Pomen sprememb v razdelitvi skupnega dohodka
Ob sprcjenianju družbenega plana za 1. 19*57 je ljudska skupščina pu pravici poudarila, da razdelitev skupnega do-hodka nc spodbuja dovolj gospodarskih organizacij, iki bi povečavale delovno storilnosit. Med tem zasedanjeiu je sprejol zvezni izvršni svet dol/.nost, da vnese v mehauizein razdelilve skupnega dohoclka določene spremcmbe, ki bi mogle pozitivno učinkovati že letošnje leto. Tu dni jc zvezni izvršni svet spre-jel sprcmembe in dopolnitve uredbc kakor tudi ustrezajoče spremcmbo v dm/.bencni plauu, o katerih lx> razpravljala zvezna Jjudska skupščina v drugi polovici marca.
Naj takoj nagla-simo, da so te sprcmenibe detoe in iinajo v precejšnji mcri znučaj začasnosti. Boljc povedano, spre-ineinbe imajo preliodni značaj, ker naj bi bile etapa za traj"-nejšo osbovo razdelitve dohodka gospodarskih orgauizacij. Ce-prav so začasne, vseibujejo te spremenibe določeua načela, ki jib. bo niogoče uporabili tudi pri nadaljnji obdelavi sistema, čeprav v dragačnih oblikah.
V predlaganLU spremembah so priale do izraza na&leduje težnje: predvsem izločiti pri razdelitvi skupnega dohodka več sredstev za povečanje plač in skladov podjetij, dati nato znatno večje možnosti, da bi se plače in skladi luitreje pove-čevtdi, če bi se povečevala delovna storilnost, in končno, da bi se sredstva komunalnih skupnosti bolj kakor doslej formirala bolj neposredno, z manj dotaeijami od višjih organov in v veCji odvisnosti od potrulnega sklada r gospodaTstvu zaposle-nih. Če upoštevamo. da je kritika dosedanjoga sistema razde-litvo sktrpnega dohodka gospodarskih organizacij izliajala prav iz leh zahtev in pomanjkljivosti dosedauje razdelitve, tedaj je očitno, da so lahko spremembe korak naprej k sti-mula(ivnej?enui sistemu razdolitve. Spremembe i>a se niso <jnu;jile samo na določitev večjih pravic v razdelitvi. 2e v začetku uporabljanja tega riačina razdelitve odvaja zveza nad 10 milijard dimarjev iz družbenih rczerv in omogpča gospodar-skim organizacijam vcčji delež pri dohodku, kakor je bilo določcno v družbencin pluau. Razumljivo je, da je to samo sturt in spodbuda, glavni del uspeha pa moraiao pričakovati iz povečane delovne storilnosti, do katcre lahko pride, čo bodo dtjfovni kolektivi izkoristili možnosti, ki se jim nudijo v pri-meru povečunja dohodka podjetja oziroma povečanja delovne produktivnosti.
Istega načiua povečaue stLmulacije pa ui bilo mogoče uporabiti za vsa gospodarska področja. Industrija, zunanja trgovina in promet so ohranili v osnovi dosedanji sistem raz-delitve dohodka, pri čemer je določen bistveni popravek, ki dejansko povzrofa. da postaja ves dosedanji sistem razdelitve ua teh področjili bolj privlačen. Ta po/.iiivna sprernemba je pravica gospodarske organi/acije do dopolnilnega deleža pri dobičku. Gospoclarska organizacija je namreč tudi doslej sode-lovala pri dobifku in ji ta delež v celoti ostane, toda sedaj dobi Še pravico na dopolnilni delež, ki je lahko večji od prvega. Ali bo imela gospodarska organizacija pravico na d<»-polnilni dplež pri dobitku. bo odvisno od rezulta-ta ustvarjc-nega dobička in ustvarjenih plač v dohodku. Če lx> gospodar-ska organizaci ja ustvarila ugodnejše razmerje med dobičkoin iz lanskcga odriosa mod dobičkoin in plačami ter letošnjim dobičkom. bo pf)lovica te razlike pripadala gosp<xlarski orga-nizaciji in jo bo lahko po lastni presoji razdelila na plače in svoje sklade. Z drugimi besedami, gospodarska organiz^cija je stinuilirana, da s povečanjem doliodka in zmanjšanjem vseli stroškov ustvari čim bolj ugodcn rezultat v obliki pnve-čaneifa dobička, ker ji to ojikmtočh. da dobi znatna sreti^tva, ki jih lahko samostojno razporeja. Povečanje dobička je lahko tudi reznltat povišanja cen in ne samo storilnosti dnla. vendar je to nelcč-ljivo od tr/nih pogojev pos-lovanja našili podjctij. rrizadevanja. da bi s splošnimi gospodarskiini ukrepi dosesli stabilizarijo tr/.išča bodo otnejila to možnost na najmanjšo mc;ro.
