fl 263360 POSLOVANJE V I. KVARTALU 1975 Na 19. seji delavskega sveta, z dne 23. aprila, je bila osrednja točka dnevnega reda poslovno poročilo za obdobje od 1. januarja do 31. marca tega leta. V nadaljevanju navajamo poročilo v skrajšani obliki: IZVRŠITEV PLANA PROIZVODNJE IN GOTOVIH IZDELKOV: Plani.-III, 71 lavni. I.-III. 76 Indes (v tonah) (v tonah) Proizvodnja Gotovi izdelki 6. 876 4. 692 6.746 4.793 98 102 Plan v Izvršitev tonah v tonah Razlika v tonah Index izvr. : plan Poliestri 1.305 1. 331 + 26 102 Firneži 168 135 - 33 80 Oljne barve 175 123 - 52 70 Laki in emajli 3.328 3. 542 + 214 106 Razredčila 890 900 + 10 101 Ost. kem. pr. 799 479 - 320 60 Kiti 211 236 + 25 112 Skupaj 6.876 6.746 - 130 98 VZROKI, KI SO VPLIVALI NA IZVRŠITEV PLANA Oskrba z reprodukcijskim materialom: - z uvoznim: Stabilizacija na področju cen je več ali manj prisotna, laneno olje ima rahlo tendenco vzpona (od najnižje $ 480.- je preko 580.- doseglo $ 610.-), med tem ko so bazične AMK, AFK, pentaeritrit, Ti02 dosegli občutno znižanje. Nelikvidnost je nezmanjšana in zato finansiranje tudi vnaprej problematično. Restrikcije (internega zaupnega karakterja) veljajo za določeno vrsto pigmentov (cca 20) (azo - pigmenti), vse je vezano na potrošnjo leta 1974 in za tako pogojene aritmetične nabave v letu 1975. Za skoro ves ostali asorliman pa veljajo podatki materialne bilance 197 5, znotraj le-teh so možni kvartalni nakupi, vezani na podatek obstoječih zalog. Vse to pomeni, da je celotna oskrba, oz. postopek zanjo v 'letu 197 5 izadministriran. Napovedani "paket" predpisov, ki naj bi še posebej reguliral uvoz in delno izvoz v prvem tromesečju, še ni dospel. Trenutno je vsa direktiva vezana na relaciji Sekretariat za gospodarstvo - Narodna banka. Iz obstoječega nesorazmerja med uvozom in izvozom lahko pričakujemo samo nadaljne posege zvezne adml= nistraeije v uvozno oskrbo, Da navedene mere same po sebi predvidevajo določeno interno ukrepanje in soglašanje programiranega s stvarnim stanjem, ni potrebno posebej poudarjati. - z domačim: Oskrba z domačimi surovinami je bilo v I. tromesečju zadovoljiva. Imeli smo težave pri nabavi antracenske-ga olja zaradi spreminjajoče kvalitete ter zakasnitev dobave rdečih in rumenih pigmentov. Pri nabavi surovin na domačem trgu je v I. kvartalu v primerjavi na cene ob koncu leta 1974 prišlo do pocenitev pri: - cinku v prahu, Ti02 anatasu, komelolu PS-12, podražitve pa smo zabeležili pri specialnem topilu in sajah EOF 17. Uspeli smo nabaviti določene količine surovin pri domačih proizvajalcih, katere smo do sedaj uvažali. Neugodne razmere so na tržišču embalaže, ker bodo proizvajalci embalaže dobili za 40% manjši kontingent za uvoz bele pločevine. Cena embalaže se je v primerjavi z dejanskimi cenami v letu 1974 povečala v povprečju za 12%. IZVOZ: Količinski plan izvoza smo v I. kvartalu dosegli 75%, vrednostno v din 100%, vrednostno v $ pa 102%. Poleg 1,6 ton ladijskih barv se je kompleten izvoz nanašal na prodajo avtoemajlov v SSSR. Proizvedli smo vse količine avtoemajlov iz I. tromesečja. Upamo, da se bo situacija v II. kvartalu bistveno spremenila. Poleg približno enake količine avtoemajlov kot v I. kvartalu, imamo podpisano pogodbo za 150 ton ladijskih barv. Plan I. - III.75 Izvr. I. - III. 75 I n d e x Izvr. I. - III. 74 In d e x v 000 $ v 000 din v 000 $ v 000 din din v 000 $ v 000 din č din izv. 7 5 izv. 75 izv. 75 izv. 75 pl. 75 pl. 75 izv. 74 izv. 74 Skupno 698 11.449 713 11.478 102 100 802 11.520 89 100 1 $ = din 16,40 16, 10 14,36 Konver. 58 1.002 12 134 21 13 11 179 109 75 1 $ = din 17,28 11, 17 16,27 Kliring 640 10,447 701 11.344 110 109 791 11.341 89 100 1 j8 = din 16,32 16, 18 14, 34 MESEČNO POROČILO O DOSEŽENEM DOHODKU IN DOBIČKU za čas od 1.1. do 31.3.1975 1974 197 5 Struk- Struk- Struk- 1974 = Plan= Doseženo tura % Plan tura % Dejansko tura % 100 100, Real. proizvod, in usl. 70, 636.867,08 95, 98 95, 170.822, 00 97, 02 107.616.768,63 95, 63 152,3 113, 1 Real. materiala 2, 527. 100, 35 3,43 2,442.752, 00 2,49 2, 369.463, 05 2,11 93,8 97 Ostali dohodki 433.705,11 0, 59 488. 512, 00 0,49 2, 550.847, 35 2, 26 588,1 522, 2 CELOTNI DOHODEK 73, 597. 672, 54 100 98, 102.086, 00 100 112, 537.079, 03 100 152, 9 114,8 Por. mat. - sur. in em. Por. mat. - razi. v ceni 46, 194. 970, 22 10,835.120, 60 77,49 69, 265. 529, 00 70, 61 75, 371.983,74 { 684. 620, 61) 66, 37 106, 2 107,8 Por. mat. - ostalo 1,708. 585,77 2, 32 2, 165.760, 00 2, 21 2,450.207,40 2, 18 143,4 113,1 Vred. prod. mat. 2, 240.588, 60 3,05 2,442.752, 00 2,49 2,426. 576, 67 2, 16 108, 3 99, 3 Materialni stroški 1,408. 945,25 1, 91 2,294.912,00 2, 34 1,967. 127, 60 1, 75 139, 6 85,7 Amortizacija 3, 105. 253, 99 4, 22 3,433.024, 00 3, 50 2, 581. 283, 39 2, 29 83, 1 75, 2 Izredni stroški 282.463,27 0,38 488, 512, 00 0,49 4,998.680,30 4,44 1769,7 1023,2 DOHODEK 7,821.744,84 10, 63 18, 011. 597, 00 18, 36 23,425.840, 54 20, 81 299, 5 130, 1 Obvez, po pogodbah 1,069.083, 33 1,46 2, 177.664, 00 2, 22 2,459.302, 85 2, 18 230 112, 9 Obvez, po zakonu 744.372,95 1,01 2, 237.760, 00 2, 28 2,201.042,10 1, 96 295,7 98,4 Vkalk. oseb. doh. in prejem. 5, 057. 949, 70 6,87 9, 282. 624, 00. 9,46 7,680.437,85 6, 82 151,8 82,7 DOBIČEK 950. 