P _ Učiielfslci Tovariš Stanovsko politiško glasilo J. C/. C/. — sekcije xa Dravsko banovino v Cfublfani —--_ .. = Uredntit*o in upravi Ljabljtma, Frančiikenske ultem «I. Rokopisov no vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Uhaja vsak četrtek. Naročnina learn Mesečna prilog O. ^lU® I-' C* C* Din za Inosemstvo SO Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, , a ek poseke. Pott. ček. rač. 11.197. Tstsfon 3112 Kdo so tedaj naSI prijatelji T Da, običaj jc že postal, v periodičnih presledkih zaletavati se v učiteljski stan. Enkrat od te, drugič od druge strani, ta s to, oni z drugo mislijo. Refren vseh misli pa je vedno eden in isti: da nič ne ustvarjamo, da samo uživamo in da v brezdelju izžemamo ljudske žulje. Mimo tega še slavospev na lepe, idilične stare čase, ko je eden delal za pet drugih, dosegal v šoli in izven nje čudovite uspehe z manjšimi, manj razpoložljivimi sredstvi in je kljub temu vladala vsepovsod idilična, patriarhalna sreča. Poseganje laikov v duhovno in strokovno življenje kakega stanu je pri nas precej v navadi. Zato tudi gornji slučaji. Prezreti pa ne smemo, da je poseganje v učiteljske in šolske zadeve pri nas zares že prepogosto in prihaja v modo. Da to poseganje vršijo — da se izrazim milo — ljudje, ki od patriarhalne dobe (srečnega življenja) do danes niso doumeli razvoja kulture, še najmanj razvoja pedagogike, modernega pouka in higiene in drugih kulturnih panog (psihologije, sociologije), ki so v zvezi s talko zvano moderno šolo. Bodisi da imajo pri tem početju posebne namene ali ne, obrambe šolstva, narodno-ljudslke vzgoje in prosvetc s svojimi izjavami nikakor ne jemljejo v svoje vidike. Poleg tega i>a tudi ne vidijo stvari, ki so oživele z učite-jevim delom in se jim obetajo baš pod vodstvom učiteljstva še lepši časi. Vzemimo na pr. samo kmetsiki pokret osamosvojitve in kmetske duhovne samozavesti, lahlko trdim nove kmetske kulture, ki nastaja z rastjo mladine v kmetsko — in gospodinjsiko — nadaljevalnem šolstvu. Ideji kmetsko-nada-Ijevalnega šolstva posveča naša javnost premalo pažnje. Vendar mislim, da bo baš ta tip šole in praktičnega pouka v bodoči generaciji kmetstva vzpostavil popolnoma drugo duševnost in miselnost. Naš kmet, ki je do danes stal življenju več ali manj ob strani in se večinoma pasivno uveljavljal v preteklih, a tudi v današnji dobi, bo brez dvojbe v prihodnosti zavzel vodilno mesto, katerega danes kljub svojim 70% nima. Nikalkor ne morem razumeti, da nekaterniki premlevajo glede na naš stan stvari, ki spadajo že davno v ropotarnico, poleg pa ga še mešajo s šolo in krizo ter napako kakega učitelja — posameznika. Čas je preresen in predragocen. da bi morali glodati kdo zna kdaj že oglodane kosti in jih jemati v obzir, kakor da bi se dotikale Bog ve kje s kulturo. Demagogija na naš račun se morebiti še tu in tam izplača, večno pa se ne bo. Mi se je že davno več ne bojimo, toliko manj pa še zaletavanj v naš stan in šolstvo, ki se je po naših zaslugah — pa zaslugah idealizma — globoko usidrala v slovensko narodno telo. Učitelj-stvo in ž njim narodno šolstvo stojita na trdni skali, ker sta zidana z ljubeznijo do sedaj kulturno zatiranega kmetskega ljudstva! Če čitam ali slišim tu in tam kak napad bodisi na stan ali narodno šolstvo, se nehote zmislim na Aškerčevo parabolo »Kužek in Garibaldijev spomenik«. V pesmi laja kužek na spomenik, nazadnje še nekaj naredi, ali spomenik ostane spomenik! V solnčnem jutru ga zlati zarja in niti malo ga ni sram ne kužkovega lajanja ne česa drugega. Takšno je pač življenje! Kakor v literaturi, upodabljajoči umetnosti, glasbi i dr. ne velja že dolgo ne merilo gledanja in presojevanja zunanjih efektov, temveč občutje in duševno gledanje, globina in zopet duševni odraz umetnine, še edina duhovnost materialističnega hotenja v današnji družbi, tako mori- mo že vendar tudi šolstvo — vzgojo, pouk, pedagogiko — smatrati kot duhovno telo, ki ga ni soditi in zaključevati po zunanjih izrazih. Današnja šola ni več učilnica črk i a'i u, temveč je s sredstvom pouka oblikovalni-ca vseh narodnih plasti, od najmlajšega do najstarejšega. Učitelji smo svečeniki prosve-te — poleg svečenikov religije, s katerimi nas veže isto delo, trpljenje in pot, iskanja resnice in prenovitev človeka — in ne samo kru-hoborci. V toliko pa smo tudi nezavisni, ker nam je naša krušna mati država, kateri se žrtvujemo in ji vzgajamo dobre, zveste in kulturne državljane. Naša javnost, se mi zdi, pa vidi v narodnem šolstvu samo famozni i ali u in nas učitelje kruhoborce. Kruhoborstvo! Prosim Vas, povejte samo en stan, ki ni bil in ni tudi danes kruhobo-rec! Lepše lahko izrazimo ta pojm in življenjsko dejanje z znano frazo »boj za obstanek.« Vse eno je: ta ali oni izraz! Ideje in kruhoborstvo! Samo posamezniku, bohemu, ideologu je prosto dano, da se zaradi ideje odreče življenju! Množici in stanovom je to nemogoče! Le življenjsko in materialno neodvisnemu človeku je mogoče prosto izbirati poti svojih bojev. Če pogledam v praktično življenje naše domovine, pač ne morem najti stanu, a tudi ne posameznika, ki bi imel. pravico metati v naš učiteljski stan kamenje. Roko na srce! Če so bile metode kruhoborstva pri različnih stanovih različne in so še, cilj je bil nas vseh vedno isti: boljši kruh! Radi tega je nauk podrejenosti kakega stanu nad drugim stanom nesmisel! Nam se očitajo Cankarjevi »Hlapci«. Kolikor mi je dano razumeti Cankarja, vidim v njegovem delu druge hlapce. Se spomnite scene Jermanovega gostilniškega govora? On, učitelj Jerman, poosebljen Cankar, vrže poslušalcem v obraz: Hlapci! To sceno razumem tako, da bi moral Jerman govoriti ne gostilniškemu poslušalstvu, temveč z odra v parter, na galerije, v ves teater. Hlapci! Da, nihče nima pravice metati kamenje v naš stan! Kdor pa je brez greha... Končno pa spadajo tudi te zadeve v ropotarnico. V času Cankarjeve knjige so bojevali naši stanovski