil odred dunajske policije, ki je zaščitil dohode k zgradbi.
KELAG slavi 50-letnico obstoja:
»Električni tok za Koroško"
Ena izmed najpomembnejših koroških gospodarskih ustanov praznuje svoj zlati oziroma srebrni jubilej.
Ob priliki polstoletnega obstoja je Koroška elektrifikacijska družba KELAG izdala slavnostni zbornik v obliki izredno lepe, bogato ilustrirane knjige z naslovom „Električni tok za Koroško" („Strom fiir Karnten").
Dne 28. januarja 1923 je bila ustanovljena KAVVAG, predhodnica današnje KELAG; ta pa hkrati praznuje letos drug, srebrni jubilej svojega obstoja, saj je v marcu 1948 postala javna deželna elektrifikacijska družba. Ta dva jubileja,
KMETJE POZOR!
Vsakovrstne kmetijske stroje (Pottinger, EPPLE, Reform, Kirchner, KMF, Regent, Feldherr, Hatzenbichler itd.) kupite sedaj
z zimskim popustom in 1 leto brez obresti
pri tvrdki
Adolf in Katarina
K ri vog rad
9143 Šmihel pri Pliberku
Telefon 0 42 35 - 341 97
zlati in srebrni, sta bila torej neposredni povod za izdajo slavnostnega zbornika, na katerega je KELAG lahko ponosna.
Zbornik je po svoji vsebini in sestavi znan-stveno-zgodovinsko in umetniško delo, ki ga ne dolgočasijo številne puste statistike, temveč nudi bralcem vse kaj več: V prijetnem, kramljajočem tonu pripoveduje v prvem delu o razvoju elektrifikacije na Koroškem in bo na ta način marsikakšna zanimivost iztrgana pozabi. Tako npr. zvemo iz njega, da je bila zgrajena v rudniku Bleiberg nad Beljakom prva jamska električna železnica že leta 1891 — prva v avstrijski monarhiji in druga na svetu. Tudi ni nezanimivo zvedeti, da je koroški rojak ing. Jakob HaBler že I. 1921 izdelal obsežen elektrifikacijski načrt Koroške ob uporabi vodne energije. Že on je v svojih načrtih predvidel devet elektrarn vzdolž Drave in sedem ob reki Moll.
Nadalje najdemo v tem delu številne posnet-
Želim spoznati gospo od 65 do 70 let starosti. Ponudbe na upravo lista.
ke starih listin, naslovov knjig in brošur o elektriki in njenem proizvajanju (prvi primer je znan že iz leta 17721). Zanimiv je tudi prikaz prve električne kuhinje, ki je bila razstavljena na svetovni razstavi v Chicagu in o kateri bi človek, živeč proti koncu 20. stoletja, rekel, da je podobna kakemu kemično-fizikalnemu laboratoriju, ne pa kuhinji.
Jubilejni zbornik je vodstvo KELAG-a predalo zastopnikom koroškega tiska na nedavni konferenci. Kot glavni govornik je nastopil dipl. trg. dr. W e i 8 m a n n ob navzočnosti ravnateljev Pacheinerja in dipl. ing. dr. Hofstat-terja. Dr. VVeiBmann, bivši deželni podglavarr ki je ob tej priliki prvikrat nastopil ne več kot politik, temveč kot gospodarstvenik v svojstvu ravnatelja KELAG-a, je objasnil nastanek in potek dela pri zborniku ter se je zahvalil vsem sodelujočim pri tem delu za njihovo temeljito in obširno delo, ki so ga odlično končali v manj kot enem letu. Za sedaj je izšel v 5000 izvodih, kateremu bo verjetno v kratkem sledil ponatis, da ga bodo mogle dobiti vse koroške šole in javne ustanove; pa tudi tujci, ki prihajajo sem na počitnice, se že zanimajo zanj.
GOLDA MEIR PRI PAPEŽU
Papež Pavel VI. je v ponedeljek sprejel izraelsko predsednico gospo Goldo Meir. To je bilo prvo srečanje med papežem in premieram izraelske države.
Podrobnosti razgovora niso objavili, o-menjajo le, da je potekel o palestinskih beguncih, o statusu Jeruzalema in svetih krajev v tem mestu in o bližnjevzhodni krizi. Vatikanski predstavnik za tisk je izjavil, da je papež sprejel Goldo Meir v zasebni avdienci.
Izraelsko predsednico je v ponedeljek sprejel tudi predsednik italijanske republike Giovanni Leone. Ob njenem obisku so poskrbeli za izredno stroge varnostne ukrepe. Njeno rezidenco je stražilo 1500 policistov.
SKUPNI ARABSKI NAČRT
Znani kairski dnevnik „AI Ah ram" piše, da so mnogoštevilni izvedenci iz Egipta, Sirije in Libije, držav federacije arabskih republik, začeli razpravljati o izdelavi enotnega arabskega načrta za osvoboditev zasedenih ozemelj.
Ta načrt, piše omenjeni dnevnik, nameravajo predložiti skupnemu arabskemu obrambnemu svetu na sestanku, ki se bo začel 27. januarja.
Al Ahram dodaja, da bosta podobne načrte na seji sveta predložila tudi palestinsko odporniško gibanje in arabska liga.
POHIŠTVO
kljub 16 odstotkov novega davka ceneje in ugodneje
dobavi in na dom dostavi
Rutar-Center
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 - 381

Vlas tednik