338,86 1,29 4, 313. 549, 00 4,40 11, 085. 057, 74 9, 85 1166,4 256, 9 1974 19 7 5 I n d e x Doseženo Struktura % Plan Struktura % Dejansko Struktura % 1974 = 100 Plan = 100 DOBIČEK 950.338,86 1,29 4, 313. 549, 00 4,40 11,085.057,74 9,85 1166,4 256, 9 Za OD iz dobička 701.066,50 0, 95 - 918. 596,05 0, 81 131 Za sklade oz. izg. 249. 272,36 0, 34 4, 313. 549,00 4,40 10, 166.461,69 9, 04 4078, 5 235,7 Nagrade, minul. del. in ek. usp. 701.066,50 - - 918. 596, 05 131 _ Izpl. OD iz dobič. 701.066,50 - - 429.726, 05 Za ippl. ekon. u. - - - 488. 870, 00 Skup. o*seb. doh. 5,759.016, 20 71,90 9,282. 624, 00 68,27 8, 599. 033, 90 42,30 149, 3 92, 6 Skl. in amort. nad predp. stop. 2, 251. 384, 93 28,10 4,313. 549, 00 31,73 11,729. 571,39 57,70 521 271, 9 SKUPAJ 8,010.401,13 100 13, 596. 173,00 100 20,328. 605,29 100 253, 8 149, 5 Celotni doh. na uro 253,20 312, 22 384,73 151, 9 123, 2 Dohodek na uro 26, 91 57, 32 80, 09 297, 6 139, 7 Dobič. in amort. nad predpis, stop. na uro 7,75 13,72 40, 09 517, 3 292, 2 Skupni OD na uro 19,81 29, 54 29,40 148,4 99, 5 Ure v realiz. izdelkih 290.068 314. 208 292.509 100, 6 93, 1 'obračun pokritja IN DOBIČKA ZA MAREC 197 5 f Naziv Proizvodni obrati IRH in Wulfing Pomožni obrati Strokovne Uprava službe Komerciala Skupaj Real. - dom. trg. 88, 203.804,40 7, 579.382, 25 95,783. 186, 65 Real. - izvoz 11,412.520, 05 65.353,35 11,477.873,40 Ostala realiz. 355.708, 58 355.708,58 BRUTO REALIZACIJA 99, 616.324,45 7,644.735,60 355.708, 58 107. 616.768, 63 Kalk. doh. kol. rabati 499.995, 00 499.995,00 DIS prodaj. - dom. trg 1, 532. 133, 25 145.057,55 1, 677. 190, 80 Licenčnine 236. 289, 20 236.289,20 DIS prodaje - izvoz 54. 575, 35 531,10 55. 106,45 NETO REALIZACIJA 97, 529.620, 85 7,499. 146, 95 355.708,58 236.289,20 105,148.187,18 DIS st. - real. dom. trg 59, 860.797, 37 6,074.863,03 65, 935.660,40 DIS st. - izvoz 8, 326.091, 90 29.810,00 8, 355. 901, 90 Stroš. druge realiz. 290.584,28 290.584,28 POKRITJE I. 29, 342.731, 58 1, 394.473, 92 65. 124, 30 -236. 289, 20 30, 566. 040, 60 FIS obratov 7,634.307,35 7,634.307,35 Razlika v ceni (684.620,61) (684.620,61) Poračun, uspehi enot 2, 593. 940, 57 -197.086,94 415.332,77 896.707,35 3,708.893,75 POKRITJE II. 24, 986. 985,41 1, 394.473, 92 -131.962,64 415.332,77 660.418, 15 27, 325.247, 61 FIS upr. in komerc. 9,120.355, 35 5, 044.614, 00 14, 164.969, 35 POKRITJE III. 24, 986. 985,41 1,394.473, 92 -131.962, 64 -8,705.022, 58 -4, 384.195, 85 13, 160. 278, 26 Real. mat. - odpadkov 2, 369.463, 05 2, 369.463,05 Nab. vred. real. mat. 2,426. 576, 67 2,426.576, 67 Drugi dohodki 2,550.847,35 2, 550. 847, 35 Izredni izdatki 4,998.680,30 4, 998. 680, 30 DOBIČEK 24,986.985,41 1, 394.473, 92 -131.962, 64 -11,152.855, 53 -4,441.309,47 10, 655. 331, 69 FIKSNI STROŠKI Marec 197 5 I. - III. 1975 OE Planski Dejanski Razlika dex Planski Dejanski Razlika dex 11 1, 915. 318, 00 1, 976. 090,26 (60.772,26) 103 5,745.954, 00 5,784.677, 06 (38.723,06) 100 21 1, 681. 538,00 1,407.348,16 274. 189,84 83 5,044.614,00 4, 147. 906, 65 896.707,35 82 31 712. 604, 33 629.811, 56 82.792,77 88 2, 115. 097,54 1,888. 595, 98 226. 501, 56 89 41 401. 564, 75 335.584,22 65. 980, 53 83 1,204.329,75 976. 775,48 227.554,27 81 51 223.025,00 233.050,13 (10.025,13) 104 669. 075, 00 671.344,78 (2. 269,78) 100 52 162. 982, 00 148. 249,38 14.732,62 90 488.946,00 438. 721,93 50.224, 07 89 53 34.717,00 32.733, 59 1.983,41 94 104.151,00 97. 097, 52 7.053,48 93 61 663.886, 00 543. 980,89 119. 905, 11 81 1, 991. 658, 00 1, 691.894,46 299.763, 54 84 71 87.465,00 62. 082,38 25.382,62 70 262. 395, 00 240. 151,49 22.243,51 91 81 30,885, 00 22.769,93 8. 115,07 73 92.655,00 71.966,47 20. 688, 53 77 91 485.434,49 503.817, 28 (18. 382,79) 103 1,088.032, 23 1, 267.801, 06 (179.768,83) 116 92 217.836, 55 217.836,55 - 100 633.275,60 633.275,60 - 100 94 267.341, 50 283.482,89 (16.141,39) 106 749.408, 50 766.726,61 (17. 318,11) 102 Skupaj 6, 884. 597, 62 6, 396. 837, 22 487.760,40 92 20, 189. 591,62 13, 676. 935, 09 1 ,512.656, 53 92 DIREKTNI STROŠKI Marec 197 5 I . - III . 197 5 OE Planski Dejanski Razlika dex Planski Dejanski Razlika dex 51 6,371.225,30 6,429.300, 55 (58. 075, 25) 100 17, 110. 287,85 17, 048.259, 95 62.027,90 99 52 10,730. 230,27 10,476.848,67 253. 381, 60 97 29, 255.154, 66 28, 507.549, 12 747. 605, 54 97 53 4, 233.331,85 4,423.159, 30 (189.827,45) 104 9, 929. 527, 36 10, 035. 022, 35 (105.494, 99 101 61 17,057. 083,79 16,459. 899, 21 597.184,58 96 47, 196.407,02 46, 229.454, 28 966.952, 74 97 71 3,879. 558, 50 3,831.794, 39 47.764,11 98 10, 306.725, 10 10, 056.674, 17 250.050, 93 97 81 1, 390. 259, 20 1,326. 028, 80 64. 230,40 95 3,723.843, 95 3, 666. 551,47 57.292,48 98 Skupaj 43, 661.688, 91 42, 947.030, 92 714.657,99 98 117, 521.945, 94 115, 543. 511, 34 1, 978.434, 60 98 VARIABILNI STROŠKI za I. trimesečje leta 1975 OE Naziv Poračunani Dejanski Razlika Index 51 OD izdelave 205.069,20 151.727, 60 Amortizacija 953. 144,45 320. 682,12 Ostalo 352.838, 60 221.728, 65 Skupaj 1, 511.052,25 694.138,37 816.913,88 45 52 OD izdelave 204.648,05 254.219,15 Amortizacija 149.833,75 170. 760, 63 Ostalo 148.957,25 173. 158, 90 Skupaj 503.439,05 598. 138, 68 (94. 