očetje — starejši učitelji preobupne boje. Niso še pomrli, večina učiteljskih borcev še živi, utrujeni so sicer, toda gledajo sad svojega dela — zmago svojih hrepenenj: samozavest in enotnost stanu! Zopet ne razumem, kako so mogli ljudje očitati takim kremenitim značajem hlapčevstvo! Pač radi nerazumevanja Cankarjevih »Hlapcev«, ker so nje same boleli na lastni duši... Mladi učiteljski rod, ki še študira ali pa je že na delu med narodom, ima lažjo pot: kar so mu priborili očetje, bo čuval, k temu pa dozidal, da bo učiteljski dom dovolj močan zoper vse rovarje naše časti in ugleda. To je eno! Drugo pa delo mlajšega rodu. Naši starejši so kljub ljutim borbam dosti ustvarjali in se poleg šole mnogo in z idealizmom žrtvovali za izvenšolske pereče kulturne probleme med narodom. Ustvarili smo si duhovno neodvisnost. Na tej podlagi hočemo usmeriti veliki kmetski pokret. In samo naše učiteljsko delovanje! Zakaj pomisliti treba, da je javnost vsem šolsko-kulturnim vprašanjem zelo daleč ob strani in da motri v nji le to, kar ni bistvenega. Ni naša krivda. toda zadnji čas bo, da vzgojimo pravilno tudi njo! Da ne bo gledala v šolstvu institucijo »kruhoborcev« in »hlapcev«, temveč svoje oko! Albin Podjavoršek. Počitniški tečaji. Še slaba dva meseca nas ločita od velikih počitnic. Večina učiteljstva dela že danes načrte, kako bo izrabila veliki šolski odmor. Nekateri bodo šli mogoče na morje zdravit bolne živce, drugi jih bodo zdravili doma v okrilju planin, kopanju in miru, tretji — in teh bo menda večina — pa razmišljajo o počitniških izobraževalnih tečajih. Nujno je danes spoznanje, da so počitniški tečaji učitelj-stvu jako potrebni, ker razmere novega časa naravnost silijo učitelja k izvenšolskemu delu. Pri tem pa mu je potreba praktičnega znanja večja kot teorija iz knjig. Vsako leto prireja Rdeči križ tako zvani tečaj za ročno delo. Tudi za letos sta objavljena dva slična tečaja, in sicer učiteljski tečaj delovne šole na Krku in počitniški učiteljski tečaj v Zagrebu. Iz objavljenih sporedov obeh tečajev, ki so jih prejela upravi-teljstva narodnih šol, je razvidno mnogo koristnega, ki naj bi se teoretično in praktično obdelalo v zvezi z delovno šolo in ročnim delom. Seveda prihajajo pri zadnjem v po-štev v prvi vrsti deška ročna dela. Poleg tega da imajo tile tečaji tudi nekak smoter letovanja ali kako bi se izrazil, bi si vendar upal dvomiti, jeli bo imela naša kmetska vas oziroma kmetska šola kako posebno korist od tega Prvič je treba označiti, da je med mestom in deždlo velika življenjska razlika. Mesta in delo v šoli, s podaljšanjem V Jetnika pa tudi zvečava prakso. Pač pa mu ne da prepotreb-nih praktičnih naukov za bodoče izvenšolsko delo. In zlasti za delo na kmetih! V mestu na primer rabijo za šole ročna defla, tudi kulturno udejstvovanje je lahkota. Če se poleg tega ne udejstvuješ izvenšolsko — Bog pomagaj! Napal te bo kak banski svetovalec, »Kmetijski list« itd. V nas kmetske ljudi — učitelje, kakor kažejo dejstva — marsikdo rad butne. Je pa stvar takšna, da ako hočeš med ljudstvom delati in pomagati, moraš znati pomagati! Res se moreš sam izobraževati, iz knjig zveš o zemlji, živinoreji, gnojilih, sadjarstvu, kletarstvu itd., toda živa beseda to ni, le papirnata! Lahko je n. pr. povabiti kmete in jim predavati o sadjarstvu in umetnem gnojenju, toda praktično pokazati kako delo ali način dela bi dvomil. In uspeh? Pa saj vendar iščemo uspehe! Počitniški tečaji naj se vrše v znamenju kmetskega in kmetsko gospodinjskega dela! Menim, da je ta zahteva pri 80% kmetov v našem narodu pravična! Razpravljati imamo o zadružništvu, o kulturi zemlje, živinoreji, sadjarstvu, vinarstvu, gozdarstvu! Mnogo perečih vprašanj kmetstva je treba razrešiti, ki si jih poedinec - učitelj na vasi tudi pri najboljši volji in knjigi ne more in ne zna razrešiti! Drugo pa je, da mi učitelji (ki nas je tudi večina s kmetov!) te tečaje najbolj potrebujemo. Vlada je izdala zakon o materialni za ščiti kmetov, mi moramo delati v duhu go-spodarsko-kulturne in duhovne obnovitve in zaščite kmetskega stanu. Na obzorju vsake vasi sc dviga kmctsko-nadaljevalna šola. Za to šolo se moraš usposobiti s solidnim znanjem. V prvi vrsti seveda s praktičnim delom pod vodstvom strokovnjakov-agronomov, poljedelcev. Vsi merodajni činitelji, ki bodo v letošnjih počitnicah prirejali kakršnekoli tečaje za učiteljstvo, naj tedaj dobro premislijo, kako bodo usmerili te tečaje! Koristiti svojemu bližnjemu, pomagati mu iz duševne revščine, je vendar najidealhejša naša naloga! In naš naj-bližnji, ki največ potrebuje, največ materialnih in duhovnih dobrin, zlasti pa duhovnih, je naš kmet Mesto ima dosti kulture, kmetska kultura in kmetov (ter z njim državni) dvig sta odvisna od kmetskega izobraženca. Zato je temu radi kmetskega ljudstva tudi največ treba dajati. Saj vemo: iz nič ni nič! Počitniški tečaji naj se vrše torej v znamenju kmetske delovne šole in kmetskega izvenšolskega udejstvovanja učiteljstva. Dalje: čim manj teorije, tem več praktičnosti! V Dravski banovini imamo več kmetijskih šol. Kmetijska šola ima namen učiti ves narod. In kako bi svoje poslanstvo izvršila čast-neje kot tako, da jo za dobo dvomesečnega odmora osvojimo mi učitelji in se tam učimo pravilno delati? Uspehi dela med šolskim letom bi bili mnogo izrazitejši in naša kmetska kultura bi dobila mnogo širše peruti kot jih ima danes! Seveda, vse to pa moramo izvršiti tako, da ne bodo preveč trpeli zakrpani učiteljski žepi —! Novi predpisi za zdravstveni pregled dece ob vpisu v Solo in za oddalo v šole za defektno deco. večji industrijski kraji imajo moderne šole s kopalnicami, telovadnicami, šol. kuhinjami, razkošnimi delavnicami in moderno opravo, kmetske dvo-, tri-, a tudi večrazrednice nimajo večinoma niti telovadnice. So pač življenjske in gradbene prilike, k temu še pojav gospodarske razrvanosti naše dobe, prisilile seio, da ne more