Razdelitey dohodka pri rudarslvu sloni na drugafnih osiio-vah. V rudarstvu je dolžnost vsakega podjetja, da vplača dolo-Ceno vsoto na račun rudarskesta prispevka. katerega višina je najprej bdvisna od razmerja d«bit:ka do plač v lanskt^m letn. Na temelju tega razmerja se določi z uporabo progrcsivnc lestvice znesek dobička, ki se realwira koi obveznost v obliki
(Nadaljevaaj« aa •*. strafiri)
KASA                          stran
8KUPNOST            13   III. 1057
(NadailjeTamje s 3. strani)
odsiotfca od realizacije. Ko se izJoči rudarski pri&pevek, opravi razdelitev ostalega tlohadka vsako rudarsko podjetje samo-stojuo kakor druge gospodarske organitzacije izven induistrije, prometa in zunanje trgoviae.
Pri vseh drugih gospodarsJcth orgaiiizaeijah se je zveza odrekla vseli oblik neposrednega deleža pri razdelHvi do-hodka, pri čeraer ne računamo obresti na osnovna in obratna sredstva in odplačila aiiuitet. Dohodek vseh ieli gospodarskih organizacij se po izloeitvi materialnih stroškov in annortizacije, kakor tudi omenjenih sfalnih prispevlcov skupnosti razdeii na zelo stimulativen način. Obveznosti teh gospodarskih organi-/acij do družbenih investioijskih skladov so reduoiraine na pulovico lanskih obve/.nosti, ves drugi dohodek pa razdelijo na osebne doliodke in sklade. Iz taiko izločenih sredstev za raz-delitev na osebne dohodke plača gospodarska tirganrzacija pri-spevek proračuuom po progresivni lestviei. ki ni ostra in ki oinogoča občutno povečanje zaslažkov v odvisnosti od rezul-tatov pri pov6čanju dohodka. Pri tem prispevku ni določen delež zveze.
Io so temeljne spremeinbe, če ne upoštevamo nekaterih ^pecifičnosti pri trgovini, kmetijstvu in kmetijskLh zadrugah, ki ne spreminjajo splošne slike razdelitve in stiraulativnosti razločenih načinov razdelitve.
Ni mogoče reči, da te spremembe nimajo nekaterih po-manjkljivosti. Omenili smo že ugovor o možnosti zaslužkov po-iameznih kolektivov na temelju povišanja cen. Dr/.i prav tako ugovor, da sprcmenjeni način razdelitve ohranja take odnose, kakršne je našel, in da že s samim tem ne jiudi vsem pod-letjem euakih možnosti. Gospodarstva in notranjih odnosov v razdelitvi dohodka pa ni mogoče spremeniti prek uoči in je treba izhajati iz stanja, kakršno je, ker zagotavlja konti-miiteto in postopne sprernemibe ter zmanjšuje neva.rnosi pre-tresov.
V prihodnjih mesecih bi se morale gospodarske organi-zacije in njihova združenja tei zbornice usmeriti k čim boJjši uporabi dopoinjenega sisttMna in k maksiinal.nemu izkoriščanju ^vojLh možnosti. nianj pa k nadaljnjim razpravljanjom o raz-ličnih sisteniili razdelitve. Ne zato, ker ta razpravljanja ne bi bila še naprcj potrebna, temveč zalo, ker je najboljši kažipot za nadaljnje izpopolnjevanje praksa in rezultati, ki jih bo pokazala. Na njihovi osnovi bo mogoče storiti nadaljnje ko-rake za izboljšanje stimulativnosii sistema. Da pa bi bila praksa pravi odsev vrednosti predlaganili sprememb, jih je treba čim bolj popolno uporabiti in čim bolj izkoristtti za po-večanje delovne storilnosti.
K.