699, 63) 118 53 OD izdelave 72.776,85 61.780, 50 Amortizacija 33.882,30 34.115,58 Ostalo 7.561,95 7.768,75 Skupaj 114.221,10 103.664,83 10. 556, 27 90 61 OD izdelave 873.286, 60 1, 155. 209,45 Amortizacija 485.888,85 653. 911,74 Ostalo 223.246,20 332.554,00 Skupaj 1,582.421,65 2, 141.675,19 (559.253,54) 135 71 OD izdelave 215.430,40 145. 071,45 Amortizac ija 18.420,45 11.931,20 Ostalo 18.962,25 11.256,20 Skupaj 252.813, 10 168.258,85 84.554,25 66 81 OD izdelave 46.922,10 72.368, 55 Amortizacija 13. 625,85 27.523,71 Ostalo 932,25 1. 856, 55 Skupaj 61.480,20 101.748, 81 (40. 268, 61) 165 OE Naziv Poračunani Dejanski Razlika Index OD izdelave 1, 618.133,20 1,840.376,70 Amortizacija 1,654.795, 65 1, 218. 924,98 Ostalo 752.498,50 748. 323, 05 SKUPAJ: 4,025.427,35 3,807..624,73 217.802,62 94 REKAPITULACIJA SPLOŠNIH STROŠKOV ZA MAREC 1975 S PRIMERJAVAMI Marec I.-III. 75 In,d6X Index ir* lan Dejansko 1974 Naziv Plan Dejansko =100 Plan Dejansko =100 I. -III. 74 = 100 Porablj. mat. 737.326 840.488 113 2,133.310 2,450.207 114 1,708.585 143 Proizv. storitve 142.357 156.366 109 427.071 347.805 81 318.862 109 Neproizv. storit. 107.660 130.926 121 322.980 424.654 131 245.844 172 Dnevnice 29. 390 41.169 140 88.170 86.709 98 61.589 140 Izdatki za reki. 100.000 11.450 11 300. 000 100.486 33 6. 146 1634 Izd. za reprez. 21.350 33.517 156 64.050 93.905 146 59. 906 156 Drugi mat. str. 368.925 284.389 77 1, 106.775 882. 169 79 716.537 123 Proizv. štor. 11.750 5.548 47 35. 250 17.600 49 62 Neproizv. štor. 750 - 2. 250 1.320 58 Drugi mat. str. 758 8.579 1131 2. 274 12.480 548 Amortizacija 1,184.471 861.754 72 3, 339. 645 2, 581.283 77 3, 105.254 83 Vkalkulirane pr. o. 742. 953 849.944 114 2, 228. 859 2,459.303 110 1,069.083 230 Vkalk. zak. obv. 763. 375 663.806 66 2, 290. 125 2, 201.042 96 744.373 295 Vkalk. oseb. doh. 3, 102. 980 2, 656.706 85 9, 163. 631 7, 746.989 84 5, 135.857 150 Vkalk. drugi osebni prejemki 13.767 53.764 390 41.301 98.808 239 46.431 212 . Skupaj 7,327.812 6,598.406 90 21,545.691 19,504.760 90 13,218.529 147 PRIKAZ VEČJIH RAZLIK PRI ODSTOPANJIH OD PLANA OD 1.1. - 31. 3.75 VEDNO VEČ ZADETKOV V ČRNO 1. V skupini 400 - Porabljeni material a/ izdatki za služb, obleko plan 125.025.- din, dejanski stroški 234.171.- din ali 87% preseganje plana; b/ izdatki za okrepčevalnico plan 112.500.- din dejanski stroški 304.486.- din ali 170% preseganje plana; c/ drugi mat. stroški (večja nabava gumietiket 4. 140. - din in brisač paloma 6. 280. - din) plan 183.004. - din dejanski stroški 222.542.- din ali 21% preseganje plana; 2. V skupini 402 - Neproizvodne storitve a/ storitve varnostne službe plan 27 5.025.- din dejanski stroški 328.685.- din ali 20% preseganje plana; b/ stroški zdravniških pregledov plan 16.275.- din dejanski stroški 80. 643. - din ali 395% preseganje (neenakomerno nastajanje stroškov) plana. 3. V skupini 406 - Reprezentančni stroški Plan 64. 050. - din dejanski stroški 93.905.- din ali 46% povečanje. Vse preseganje je bilo v marcu. 4. V skupini 418 - Drugi materialni stroški z zasebniki Plan 2.274.- din dejanski stroški 12.479.- din ali 448% preseganje plana. Večji zneski: krpe za čiščenje 2. 018. - din in manipulacija sodov 3. 576. - din. 5. V skupini 456 - Vkalkulirani drugi osebni dohodki a/ denarni prejemki delavcev za strokovno izobraževanje plan 1.500.- din, dejanski stroški 9.880 din ali 559% preseganje plana; b/ združ. za štipend. učencev iz sredstev TOZD; dajatev ni bila planirana, dejanski stroški 39.428 din; c/ stroški za nočnine - dejanski 8.174.- din. 27. marca je naša SD izvedla 8. in s tem zadnje kolo "liga tekmovanje". Če primerjamo rezultate z lanskoletnimi, vidimo, da so naši strelci kvalitetno napredovali v končnem rezultatu točno za 1047 krogov> kar pomeni, da so v vsakem kolu povprečno "nastreljali" po 131 krogov več, kot v istem obdobju lani. Mislim, da je temu napredku botrovala resnost vseh aktivnih članov naše SD, ki so na račun tekem žrtvovali marsikatero nujno opravilo doma. Za boljši pregled uspešnosti posameznikov prilagamo razpredelnico vseh, ki so se udeležili "lige tekmovanja". V prioritetno lestvico najboljših strelcev pa smo vključili samo tiste, ki so se vsaj pet -krat udeležili tekmovanj. Po rezultatih sodeč, ne bo težko sestaviti petčlanske ekipe za udeležbo na igrah barvarjev Jugoslavije v Beogradu, razen če nam bodo nekatere dobre strelce pobrale druge sekcije, ki tudi potrebujejo čim boljše tekmovalce v svojih ekipah. Marjan Hribernik KONČNI REZULTATI V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO V OKVIRU "LIGA TEKMOVANJE" SD COLOR MEDVODE 1 2 3 4 5 6 7 8 1 Šetina Janez 202 208 227 223 220 228 228 1536/7 219,43 5 2 Kristan Marjan 240 202 200 218 203 211 229 226 1729/8 216, 13 8 3 Hribernik Marjan 246 240 232 233 228 256 239 236 1910/8 238,75 1 4 Burgar Ivan 189 221 239 230 209 213 239 229 1769/8 221, 13 4 5 Krelj Franc 219 222 232 234 245 244 245 237 1878/8 234,88 2 6 Krelj Stane 216 204 205 220 228 216 217 233 1739/8 217,38 7 7 Zidar Miro 236 230 223 230 206 234 1359/6 226, 50 3 8 Cvajnar Rudi 232 216 216 208 215 1087/5 217,40 6 9 Krelj Rajko 211 232 213 209 202 222 218 1507/7 215, 29 9 10 Jenko Franc 204 197 401/2 200,50 11 Tomšič Ivan 142 142/1 142, 00 12 Traven Lado 151 151/1 151,00 13 Traven Izidor 185 205 190 190 770/4 192, 50 14 Žavbi Feliks 212 203 232 180 827/4 206,75 15 Plešec 164 164/1 164, 00 16 Krompačnik 217 217/1 217,00 17 Bezjak Andrej 196 196/1 196, 00 Skupaj 2022 2165 2203 2214 2160 2164 2276 2180 17382 2172,75 Predsedstvo aktiva mladih delavcev je na svoji 1. seji, z dne 2.4.1975, potrdilo predračun za leto 1975: Dedek Mraz Ekskurzije v TAM, TOMOS, Kresovanje Druge potrebe Skupaj 70. 