graditi dobrih in potrebnih, modernim načelom odgovarjajočih šolskih poslopij. V tem znamenju bo tudi bližnja in daljna bodočnost več kot črna in ne moremo vanjo gledati s prevelikim optimizmom. Izhajajoč iz tega vidika lahko torej mirno priznamo, da kmetske šole nimajo velikega pomena. Če nimaš na vasi niti delavnice niti orodja, pri najboljši volji ne moreš ničesar ustvariti v tem pogledu. Saj imamo baš zunaj na deželi dosti bridkih slučajev, da ni niti potrebnih razredov, t. j. učnih sob, na razpolago, temveč si moramo pomagati s popoldanskim poukom »brezdomovinskega« razreda učencev. Drugič moramo pomisliti, da rabi 80% kmetov kmetsko-delovni pouk. Ker narodna šola nima glavnega torišča samo v razredu učencev, temveč v vsem šolskem okolišu tudi pri odraslih, bi bila tudi izguba časa, v današnjih časih razvijajočega se kmetstva izobraževati se enostransko samo za notranje šolsko delo. Mislim, da današnje učiteljišče gojencu podaja dovolj teoretske podlage za Med važnejše predpise, ki zadevajo šolstvo, spada v zadnjem času izdaja predpisov glede zdravstvenega pregleda dece ob vpisu v šolo in izdaja prepisov glede sprejema ter učnih načrtov za vse vrste šolstva za defektno deco t. j. za slabonadarjeno, gluhonemo in slepo deco. Poleg »Pravilnika o zdravniškem pregledu dece za vpis v osnovno šolo«, ki ga je izdalo ministrstvo socialne politike in nar. zdravja pod S. br. 4966 od 31. marca 1932. (Službene Novine«, br. 90. god 1932. od 19. aprila), v katerem se nahajajo tudi nekateri predpisi glede defektne dece, je izšel od istega ministrstva pod S. br. 5700 od 31. marca 1932. poseben »Pravilnik o zdravniškem pregledu dece za sprejem v šole za defektno deco in o dolžnostih šolskih zdravnikov v teh šolah.« Naj se omejimo za danes samo na važnejše določbe teh predpisov, ki morajo zanimati vsakega učitelja. Po tem pravilniku mora biti vsako dete ob vpisu v osnovno šolo ( v zmislu § 57 zak. o nar. šolah) zdravniško pregledano. Pregled se mora izvršiti na podlagi posebnega »Spiska dece. ki je dorasla za vpis v šolo,« za kar je predpisana posebna tiskovina. Spisek mora sestaviti krajevni šolski odbor po seznamu šoloobvezne dece, ki mu ga mora dostaviti upravna občina Ta pregled mora biti izvršen najmanj do 1. julija vsako leto. > Na osnovi zdravniškega pregleda se opro-ste pohajanja v osnovno šolo otroci, ki so telesno nezadostno razviti, ki radi defektnosti ne morejo slediti pouku v osnovni šoli, t. j. slepa, gluhonema itd. deca; deca z nosnim obolenjem (ozena); z nalezljivim kožnim obolenjem; božjastna deca; duševno zaostala, t. j. debilna, imbecilna in idiotska deca; težje psi-hopatična in motorično razdražljiva deca; histerična deca; nalezljivo bolna deca. Vrsta obolenja mora biti označena v spisku s predlogom, da se ta deca prijavi v specialne šole za nezadostno razvito ali defektno deco, od-nosno, da se začasno ali stalno oprosti pohajanja v osnovno šolo. Začasna oprostitev za eno leto se izvrši na podlagi komisijskega pregleda dveh zdravnikov, .katerih eden mora biti šolski zdravnik; za stalno oprostitev je merodajna komisija treh zdravnikov na šolski polikliniki. Ob tej priliki se ugotovi, ako je treba dete oddati v kak zavod za defektno deco. Ta oddaja se pa ne nanaša na šole za slepo, gluhonemo in slabonadarjeno deco, ki spadajo po § 7. zak. o nar. šolah med narodne šole. Spisek vpisane dece in one, ki je ostala nevpisana, pošlje krajevni šolski odbor v odobritev obči upravni oblasti, kjer mora navesti, zakaj poedina deca ni vpisana v osnovno šolo. Sreski šolski nadzornik pošlje do 1. avgusta vsako leto spiske krajevnih šolskih odborov svojega sreza, s celokupnim pregledom vpisane in nevpisane dece v šolskem srezu, banski upravi. Banska uprava pošlje do 15. avgusta vsako leto spiske s pregledi po srezih ministrstvu prosvete. Drugi pravilnik zadeva šole za defektno deco ter določa interni postopek za zdrav- niški pregled in vpis dece v specialne šole za defektno deco. Za zdravniški pregled dece v banovin-skih zavodih in šolah za defektno deco morajo skrbeti šolske poliklinike, v oddelkih za defektno deco pri narodnih šolah pa šolski zdravniki narodnih šol in poliklinike, v kolikor so pristojne po predpisih za iste. Vsak zavod in internatsko urejena šola za defektno deco ima lahko tudi posebne zdravnike-spe-cialiste za svoje vrste deco. Zdravniki teh šol morajo imeti specialen tromesečni tečaj iz socialne medicine ter posebno usposobljenost za službo v šolah za defektno deco. Ministrstvi socialne politike in prosvete bosta otvarjali skupne tečaje za zdravnike in učitelje defektne dece v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani za izpopolnjevanje predvsem iz psihopatologije in pedopato-Iogije. Zdravniški pregled za prijavo dece v specialne šole se vrši že v osnovni šoli. Šolski ali njega nadomestujoči zdravnik mora med 1. aprilom in li majem pregledati vso deco, ki jo osnovna šola ali roditelji, od-nosno njih namestniki prijavijo za vpis v specialno šolo. Minister prosvete predpiše v zmislu . 