000, 00 din HELIOS 7.000,00 din 2. 000,00 din 3. 000,00 din 82. 000, 00 din Predsedstvo Aktiva mladih delavcev je na svoji 1. . seji tudi obravnavalo predlog Sveta Z SNS v KS Medvode, ki je na svoji seji sprejel sklep o izvedbi petdnevnega pohoda mladinske pohodne enote OTON VRHUNC - BLAŽ OSTROVRH po poteh Prešernove brigade. Aktiv mladih delavcev Color, bo poslal na ta pohod pet mladincev oziroma mladink. Štart pohoda naj bi bil v petek, 18. julija 1975, ob 7,00 uri zjutraj iz Medvod, povratek pa v torek, 22. julija, ob 17,00 uri na svečano akademijo godbe na pihala Medvode, ki bo imela svoj koncert ob 45-letnici obstoja, združeno s proslavo 30-letnice osvoboditve. Pot pohoda bo potekala takole: Medvode - Studenčice - Osolnik - Hrastnica - Ožbolt --Pasja ravan - Kremenk - tu bi prenočili prvič; Vinkovje - Todraž - Žirovski vrh - Pivk - Dobrače-vo - Žiri - tu bi prenočili drugič; Sovodenj - Oselca - Cerkno - Bolnica Franja - Cerkno - tu bi prenočili tretjič; Sp. in Zg. Novaki - Črni vrh - Marinkove - Potok -Osojnik - Martinj vrh - tu bi prenočili četrtič; Gasilstvo v OGZ Šiška že nekaj let dobro napreduje, saj so se v teh zadnjih letih vsa gasilska društva dobro tehnično opremila, v naši zvezi ni več društva brez novega IMV kombija in brez nove sodobne "Rozenbaver" črpalke. Trije sektorji v omenjeni GZ pa so opremljeni z avtocisternami in sodobnimi dihalnimi aparati. Vsa ta sredstva so nabavili z združenim sofinanciranjem občanov, nekaterih tovarn na tem območju, gasilske zveze Šiška, mestne GZ in sklada občinske skupščine Šiška. Da pa bi ta težko pridobljena oprema služila svojemu namenu, pa se na medvoškem sektorju dobro zavedamo, da je za tako sodobno opremo potreben tudi izkušen gasilski kader. Zato smo se člani operativnega štaba sektorja Medvode v sodelovanju občinske in mestne gasilske zveze dogovorili, da v letu 197 5 organiziramo tečaj za podčastnike in strojnike v Medvodah. Na to pobudo sta nam takoj priskočila na pomoč podjetja "Color" in "Donit", ki sta nam nudila orodje in prostore brezplačno. Tako smo z omenjenima tečajema začeli že v prvi polovici januarja. Treba je bilo preskrbeti še kader za predavanja, pa tudi to ni bilo težko, saj imamo skoraj v celoti predavatelje na domačem sektorju in to kar štiri v "Color-ju". Da pa je tečaj nemoteno in po urniku predavanj potekal vse do končnih izpitov in slavnostnega zaključka, pa imata največje zasluge sektorski poveljnik tov. Veber Vinko in poveljnik poklicne gasilske enote "Color-ja" tov. Sešek Gustelj. Tečaje so obiskovali člani iz teritorialnih in industrijskih gasilskih enot z vseh štirih sektorjev OGZ Šiška z največjim številom iz Medveškega. Vsega skupaj je obiskovalo 103 člani od tega 61 za podčastnike in 42 za strojnike, od 61 podčastnikov jih je 30 že nadaljevalo za strojnike, tako da je skupno število strojnikov 7 2, od skupnega števila 103 so razen enega, ki ima možnost ponavljanega izpita, vsi uspešno opravili zaključne izpite. Jesenove - Prtovč - Dražgoše - Lajše - Topoli - Selca - od tu z avtobusom do Škofje Loke nato parada skozi mesto, nakar z avtobusom na akademijo godbe v Medvode. Zaključno slavje, podelitev spričeval in priznanj je bilo dne 29.3.1975 v sindikalni dvorani "Color-ja", kjer so imeli zaključne besede tov. predstavniki iz občinske, mestne in republiške gasilske zveze. Aktiv mladih delavcev Color je dobil nalogo, da 23. maja 197 5 organizira v našem podjetju uprizoritev dela na temo "REVOLUCIJA IN SOCIALISTIČNA IZGRADNJA" v okviru programa 8. dneva mladih Šiškarjev. Zaključne besede pa so se glasile: "Tovariši, izpopol njujte znanje, katerega ste dobili na teh tečajih in ga prenašajte med gasilce, vaščane in občane, da bomo znali v nesreči pomagati sočloveku." Program 8. dneva mladih Šiškarjev vključuje tudi športna tekmovanja za mladince in mladinke v naslednjih panogah: - mali nogomet - košarka - namizni tenis - streljanje - šah - kegljanje Tekmovanja bodo od 19. maja do 23. maja 1975. Organiziranje ekip je poverjeno Športnemu društvu COLOR Medvode. A. K. Avgust Sešek COLOR NA SEJMU ALPE-ADRIJA Mednarodni sejem "Alpe-Adria" je namenjen predvsem širokemu krogu drobnih potrošnikov, gospodinjstvom, obrtem, kmetijstvu, turizmu, gostinstvu, športu itd. Letos se ga je udeležilo tudi naše podjetje z razstavo premaznih sredstev, namenjenih široki potrošnji. Razstavni prostor je obsegal 24 m2. Bil je funkcionalno in okusno urejen. Glede na zanimanje lahko rečemo, da je bil eden izmed bolj opaznih. Poleg razstavljenega široko-potrošnega asortimana smo interesentom dajali prospekte z izčrpnimi tehničnimi navodili, po potrebi pa smo neveščim praktično prikazali primere nanašanja. Komplete prospektov smo dostavili tudi nekaterim razstavljalcem, npr. za