15. zak. o nar. šolah v to svrho poseben »Prijavni list« za šole in zavode defektne dece. Zdravnik vpiše v ta »Prijavni list« vse predpisane podatke. Javiti mora vsdej šol. upravitelju datum pregleda, da ta pozove k pregledu starše otrok v svrho podatkov o razvoju deteta pred vstopom v šolo. Upra-viteljstvo osnovne šole pošlje na to »Prijavne liste« šoli za defektno deco, odnosno oddelku za isto pri osnovni šoli. Po prijavi dece specialni šoli izvrši šol ski zdravnik specialne šole za defektno deco ponovno točno anamnezo telesnega in duševnega stanja otroka. Podatki se vpisujejo v poseben »Matični zdravstveni list«, ki ga je predpisalo ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja. K temu pregledu se ponovno pozovejo tudi starši. Nato se izvrši komisijski pregled deteta in ugotovitev po posebnem »Pravilniku za sprejem dece v zavode, šole in oddelke za defektno deco«. Zdravnik da na to mišljenje in navodila glede nadaljnjega postopka z detetom ter zabeleži svoj predlog tudi v »Prijavni list« O rezultatu se obveste tudi starši. O vsakem detetu, ki je sprejeto v šolo ali oddelek za defektno deco, se vodi posebna »Osebna popisnica otroka«, katere obrazec predpiše minister prosvete. V to popis-nico vpiše zdravnik specialne šole vse ugotovitve in navodila za nadaljnji postopek z detetom. Šolski zdravniki teh šol morajo stalno zasledovati razvoj deteta. V to svrho lahko po sporazumu z upraviteljem šole prisostvujejo tudi pouku. Učiteljem dajejo zdravniki nasvete glede fizičnega in psihičnega postopka pri ddu deteta. V svrfio tega smotra lahko prisostvuje šolski zdravnik tudi konferenci učiteljskega zbora specialne šole, ako ga upravitelj povabi. Najmanj dvakrat v letu mora zdravnik zabeležiti v »Osebno popisni« co deteta« vse ono, kar je opazil v razvoju deteta. Pri prehodu v druge šole da zdravnik svoje mišljenje o detetu. Vpsvrho navodil staršem in stika z njimi se priporoča zdravniku specialne šole, da sodeluje pri roditeljskih sestankih in odredi tudi posebne ure za zdravstveni ppsvutovanje s starši. Zdravnik pomaga.učiteljstvu tudi v pogledu pouka v higieni. V pogledu evidence defektne dece v osnovni šoli so predpisani za šolskega zdravnika posebni obrazci, v katere mora na kraju šolskega leta vpisati vse bolezni in anomalije, ki so se med letom pojavile pri dcci osnovne šole. Upravitelj osnovne šole sestavi ob sklepu leta »Spisek defektne dece« v zmi-slu §§ 15. in 58. zakona o narodnih šolah. Spiske defektne dece dostavljajo upravitelj-stva preko banske uprave ministrstvu pro- svete in ministrstvu socialne politike in na^ rodnega zdravja Poleg teh predpisov je izdalo ministrstvo prosvete tudi*poscben »Pravilnik o prijavi in sprejemu otrok--v zavode, šole in pomožne oddelke za nezadostno razvito deco« po §§ 15. in 58. zakona o narodnih šolah, »Začasni učni načrt in program za pomožne šole in pnmcfcžtie razride kraljevine' Jugoslavije« po ^ 15. zak. o nar. šolah in »Predpise o vodstvu .Osebne popisnice' v šolah za nezadostno razvita in djjfektno d^co« po §§ 15. in 58. zako-oiaVtc/fcnakc ipredpise za specialne šole za gluhonemo in slepo deco. Zdravniški pregled dece ob vpisu v osnovne šole se mora pričeti v zmisilu predpisov že letos izvajati. Sploine vesti, — IZ SEKCIJE. Vse tovariše in tovari-šice, ki so se obrnili preko svojih sres. učit. društev v svrho premestitve radi šolanja otrok na sekcijo z izpolnjenim obrazcem »Evidenca učiteljev(ic) — družinskih očetov (mater)« pozivamo tem potom, naj nemudoma po organi-začni poti sporoče, ako so zaprosili za katero od razpisanih učnih mest. Ta poročila potrebujemo, če naj predložimo zbrani material prosvetni oblasti s svojim priporočilom. Ravno tako naj nas obveste, če so vložili prošnje za razpisana mesta oni tovariši in to-varišice, ki so bili med počitnicami oz. med šol. letom premeščeni in so se radi tega obrnili za zaščito na stanovsko organizacijo. V poročilu naj navede vsakdo, za katera mesta je prosil. — JUGOSLOVENSKO UČITELJSKO UDRUŽENJE — SEKCIJA ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI. — ŠOLSKI ZOBNI AMBULATORIJ. Dne 8. maja t 1. se je vršil v dvorani OLTZD v Ljubljani ustanovni občni zbor »Društva za ustanavljanje in vzdrževanje šolskih zobnih ambulatorijev v Dravski banovini. Občnega zbora se je udeležilo tudi zastopstvo sekcije JUU Ljubljana. Po pozdravnem nagovoru predsednika pripravljalnega odbora g. senatorja dr. VI. Ravniharja in po poročilu zobozdravnika dr. Josipa Tavčarja je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor, v katerem ni nobenega zastopnika učiteljstva. Letna članarina je določena na 20 Din. Iz gornjega je sklepati, da se na sodelovanje učiteljstva'ne računa. — Sreski učiteljski zbori. Kraljevska banska .uprava Dravske banovine je izdala naslednji odlok: V zvezi s tukajšnjim okrožnim razpisom IV. No. 5917/13 od 11. aprila 1932 v vednost, da je ministrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 28365 od 23. aprila 1932 odredilo, naj se vrše sreski učiteljski zbori o priliki zborovanj sreskih učiteljskih društev, ko so učitelji že itak zbrani — Kmetijski svetnik v p. g. Viljem Rohr-man — 70 letnik. V teh dneh praznuje 70 letnico g. kmetijski svetnik v p. Viljem Rohr-man, ki je posebno starejšemu učiteljstvu dobro poznan kot prijatelj učiteljstva in eden prvih oračev na polju kmetsko-nadaljevalnega šolstva. Posebno »Učitelj. Tovariš« se mora spominjati tega jubileja, saj je bil g. kmet. svetnik zvest njegov sotrudnik in je potom njega kazal pot učiteljstvu v smeri kmetijskega pouka in razvoja kmetsko-nadaljevalnega šolstva Prve načrte v tej smeri je prinesel »Učitelj. Tovariš« v posebni prilogi izpod peresa g. Rohrmana. Danes lahko g. svetnik z veseljem zre na uspehe in napredek kmetsko-nadaljevalnega šolstva, ki vzrašča iz njegovega semena. Zato se učiteljstvo pridružuje gratulantom in mu kliče: Še mnogo let! — Tovarišem maturantom iz Ljublj. moš. učiteljišča v 1.1927. Letos v jesen' ooteče pet let od naše mature. Kakor vsi drugi letniki, tako mislim, tudi mi letos ne bomo prešli te naše prve obletnice Zato predlagam tem potom vsem tovarišem naslednji predlog v premislek: Lansko leto v glavnih počitnicah je zapustil naše vrste v cvetu najboljših let naš tovariš Viktor Dacar, ki je pokopan doma pri Bledu. Ker se večina sošolcev pogreba ni mogla radi počit, tečajev udeležiti, bi bilo zelo umestno, da se v letošnjih glavnih počitnicah (v juliju) snidemo k petletnici na Bledu, kjer obiščemo grob svojega pok. tovariša. To bi bil najprimernejši trenotek, da se oddolžimo svojemu pok. Viktorju. Prosim vse tovariše, da me z dopisnico obveste ter naznačijo datum in čas. Marjan Tratar, učitelj Trebnje na Dolenjskem. :— Na poslednji poti. V četrtek 28. aprila se je vršil v Novem mestu pogreb pokojne tovarišice gc. Grom -1 lladnikove iz Babnega polja, ki je odšla v kratkem času za svojim očetom — glasbenikom pok. ¡Ig. Hladnikom v večnost... Številna udeležba učiteljstva in meščanstva je bila v dokaz, kako je bila po-kojnica priljubljena. Na grobu se je poslovil v lepem govoru preds. sres učit. društva za Novo mesto tov. \ ilko Mcnard, ki je izročil poslednji pozdrav vestni tovarišici tudi v imenu sres. učit. društva za Logatec. Naj ji bo lahka žemljica! —ar. — Prosimo vse šole, ki še niso plačale Levstikove pesmarice „MLADINI", da to čimprej store. — Pomen obrtnih nadaljevalnih šol za asimilacijsko akcijo v Julijski krajini. Fašizem opazuje vse svoje delo, ki .ga vrši v naših krajih, samo iz enega stališča: koliko pripomore asimilaciji našega naroda v Julijski krajini. V zadnjem času je bilo otvorjeno po vseh večjih krajih večje število obrtnih nadaljevalnih šol. ki jih morajo posečati obrtni vajenci do 18. leta. Nekega dne se je sestal v Trstu k seji odbor, ki vodi te šole v Julijski krajini. Na tej seji je bilo govora o stanju in rezultatu teh šol, poleg tega se je vršita razprava tudi o njih nacionalnem in političnem pomenu. Ugotovljeno je bilo, da morejo postati te šole pod vodstvom sposobnih in politično zavednih učiteljev nele nositeljice prosvete in izobrazbe, potrebne bodočim obrtnikom, marveč tudi nositeljice novega fašističnega duha med »drugorodne« sloje na meji Italije. Paziti je treba, da ne propadejo plodovi osemletnega šolanja v osnovni in po-navljalni šoli, ki je obvezna, zato se mora držati mladina še štiri leta v fašistični šoli. To je problem, ki je vitalnega pomena za Italijo in se nanj ne sme pozabiti. Na tej seji administrativnega sveta je bilo sklenjeno, da se otvori še nekaj obrtnih nadaljevalnih šol v onih okoliših, kjer jih še ni, a so iz nacionalnega in političnega stališča nujno potrebne. — Učiteljska ekskurzija na Češkoslovaško. Uredništvo pedagoškega lista »Napre- dak i Savremena škola« v Zagrebu je že lani započelo akcijo za učiteljsko ekskurzijo na češkoslovaško, kjer £o izvedene že znatnejJ šolske reforme in se tamkaj uveljavlja predvsem 'aktivna šola. Te ekskurzije se udeleži i m učiteljev (ic) iz vse države, ki jim je odobren 15-dnevni dopust. Češki tovariši so sestavili tak program, da si ekskurzisti lahko ogledajo mestne in tudi podeželske šole. aaa*BBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«it»aaaaaaaBaaaaaaBafr*«> MIROSLAVA 1MB LJUBLJANA. JURČIČEV TRG $TEl 3. Izdelovanje ročnih in strojnih ve/.enin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zalog* DMC in vseh potrebščin za vezenje in pr«dUnk. iiiiiiiiRaHiHiHiHMiuRiMmiHaniaiBiiHvai — Šola v avtobusu. Pri izdelovanju mnogih filmov potrebujejo večkrat večje število otrok, ki morajo biti vedno pri rokah Ti otroci ne morejo hoditi redno v šolo, a Amerika ne bi bila Amerika, če bi takega vprašanja ne rešila na prav originalen način. Filmsko podjetje je nabavilo velik in udobno urejen avtobus, ki zbira vsak dan vse otroke in jih prevaža do Fox Movietone City. Med to vožnjo jih poučuje učitelj, ki je nastavljen nalašč za te otroke, ki so porazdeljeni po razredih, kot v kaki drugi šoli. Glede uspehov je ta šola na prvem mestu, ker predpisuje prosvetna oblast, da se ne smejo uporabljati pri filmu oni otroci, ki se v tej šoli ne učijo. Ta naredba prosvetne oblasti je otrokom dobro znana in je najboljša garancija za dobre uspehe. OBLAČK.N1CA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, MlkioiKeva («tt« 7 priporoča svojo bogato zalogo manufaktumego bl«se prvovrstnih čeških, nemških iu aaglešuih tovarn. Državai nameffeici ioiit blago tali ti (rtirakt pmti' pratiititti ligitinutii. — Izleti na Boč. Vljudno vabimo upravi-teljstva šol, naj upoštevajo pri letošnji izbiri izletnih točk tudi mlado, divno planinsko postojanko »vzhodnega Triglava«, ki jo je lani posetilo nekaj nad 120 razredov. Železniške zveze so zelo ugodne, pot na goro udobna in zanimiva, pogled raz stolp pa zlasti ob ugodnem vremenu veličasten in poučen. SPD restavracija pri Sv. Miklavžu nudi vsakovrstna topla in hladna okrepčila. — Italijanska šola in »tujerodci« na Goriškem. Šolski oskrbnik v Julijski Krajini prof. Mondino je bil pred kratkim na inšpekcijskem potovanju v goriški pokrajini. Ogledal si je vse šole, pa tudi azile znane poitalijančevalne družbe »Italia Redenta«, ki deluje pod pokroviteljstvom same vojvodine D'Aosta. Nadziral je tudi pouk slovenske dece in je učiteljskim zborom izrekel zahvalo za njihovo šovinistično prizadevanje, da bi slovensko deco čim prej poitalijančiii in čim bolj pofa-šistili. — Po mnenju italijanskega tiska je goriško šolsko okrožje zelo važno že zaradi svojega zemljepisnega položaja. Goriška okolica gravitira v mesto, odkoder se odpira pot v sosedno Furlanijo in proti morju. Znani so predvojni boji med italijanskim in slovenskim elementom, ki se je moral boriti toliko bolj zaradi te okoliščine. Sedaj pa je položaj za poitalijančevanje slovenske dece le še toliko lažji. Italijanska šola na vso moč asimilira »tujerodce« in v bodoče bo ljudski dotok iz okolišnih dolin in brd služil le še utrjevanju italijanstva v Gorici. Zanimivi so podatki, ki so jih ob tej priliki objavili laški Isti: Goriško šolsko okrožje se deli na 10 didaktičnih okrajev s središči v Ajdovščini, Komnu, Kr-minu, Gorici, Gradiški, Mirnu, Šempasu, Šmartnem, kojskem in v Vipavi in obsega 28 občin s 150 šolskimi središči. V 812 razredih je okrog 22.000 šolskih otrok, ki jih vzgaja okrog 500 učiteljev in učiteljic. Na ozemlju goriškega šolskega okrožja je obenem 48 azilov družbe »Ita-lia Redenta« s 3000 otroki. Osebne zadeve. —i Napredovali so tovariši(ce) v VIL sk.: Vičič*Stanko, Ivanetič Alojzij, Vitori Andrejana. Beijan Josipinä, Zajec Ama ija, Zupane Cirila, Cimerman Marija, Jan Irena, Jevšenak Antoniia, Slkubic Jakob, Tominec Vekoslava, Špendal Ana, Švara Ernst, Šmiltehner