antigljivični Synkolit Pivovarni Union, Ljubljanske mlekarne, Žitocoop, Djer-dap-turist, Dana Mirna, ter predstavnici Chema, ki je pri Heliosu imela maloprodajo. Pri nas nismo organizirali sejemske maloprodaje, kar se je izkazalo kot pravilno, saj je bilo za nakup premalo interesentov. Razen "Heliosa", čigar razstavni prostor je bil tik poleg našega, se je od proizvajalcev premazov sejma udeležil le še "HempeVs Marine Paints", Umag (nekdanji Submarinecolor, zdaj TOZD Chromosa) z ladijskimi premazi. Če posplošimo interes obiskovalcev skozi vse dni sejma, bi zanimanje za naše izdelke sledilo po tem vrstnem redu: Uveljavitev in poplava na tržišču raznih vrst lazurnih premazov za zaščito in oplemenitenje lesa (npr. Lazu-rin - Jub, Sadolin s-Belinka, Xyladecor-Chromos, Bon-dex-Helios, Rustikal-Vettevinkel-uvoz itd.), vključuje veliko zanimanje tudi za naš Lesol, ki ima odlično referenco po testu iz leta 1974, ki ga je za revijo Naš dom izvršila katedra Biotehnične fakultete za fino obdelavo lesa. Po kvaliteti je bil Lesol takoj za uvoznim "Rustikalom", po porabi na obdelane površine pa ima še vedno najugodnejšo ceno med tovrstnimi premazi! Precej zanimanja je za opleske oken in vrat (Unicol sistem, Oplatin), ki jim sledijo tudi disperzijske barve za zidove (Synkoliti, Spektroliti), antikorozivnih barv za železne ograje (razni miniji), nov fasadni premaz (Colofas), barve za beton in bazene (Dural), parket (Bukolit) ter avtoreparature (Syntol Kunstharz). Med artikli, ki jih še nismo vključili v širokopotrošni asortiman, je največ zanimanja za obarvane matemajle za domačo uporabo (omare, kuhinje, mize, stoli, vrtne garniture itd. ). Do zdaj razpolagamo le z belimi (Unicol polmat, Oplatin in Japan mat), ki pa pri tonira-nju s sijajnimi emajli do močnejših tonov izgubijo mat-efekt. "Helios" je ta problem rešil enostavno tako, da nudi še Tesarole mat v standardnih niansah. V ta namen bi morali pri nas^pospešeno razviti in uvesti izdelavo močno tiksotropiranega matemajla v lepo oblikovani paleti gotovih nians ali vsaj intenzivnih standardnih tonih, ker ga sedanji sijoči Syntoli. in Oplatini ne morejo nadomestiti. Takšen lak bi celo laiki lahko brez težav nanašali v debelejših slojih, brez bojazni, da bi lak ne pokril ali na pokončnih površinah stekal. Na koncu je bilo tudi precej zanimanja za premaze, s katerimi oskrbujemo industrijo (antigljivični synkolit, nitro in kislino-trdeči laki in emajli, pečno sušeče barve, Epolorji, Karol extra in Epkorol, Poliestri itd.). Poslovodja neke prodajalne Chema je npr. izrazil obžalovanje, da široki potrošnji ne dobavljamo stalno in v manjši embalaži Avtol temelj TAM 613 (četudi pod kakim drugim imenom, v kolikor ga naziv omejuje le za TAM). Pri vseh vprašanjih interesentov je bilo čutiti izkustveno ali instinktivno skepso glede možnosti nabave materialov, ki jih propagiramo kot širokopotrošne. Čuti se potreba po boljši ureditvi in kompletni oskrbi maloprodaje. Statistično ugotavljamo, da npr. od 3 potencialnih kupcev le 1 vprašuje za ceno, medtem ko prav vse skrbi možnost, kraj in čas nakupa. Dne 7.4.1975 so nas na sejmu obiskali tudi predstavniki Mavrice s tov. Škuljem na čelu. Poleg izražene želje, da bi jih zanesljivo oskrbovali z zanimivimi in novimi artikli v primernih embalažah (Spektroliti, Uni-coli, Bukolit, Lesoli itd. ), so potožili tudi glede pomanjkljivega obveščanja oz. preskrbe trgovcev s tehničnimi navodili. Njihovo mnenje je enako podprla tudi predstavnica Chema iz sosednje "Heliosove" maloprodaje. Izročili smo jim nekaj kompletov naših prospektov in proizvodnih katalogov ter opozorili na možnost, da se je kaj zataknilo pri razpečevanju informativnega materiala, če slučajno ne leži pozabljen kje pri njih, saj smo jim ga v preteklosti vendar dostavljali. Vsekakor nam preostaja naloga, da skupno in v dogovoru z veletrgovinami, rešimo način dostave prospektov na pravo mesto, t.j. trgovinam, prodajalcem in poslovodjem. Posebno velja to še za nove artikle. Najti je treba rešitev, kdo bi to pri nas kompletno izvedel. Obveščanje je nujni člen v širokopotrošni verigi, saj imamo več primerov reklamacij bodisi zaradi neobveščenosti kupcev, bodisi zaradi napačnega nasveta prodajalcev. Morebiti bi lahko prakticirali način s strokovnimi predavanji, kot smo jih organizirali že za poslovodje "Biškup Vena" Zagreb in "Boje" Beograd. Za zaključek lahko rečemo, da udeležba na sejmu Al-pe-Adrija predstavlja razmeroma cenen, učinkovit in neposreden način reklame ter obveščanja vsaj tistega dela potrošnikov, ki se udeležijo sejma, hkrati pa nam kot kvalitativna analiza služi v smislu prispevka k raziskavi tržišča. Andrej Golubovič SREČANJE 12. april 1975 se je skupina medvoških mladincev odpravila na obisk v karavlo "SLATNA" Rateče-Planica. Srečanje z vojaki karavle je vsakoletno, lahko bi rekli, že tradicionalno. Kot predstavnica AMD "COLOR" sem se tega srečanja prvič udeležila skupaj s še enim predstavnikom oz. članom predsedstva našega AMD. Naša skupina je štela 16 članov, v kateri so bili poleg naju še predstavniki AMD "DONIT" in osnovne šole, z nami pa je bil tudi predsednik OO ZSMS za KS Medvode, kateremu smo zaupali vodstvo "ekspedicije". Avtobus, v katerega smo se prerinili, kajti bil je nabito poln, nas je dobro razpoložene in v napetem pričakovanju, pripeljal v Rateče. Da, bili smo dobro razpoloženi. Zakaj? Že v avtobusu smo postali dobre volje, saj je zanjo poskrbel naš vedno veseli Bojan, ki je s svojimi šalami in domislicami zabaval ne samo nas, temveč tudi sopotnike, ki so prav tako pristavili svoj lonček dobre volje. Ko pa smo izstopili, nas je pozdravilo še toplo sonce, ki nas je prijetno grelo, ko smo stopali po ozki sneženi gazi proti vrhu. Pot nas ni vodila samo po ravnem, o, ne! Na cilj smo namreč prispeli potni in utrujeni. Graničarji so nas sprejeli v prijetnem prostoru - jedilnici, mi pa smo jim izročili "mini" darila, ki so jih pripravili posamezni aktivi mladih delavcev. Priznati moram, da so bili vojaki zelo prijazni in gostoljubni z nami, saj so nam postregli celo s pravim srbskim pasuljem in z vsem kar sodi zraven. Ob prijetni glasbi smo se nato še malo zavrteli, se pogovorili o tem in onem, čas našega obiska pa se je iztekal. Poslovili smo se, se pozdravili s trikratnim "zdravo" in krenili v dolino. Da bi še v naprej obdržali prijateljske vezi z graničarji, smo jih ob tej priliki povabili v Medvode na proslavo, ki bo v počastitev 29. novembra 1975 v "SVOBODI" v Medvodah. Verjetno bodo na tej proslavi sodelovali tudi naši povabljenci. Čeprav je bilo srečanje kratko, toda prijetno, si želimo še več takih ali podobnih srečanj, ki utrjujejo prijateljske vezi med mladimi naše republike in ostalih republik. Poldka Podakar FINANSIRANJE SPLOŠNE IN SKUPNE PORABE V LETU 1975 Osnove ter način obračunavanja in plačevanja prispevkov in davkov za finansiranje splošne in skupne porabe iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka uporabnikov družbenih sredstev urejajo za leto 197 5 zakoni in samoupravni sporazumi in sklepi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Na področju finansiranja samoupravnih interesnih skupnosti je bil letos narejen velik korak naprej, saj je dosežena precejšnja enotnost ob upoštevanju posameznosti, oziroma z dogovarjanjem med samoupravnimi interesnimi skupnostmi je dosežena tako vertikalna kot horizontalna uskladitev. S tem je zagotovljeno, da vsi delavci v SR Slovenij prispevajo enak delež za zadovoljevanje skupnih potreb iz svojega osebnega dohodka, čeprav znotraj tega zneska po različnih stopnjah za različne naloge, sprejete s programi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Tako zbrana sredstva pa naj tudi v republiškem globalu ne bi presegla tistega okvira, ki je za leto 197 5 predviden kot dovoljeni obseg porabe sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb. V prilogi je tabela prispevnih stopenj, po kateri so delavci dolžni plačevati prispevke glede na stalno bivališče. Ivica Žagar Prispevne stopnje, po katerih se obračunavajo in plačujejo prispevki iz bruto osebnih dohodkov, pridobljenih izven rednega delovnega časa v lastni ali drugi TOZD, če niso v skladu z zakonom Prispevne stopnje iz dohodka Zap št. Občina Repub. Prisp. dav. iz za finan. OD iz tem. del. raz. izobraž. po poseb. skupil, stopnji Prisp. za finan. kulturne skupil. Prisp. za finan. tel. - kultur. skupn. Prisp. za zdr. varstvo za soc. skrb. Skupaj prisp. stopnja od bruto Prisp. za Bos. Krajino (neto) za zdr. zavar. za nesr. pri delu Prisp. za nal. dejavn. Stanov. prisp. i 2 3 4 5 6 7 8 9 1 i Ljubljana 18, 33 4, 81 1, 28 0, 58 8, 01 0, 58 33, 59 i 1,47 0,40 6 2 Domžale 18, 33 5, 55 0, 51 0, 35 8, 01 0, 58 33, 33 i 1,47 0,40 6 3 Kranj 18, 33 5, 39 0, 54 0,46 8, 01 0, 58 33, 31 i 1,47 0, 40 6 4 Krško 18,33 5, 70 0, 54 0, 24 8, 01 0, 58 33,40 1 1,47 0, 40 6 5 Kamnik 18, 33 5, 56 0, 54 0,34 8, 01 0, 58 33, 36 1 1,47 0,40 6 6 Murska Sobota 18, 33 5, 39 0, 58 0,44 8,01 0, 58 33, 33 1 1,47 0, 40 6 7 Ptuj 18, 33 5, 59 0, 60 0,34 8, 01 0, 58 33,45 1 1, 47 0,40 6 8 Radovljica 18, 33 5, 50 0, 54 0, 37 8, 01 0, 58 33, 33 1 1,47 0,40 6 9 Ribnica 18, 33 4, 97 0, 54 0,88 8, 01 0, 58 33, 31 1 1,47 0,40 6 10 Škofja Loka 18, 33 5,40 0, 56 0,43 8, 01 0, 58 33, 31 1 1,47 0, 40 6 11 Tržič 18, 33 5, 39 0, 64 0,44 8,01 0, 58 33, 39 i 1,47 0,40 6 Za vse občine izven SR Slovenije se obračunavajo prispevki po stopnjah, ki so predpisane za sedežno občino Ljubljano. Prispevne stopnje, po katerih se obračunavajo in plačujejo prispevki iz bruto OD - redno delovno razmerje in izven rednega delovnega časa, če so v skladu z zakonom. Zap št. i. Občina Občinska izobraž. skupnost Kulturna skupnost Telesno- -kulturna skupnost Skupnost socialnega skrbstva Skupnost otroškega varstva Zveza skup. otr. varstva Zdravstv. varstvo in zavarov. Pokojnin. invalidsko zavarov. Skupaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 Beograd 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 2 Brčko 4,81 1. 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 3 Bosanski Brod 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8,01 11,80 29, 60 4 Bihač 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 5 Bitola 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11, 80 29, 60 6 Cazin 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29,60 7 Čakovec 4, 81 1. 