Frančiška, Čok Antonija, Ran.t Viktorija, Rape Ljudmila, Žitko Anica, Lazar Ana, Laharnar Marija, Likar Leopold, Leveč Štefanija, Uk- Marna. mat Iva, Hočevar Ciril. V IX. skupino: Brezigar Jožica, uč. ž. r. d. v Št. Vidu in Tavčar Vlasta učit. v Št Jer- ne » äf%ikü Učiteljski pravnik. —§ Pregled dospelosti period, poviškov (tiskovina). Tovariše predsednike sreskih društev prosim, naj mi sporoče obenem z nakazilom zneska za v oktobru 1931. poslane tiskovine, ali je tiskovina praktična, a!i bi jo založili tudi za šol. leto 1932./33 in ali naj se odpošljejo te tiskovine kot lansko leto, od-nosno ali naj si jih posamezni upravitelj (učit. zbor) naroči sam z drugimi tiskovinami? Tov. predsedniki, ki poravnajo ali so poravnali zneske potom glav. blagajne sekcije, naj označijo na položnici odnosno v dopisu, da je nakazilo za tiskovino in to zaradi poslovanja in pregleda. V. G. § Periodični poviškli. Uslužbenci, ki so napredovali v višje skupine po novem ur. z. t. j. iz X. v IX. iz IX. v VIII. itd. skupino, dobe pravico do 1. period poviška nove skupine po preteku 3 let efektivne službe v novi skupini t. j. po 3 letih od datuma napredovanja. N. pr.: N. N. je napredoval po starem ur. z. v II/3. skupino dne 25. 4. 1926 in je imel pravico do 2. period poviška Din 830'— dne 1. maja 1932. Dne 30. 4. 1932 je pa bil postavljen ta uslužbenec iz VIII. v VII. položajno skupino s plačo Din 910'—, ki mu pripada po § 30. od 1. 5. 1932 dalje. (Pravica do 2. period, poviška VIII. skupine mu toraj ugasne, ker je z dnem, ko bi mu pripadal povišek, prišel z napredovanjem na višjo plačo, kot bi mu pripadala z 2 poviškom VIII. skupine. Pravica do 1. period, poviška VIL skupine mu dospe dne 29. 4. 1935 in mu bo ta pripadal od dne 1. 5. 1935. ■■iimiMHiiiiHiiimiiMi m.....i m i iim i i iii m •«•» Naša gospodarja of£am/ifdia. UČITELJSKI DOM V LJUBLJANI. Zadruga »Učiteljski dom v Ljubljani« je imela svoj redni IV. občni zbor v nedeljo, dne 8. maja 1932 ob pol 10. uri v sobi odsekov JUU v Ljubljani. Ker občni zbor ni bil sklepčen ob napovedani uri, je točno ob 10. uri otvoril občni zbor načelnik zadruge tov. Stanko Vrhovec, pozdravil navzoče zadružnike, katerih se je le 13 udeležilo občnega zbora, ter imenoval za zapisnikarico tov. Gi-zelo Ušeničnikovo, za overovatelja zapisnika pa tov. Keržišnika in Urbančiča. Občnemu zboru je poročal sledeče: Cenjene tovarišice in tovariši! Ko ste mi lansko leto na občnem zboru poverili nalogo načelnika te zadruge, sem se tega mesta branil iz dveh razlogov: prvič sem se zavedal, da zahteva to mesto moža, ki bi posvetil vse sile cilju, ki ga ima naša zadruga, a drugič mi je bilo jasno, da je s tem denarjem, kar ga je, nemogoče izvršiti zahteve članov in takoj začeti z zidavo doma. Kakšno je bilo delo odbora in v koliko smo se približali cilju zadruge, boste itak slišali iz poročil tov. tajnice in tov. blagajnika, na vas pa je, da nam poveste, ali je odbor zavzel prave smernice ali ne. Lanski letni občni zbor je naročil odboru, da stopi v stik z vsemi učiteljskimi gospodarskimi Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! iMasiiRiwmMnnaiiwM LISTEK Jubilejni koncert ljutomerskega učiteljskega pevskega zbora. Svojo šestdesetletnico je prosilavilo ljuto-mesko učiteljsko društvo s slavnostnim koncertom. Zbor se je predstavil s Pertlovo kompozicijo »Ob šestdesetletnici«. Skladba — katere besedilo je sestavila tov. Severjeva — je dobro harmonično delo. Zbor jo je podal — glasovno in ritmično — lepo. Kot drugo je zapel mešani zbor Premriovo »V Korotan«. Ta pesem kaže že več individualnih potez, vsled tega zahteva več glasbene tehnike, več vaj, predvsem pa dober in samostojen posluh. Zboru se je poznalo tu, da ni popolnoma siguren Sledil je violinski solo tov. Serajnika. Pri klavirju ga je spremljala M. Zacherlova. Zaigral je Davidovega »Sarafana«, Dvorakov »Adagio iz A-mol koncerta op. 53« in Ružič-Rosenbergovo »Jugoslovansko seremado«. Se-rajnik je dober violinist. Odlikuje ga čistost intervalov in izpiljena tehnika. A vendar pogrešam nekaj pri njem. To je mladostni ritem in subjektivno sodoživljanje notranje vsebine. Zdelo se mi je, da je ostal hladen napram komponistovim mislim in čustvom, katere je le-ta položil v delo. Igral je preveč po notah. Manjkalo je specifično - človeško prežarjeno oblikovanje notranje ideje. Posebno velja to za »Sarafana«. Moški zbor je zapel štiri pesmi: Schnei-der-Prelovec »Po morju viharnem«, Dr. Mli-nar-Cigale »Vriska fantič«, Schweiger »Fantje zgodaj« ter »V nedeljo zjutraj«. Za zadnji dve pesmi ni potrebno toliko glasbene izobrazbe pevcem. A ne samo pri teh dveh, temveč tudi pri Mlinarjevi »Vriska fantič«, ki zahteva od vsakega posameznega pevca temeljito sigurnost, posluh in tehniko, je pokazal zbor, da ima odlične pevce in dobro šolo. Ženski zbor je zapel Adamičevi narodni »Ah zvonijo« in »Belokranjsko narodno kolo«. Obe odlično. Harmonija, čistost, lepota prednašanja in mladostni entuziazem mladih pevk je izzval v občinstvu navdušen aplavz. Spored je še pestrejše pobarval sopran-solo tov. Ažmanove (O. Dev: Mak) in kvartet, ki je zapel Vandovo pesem »V slovo«. Najboljši dokaz, da je bilo izvajanje dobro, je dejstvo, da jih je poklicalo občinstvo ponovno na oder. Program je zaključil mešani zbor. Zapel je Prelovčevo »Ko so fantje« in Vodopivčevo »Ves dan pri oknu« — obe z občutkom. Prelovčeva »Ko so fantje« je izrazito homo-fonska skladba, zato prav primerna za deželo. Ugajali so iepi visoki glasovi, katere je kot probujajoči se pomladni vihar spremljal mrmrajoči zbor. Efektno je bila ta najboljša. Dirigent in vodja Franjo Zacher je lahko ponosen na svoj zbor Če prištejem k vsemu še dejstvo, da je imel zbor komaj eno skupno vajo, ker so se morale vršiti vaje — vsled gmotnih težav, teritorialne oddaljenosti in slabih prometnih razmer — v treh odsekih, tedaj lahko upravičeno ponovim besede ne- kega odličnega gosta »Učitelji so lahko zadovoljni s svojim uspehom«. —Jandl. Vodnik po zbirkah narodnega muzeja v Ljubljani. Kulturno zgodovinski del. Izdal in založil Narodni muzej v Ljubljani. Tiskala Jugoslovanska tiskarna Ljubljana. 