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 8 Domžale 5, 55 0, 51 0, 35 0, 58 0,43 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 9 Drvar 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11, 80 29, 60 10 Jajce 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 11 Kranj 5, 39 0, 54 0,46 0, 58 0,45 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 12 Krško 5,70 0, 54 0, 24 0, 58 0, 36 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 13 Kamnik 5, 56 0, 54 0, 34 0, 58 0,40 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 14 Kraljevo 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8. 01 11,80 29, 60 Ljubljana 15 - Šiška 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11, 80 29, 60 16 - Bežigrad 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 17 - Vič 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 18 - Center 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 19 - Moste 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 20 Makarska 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 21 Murska Sobota 5, 39 0, 58 0,44 0, 58 0,43 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 22 Ptuj 5, 59 0, 60 0, 34 0, 58 0, 31 2, 37 8,01 11,80 29, 60 23 Radovljica 5, 50 0. 54 0, 37 0, 58 0,43 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 24 Ribnica 4, 97 0, 54 0, 88 0, 58 0,45 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 25 Rijeka 4, 81 1,28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11, 80 29, 60 26 Sarajevo 4,81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 27 Skopje 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 28 Sjenica 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 29 Škofja Loka 5, 40 0, 56 0,43 0, 58 0,45 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 30 Tržič 5, 39 0, 64 0,44 0, 58 0, 37 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 31 Titovo Užice 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 32 V rbas 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11,80 29, 60 33 Viro vitica 4, 81 1,28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11, 80 29, 60 Zagreb 34 - Trešnjevka 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 n, so 29, 60 35 - Center 4, 81 1, 28 0, 58 0, 58 0, 17 2, 37 8, 01 11, 80 29, 60 TEHNOLOGIJA PREMAZNIH SREDSTEV 54 BARVNA METRIKA ING. BAŠ MARJETA Zelena barva z enojno koncentracijo A in dvojno koncentracijo B. Slika 42. Škrlat z enojno koncentracijo C in dvojno koncentracijo D. Po barvno metrični ocenitvi dobimo vrednosti za x, y in Y in slika 43 nam kaže lego teh barv v barvni tabeli. Slika 43. Barvna tabela z barvami na sliki 41 in 42. Zelena kaže z naraščajočo debelino plasti zmanjšanje svetlosti, večanje nasičenosti in nekoliko spremenjen barvni ton. Škrlat pa kaže spremembo svetlosti in nasičenosti v istem smislu, razen tega pa precejšen premik barvnega tona v smeri proti rdeči. Če poznamo spektralno krivuljo za eno debelino plasti ali koncentracijo, lahko izračunamo po Lambert-Beersch zakonu zgoraj omenjeno zakonitost, vendar na zelo obširen način. c/ Pri subtraktivnem mešanju dveh ali več barv se srečujemo s podobnimi odnosi kakor pri spreminjanju debeline plasti ali koncentracije ene same barve. Predstavljajmo si, da bela ekvienergetska svetloba prehaja skozi raztopino ene barvne snovi, nadalje pa še skozi raztopino druge a različne od prve barvne snovi. Prva raztopina propušča pri določeni valovni dolžini lomni delež t-^ vpadne svetlobe, druga raztopina pa lomni delež t2- Potem sta razstopini postavljeni ena za drugo prepuščali skupaj samo še delež t} x t2 vpadne svetlobe te valovne dolžine. Razumljivo, da so tudi vrednosti ti in t£ pri vsaki valovni dolžini različne. Če pa hočemo pri poznavanju obeh posameznih barv posredovati spektralno propustnost subtraktivno mešane barve, moramo tvoriti produkte tj x t2 preko celotnega vidnega spektra v določenih razmakih (npr. na 10 my). Slika 44 nam prikazuje, kako dobimo iz posameznih barv F in G mešano barvo M. 400 500 600 700 Slika 44. Dve barvi in njuno subtraktivno mešanje. Barvne podatke pa lahko dobimo ali od posameznih barv ali pa od mešane barve na običajni način iz spektralne razporeditve. Slika 45 nam kaže položaj barv v barvni tabeli. Slika 45. Barvna tabela z barvami na sliki 44. Iz modre barve F in rumene barve G smo dobili zeleno mešano barvo M. Subtraktivno mešanje lahko ponazorimo tudi s filtri, tako da gre svetloba najprej skozi moder, nato pa skozi rumen filter. Če pa barvila ne pustimo ločena, temveč jih združimo v skupni raztopini, ostanejo vsa razmerja enaka razen, če ni posebnih kemičnih procesov med obema barviloma. Omenili smo že, da aditivno mešanje dveh ali več barv lahko na zelo enostaven način izračunamo na osnovi barvno metričnih podatkov. Izračun subtraktivne-ga mešanja je žal možen samo na kompliciran način, tako da najprej izračunamo s pomočjo spektralnih podatkov posameznih barv spektralno sestavo mešane barve in od tod končno določimo barvne vrednosti. Zato se za take izračune poslužujemo računalnikov. Če želimo, da oko zazna dva pigmenta pri najrazličnejših osvetlitvah za enaka, morata biti brezpogojno enaka. Imeti morata enako spektralno sestavo. To pa je za kolonista težko izvedljiva