1931. 8°. 183 str. Cena 15 Din. Novega vodnika po zbirkah Narodnega muzeja smo že zdavnaj želeli in pričakovali. Dežmanov nemški »Fiihrer«, ki je izšel 1888. leta, je že zastarel in ga tudi že skoraj 40 let ni več dobiti. In tako so stali številni obisko-kovalci ljubljanskega muzeja pred bogatimi zbirkami, jih ogledovali, a razstavljeni predmeti so jim bili nemi in so jim ostali tuji. Vodstvu Narodnega muzeja gre priznanje, da je izdalo nov »Vodnik*, ki ni katalog, kateri bi se omejeval na naštevanje razstavljenih predmetov. Tak katalog bi obiskovalce samo utrudil in zbegal! Urednik vodnika, ravnatelj Jos. M a 1, se je zavedal, česa potrebujejo obiskovalci muzeja; predvsem potrebujejo voditelja in tolmača! Treba je bilo torej sestaviti vodnik, ki naj pokaže na osnovi zbranega gradiva celotno sliko o stanju vseh onih panog, ki so v muzejskih zbirkah zastopane. Ker pa vsebujejo zbirke Narodnega muzeja po večini predmete iz naše zemlje, smo dobili z novim vodnikom važen pri- 1 ........M———■■ii i iimim spevek k naši kulturni zgodovini. Nekatere kulturno-zgodovinske panoge naše zemlje so tu prvič v celoti obdelane. Kot uvod je napisa! ravnatelj M a 1 zgodovinski pregled postanka in razvoja Narodnega muzeja (str. 5—20). Prvi, 'ki je uradno načel vprašanje muzeja v Ljubljani, je bil guverner Ilirije grof Sweerts - Spork, ki je 1821. leta izrazil cesarju željo, da bi tudi Kranjska dobila svoj domovinski muzej Kmalu nato je kranjski deželni stanovski zbor sklenil ustanovitev deželnega muzeja, a cesarska odočba. ki je ta sklep sankcionirala, je izšla šele 1826. leta. Slavnostna otvoritev je bila oktobra meseca 1831. leta. Zgodovinskemu pregledu sledi najobšir-nejši del vodnika, to je R. Ložarja opis arheološkega oddelka (str. 21—79), ki hrani spomenike najstarejše zgodovine dežele kranjske. To ie ona doba, ko še ni bila znana pisava, doba, iz katere nimamo nobenih pismenih poroči\ a v kateri nam hrani zgovorne priče naš muzej. Ložarjeva razprava je prvi sistematični pregled našega domačega starinoslovja. Po uvodu, v katerem je podal sicer kratko a točno karakteristiko treh pred-zgodovinskih dob (kamen — bron — železo), nam odpre avtor pogled v našo prvo pred-zgodovinsko kulturo, v dobo kolišč na ljubljanskem barju, dobo bakra in brona (I. muzejska dvorana). Sledi doba železa (II. dvorana) z znamenitimi najdbami iz Vač, med njimi po vsem svetu sloveča situla. Iz rimske dobe hrani III. dvorana izvenljubLjanske in IV dvorana ljubljanske izkopine. Poseben oddelek (lapidarij) tvori zbirka rimskih kamnov, nagrobnih napisov, posvetilnih oltarjev, mejnikov itd., ki se hranijo v hodniku pritličja, na dvorišču in v kleteh. Zadnji odde- Vse miizikaiije se dobe v kajigarni Učiteljske tiskarne. ¡Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno. ustanovami, da se dožene, kaj bi bilo potrebno vsaki ustanovi in koliko bi prispevale k zgradbi doma Odbor se je lotil te naloge v prvi seji, a medtem je že naša matica — organizacija sprožila misel o gospodarskem svetu in tudi letos realizirala to svojo namero. Dva važna dogodka v naši zadrugi knam omeniti: likvidacijo »Učiteljskega društva za podpiranje vdov in sirot«, ki jc prepustno vse svoje imetje naši zadrugi. Za ta velikodušni dar se moram s tega mesta najfopleje zahvaliti likvidacijskemu odboru tega društva in pa našeniu toM blagajniku, ki si je prizadeval, da je zadeva kreni™'v to smer. Prevzete obveznosti bo naša zadruga točno izpolnjevala. Še važnejša pa je podaritev gradbene parcele od »Učiteljske tiskarne« ob priliki njene 25-letnice. Naj izrečem s tega mesta za poklonitev stavbišča našo najiskrenejšo zahvalo. S tejp darom je dobila naša zadruga trdna tla in je odboru sedaj mogoče začeti s prvimi pripravami za zidavo, t. j. z napravo načrtov, proračunov in drugih predpriprav. V tej stvari bi prosil danes od občnega zbora natančnih in določnih smernic. Največja ovira našemu delu pa je denar. Ako- bi imela zadruga redne dohodke, tedaj bi človek lahko računal, koliko se sme na korajžo delati, ker pa tega ni, je potrebna štirikratna previdnost. Težko je tudi v tem času trkati na^žepe naših tovarišic in' tovarišev, ker vsak S le s težavo preživlja sebe in družino,1 vendar pa se moramo zavedati, da bo dom stal le z našo ¡Lastno pomočjo in požrtvovalnostjo, od drugod ne pričakujemo pomoči. Še ne'ko kar-dinalno napako v naši zadrugi bi rad omenil Dosti članov nas je, da tvorimo zadrugo, a premalo^z ozitom na število učiteljstva v naši banovini. Le če bodo tovarišice in tovariši v polnem številu pristopili k naši zadrugi, bo resnično last učiteljstva in odbor hq imel trdno podstavo, na katero bo la^o'gradil. f^aj-"epše bi bilo načelo: Kdor član*organizacije, tudi član Učiteljskega doma! S tem bi se silno dvignil kredit zadruge, drugič bi pa uči-teljstvo dalo s tem odboru namig, da je postavitev doma nujna zahteva sedanjih njenih članov. Da bi današnji občni zbor rodil mnogo sadu ter nas približal k uresničenju naših želj, t. j. k postavitvi doma, želim srčno! Tajnica tov. Gizela Ušeničnik poroča sledeče: Učiteljski dom, r. z. z o. z. v Ljubljani, je štela v začetku poslovnega leta 1931. — 177 zadružnikov, med letom so pristopili 4 člani, tako da šteje zadruga ob koncu leta 1931. -— 181 zadružnikov. Načelstvo" zadruge je imelo v minulem letu pet rednih sej. Na prvi seji se je konstituiral odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru za dobo treh ¡let Na teh sejali so se obravnavale važne zadeve zadruge. Zemljevidi ljubljanskega okoliša in Kamniških planin so se pocenili, da jih zadruga prodaja sedaj po lastni ceni komad po 4 dinarje. V »Učiteljskem Tovarišu« se vedno priporočajo ti zemljevidi, le žal, da učitelj-stvo e še premalo posega po njih. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam v Ljubljani je likvidiralo in je premoženje tega društva pripadlo Učiteljskemu domu v Ljubljani. Že na prvi seji načelstva se je siklenilo, da stopi zadruga v stik z vsemi učiteljskimi gospodarskimi organizacijami v svr-ho razgovori,* kako bi še realiziral skupen dom vseh učiteljskih organizacij. Med letom se je pregledalo že precej stavb v svrho nakupa, vendar so bile vse neporabne. Ob priliki 25-letnice »Učiteljske tiskarne« pa je ista proslavila svoj jubilej najsijajnejše na ta način, da je podarila zadrugi Učiteljski dom v Ljubljani stavbni prostor na dvorišču svojih dveh poslopij v Frančiškanski ulici štev. 6. S tem darilom in pa s kapitalom, ki ga ima zadruga, je temelj' Učiteljskemu domu postavljen. Treba je še nekoliko požrtvovalnosti s strani učiteljstva in uresničili se bodo skoraj štiridesetletni načrti. Da se postavi stavba Učiteljskega doma na dvorišču »Učiteljske tiskarne«, je idealno tudi v tem oziru, da ostanejo vse učiteljske in stanovske institucije sikupaj. Da se združijo vse učiteljske gospodarske sile, se je osnoval Učiteljski gospodarski svet, v katerem je tudi zastopnik naše zadruge. Ta gospodarski svet se bavi z vprašanjem, kako pospešiti akcijo za realizacijo Učiteljskega doma. ; Načelstvo je razmišljalo o fSir. ADRIA« VANILIN-SLADKORJA, nekoliko naribane citronine lupine, '/» 1 mleka in 16 dkg moke. Umešaj nato narahlo sneg 4 beljakov z še 16 dkg moke pomešane z 1 zav. »ADRIA« praška in eno žlico ruma. Peci v dobro omaščenem in z moko potresenem modlu ene uro v zmerno vroči pečici. Pečenega stresi iz modla, potresi s sladkorjem in reži šele popolnoma ohlajenega. Gostilna Ražem Ljubljana nažabjakuit.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe Ugodnost ! Ilwrti . . 70 Di« Molke galoft« ... 75 Dis Damaki nežni «evIM 100 Dia Moftki uefaü êevtjl . 110 Dia mnnnaiMtti® MtnB^BdMtnidD] S p • C I ■ I n a delavnica za popravila in ugiaševanje klavirjev BAJDMOSIP Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 Znižane cene ! Tvrdka A. ŽIBERT LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA Znižane cene ! naznanja cenj. učiteljstvu, da je došla za pomladansko sezijo velika izbira najlepših modernih čevljev domačega in tujega izdelka za dame in gospode po znatno znižanih cenah. — Prepričajte se, preden kaj kupite! ■■■■■■■■■■■■■■ mnumn GALERIJA NAŠIH MOŽ JE V ZALOGI KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE v LJUBLJANI 1. Trubar 6. Stritar 11. Leveč 2. Vodnik 7. jvrčič 12. Erjavec 3. Slomšek 8. Gregorčič 13. Jenko 4. Prešeren 9. Aškerc 14. Cankar 5. Levstik 10. Tavčar 15. Gangl 16. Parma 17. Župančič 18. Kersnik 19. Maister 20. Finžgar 21. Strossmayer 61-5 X 47*5 cm. Slike à Din 10!— Okrasite z njimi šolske prostore I ••■■■■■•Hmunn»H>Hiiimmam»miUumiNN>u>' RESTAVRACIJA NOVI SVET LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 FINKO VE ZBIRK£ NAREDB IN ODREDB Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. SeliKan Zaloga barv, tušev in radirk POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l. Vrsta 2145*09 Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in z elastičnim gumijastim podplatom. Za malo denarja veliko zadovoljstvo. Vrsta 3945=03 Za gospodinje: Za vsakodnevno nošenje prakti. čen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa. Vrsta 9937.18 Moški čevlji v črni ali rjavi barvi i močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soli» den čevelj za vsak dan. Vrsta 0167.00 Čevlji iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materija! jamčimo. Za delo na polju in za vsak štrapac so ti čevlji neobhodno potrebni. Vrsta 3967.22 Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa, z usnjatim podplatom, zbiti ali z gumijastim podplatom za isto ceno. Vrsta 2927.14 Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in so* liden čevelj za delavnik in praznik. Obutev za delo in udobnost Vrsta 4435.00 Udobni čevlji iz sivega platna z elastičnim gu. mijastim podplatom. Neobhodno so Vam po. trebni v toplih sončnih dneh. V njih se boste počutili vedno ugodno. Vrsta 9375.03 Za neverjetno nizko ceno lepi ženski čevlji iz satena. Za malo denarja velik luksus. Isti iz baržuna za isto ceno. Vrsta 1845.05 Udobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto. — Kavno taki tudi brez zaponke samo za Din 149—, iz baržuna Din 59—. »tbc ia meič. iole ter nčiteljiUa t Drav. banovini I. zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) braš. D« 5 —. H. zvezek (z. f. 1921.) broš. Din T—. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 9 —. rr. mHk (od 1. januarja 1923. d® 30. junija 1924.) broš. Dat 14' . V. zvezek (od 1. julij« 1924. do 31. decembra 192J.)bre*. ttia 31—. VI. avezek (za 1. 1926.) broš. D« 34"-. VI. zvezek (za 1.1927.) broš. Din 25 -. Vil. zvezek (za 1. 1928.) broš. Din 25 —. X zvezek (u 1. 1929.) broš. Din 25 -. Narečja sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBUANI Pnv Um se dobi: C. Cavalieri: Propiai o Snovnicima i > državnim mluibenicima gradjanakof rada. Broš. Din 120'—. Vrsta 2942.00 Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške št. 22.26 Din 39—, št. 27.34 Din 49-—. Ženske št. 35.38 Din 59 -. Moške št. 39.46 Din 69—, Lufovi vložki ^NINIIMHIMIHHUHHIHHMHmiimiHIINMHIHHIHNMMNNINNMNM | Velika izbira damskih in otroških j klobukov ! po najnižji ceni. — Prenovljenje hitro in po najnovejših vzorcih. | Za g. u č i t e 1 j i c e 10 •/« popust pri j Mary Smoflniker — Celle S v palači .Prve hrvatske štedionice" . ........................................................................ Sedaj ko nastopajo toplejši dnevi menjajte pogosto obutev, da noge ne bi trpele. Pripravili smo bogato izbiro raznovrstne obutve za vsak poklic in vsako priliko. Izdelana je z rokami jugoslovanskih delavcev in iz usnja jugoslovenskih tovarn.