naloga. Praktično jo izvede lahko samo takrat, če barve z določenim ni-ansnim območjem zmeša iz maksimalno treh barvil, ki se jih pa mora vedno pridržati. Npr. škrlatni odtenek vedno iz iste, točno določene rdeče, modre in BARVNA GLOBINA IN STANDARDNA BARVNA GLOBINA Pri razvijanju in uporabljanju barv in pigmentov igra zelo važno vlogo lastnost pristnosti (Echtheitseigen-schaft). Vseeno ali v tekstilni industriji, v lakarstvu, v premazih, pri umetnih snoveh, tisku itd. odloča odpornost proti svetlobi, temperaturi, kemikalijam, topilom in drugim vplivom o njihovi praktični uporabi. Pravilnost obarvanja pa je med drugim tudi odvisna od same koncentracije barvila. Tako npr. narašča svetlobna pravilnost z naraščanjem koncentracije obarvanega pigmenta; pri prelakiranju pa upada, posebno, če je pigment nagnjen h krvavljenju. To pa ne pomeni, da moramo imeti za objektivno primerjavo pravilnosti različnih pigmentov obarvanja iste koncentracije. Praktika končno ne zanima pravilnost lakiranja, npr. s 5% obarvanim pigmentom, temveč pravilnost določenega .barvnega tona. (zelenkasto-modrega) s čisto določeno barvno globino. Glede na barvno moč uporabljenih pigmentov potrebujemo čisto različne koncentracije obarvanih pigmentov. Važno je še sledeče: Spoznali smo se že s pojmom pogojno enakih barv, le te imajo različno spektralno sestavo, vendar pa iste barvne vrednosti (podatke). Če imamo npr. dve pogojno enaki barvi A + B in aditivno mešano eno tretjo, čisto drugo barvo C enkrat z A, drugič pa v istem razmerju z B, sta obe dobljeni mešani barvi A + C in B + C za oko popolnoma enaki. Če pa isto mešanje ponovimo subtraktivno, sta subtraktivno mešani A+CinB+Cza oko različni, njih barvne vrednosti so tudi različne. d/ Pravila subtraktivnega mešanja lahko uporabimo tudi na ta isti način, če hočemo posredovati kakšno barvo, dobimo iz lastne barve osvetljenega izvora svetlobe in osvetljenega pigmenta. Zato velja, da barvi z različno spektralno sestavo in pri osvetlitvi z enim svetlobnim izvorom, zazna oko za enaki, pri osvetlitvi z drugim izvorom svetlobe pa za različni. Zato ju imenujemo tudi pogojno enaki barvi. Če imamo npr. iste količine različnih obarvanih pigmentov in če so razmerja obarvanega pigmenta z belim za vse primere enaka, so barvne globine posameznih lakiranj različne zaradi različne moči posameznih pigmentov. Zato moramo primerjati isto barvno globino in ne istih koncentracij. Barvni metrik ocenjuje barvno globino kot lastnost obarvanja, je torej občutena velikost. Barvna moč pa predstavlja snovno lastnost barve in pigmenta. Barvni metrik pozna sledeče lastnosti: barvni ton, nasičenost in svetlost in zato lahko vsako barvo enoumno vpiše s temi tremi koordinatami. Zakaj pa pri primerjalnem ocenjevanju pigmentov ne zadoščajo ti pojmi, zakaj torej enostavno ne uporabljamo obarvanja, npr. iste svetlosti ali iste nasičenosti? Ista svetlost žal ni nobena primerjalna osnova. Rumena lakiranja so videti mnogo močnejša oz. globja kot npr. modra. Ista nasičenost bi že lažje sledila kot primerjalna osnova. Ne smemo pa pozabiti, da iz vrste izstopajo lakiranja, napravljena z "motnimi" pigmenti. Videti so namreč mnogo premočna oz. barvno globoka. Če bi jih hoteli prilagoditi ostalim, bi morali zreducirati koncentracijo vsebovanih pigmentov. Svetlost lakiranja bi naraščala, nasičenost pa upadala. Če barvno metrično pozorno opazujemo svetlost in nasičenost barv, ugotavljamo, da pri konstantnem ali približno podobnem barvnem tonu obstoja povezava med svetlostjo in nasičenostjo v tem, da imajo temne barve manjšo nasičenost kot svetle, če jih hočemo ocenjevati kot barvno enako globoke. 0.7 K no kot po občuteni meri barvno odstopanje od belega. Čimbolj namreč belo snov obarvamo, tem večja je diferenca -d E do belega in tudi barvna globina je večja (slika 47). Schwarz - črno Weiss - bela Farbtiefe - barvna globina Helligkeit - svetlost S&ttigung - nasičenost Grauachse - siva os Helhgke t Slika 47. Barvna globina kot barvno odstopanje E med dano barvo in belo točko. V idealnem (poobčuteni meri) barvnem prostoru z istimi razdaljami bi ležali barvni toni enaki po barvni globini verjetno na krogli z belo točko v sredini. Znano nam je že, da sistemi za izračun barvnih razlik pravilno ocenijo v najboljšem primeru samo majhne barvne diference sosednjih barv, zato nas tudi ne preseneča, da z nobeno uporabno formulo za izračun barvnih diferenc ne moremo oceniti konstantne barvne globine, dejansko kot konstanto A E. Več uspeha je imel Godlove s specialno modificirano barvno diferen-čno formulo, ki sloni na Munsell sistemu. Po Godlove označujemo barvno globino S kot odstopanje od bele z vektorskim seštevanjem sivega deleža 4 x (10 - V) in nasičenost C: s = yi6 (io - v)2 + c2 Slika 46. Barvni toni 1/3 ST barvnega standarda v CIE barvni tabeli (ST = standard). Na sliki 46 so prikazani barvni toni 1/3 ST standarda v CIE barvni tabeli. Pri opazovanju posameznih točk najprej ne opazimo nobenega sistema. Če bi pa opazovali v trodimenzionalnem koordinatnem sistemu tudi vrednosti za svetlost Y teh barv, bi videli, da ležijo bolj nenasičene barve v bližini nepisane osi in kažejo manjšo svetlost kot nasičene barve, ki pa ležijo bolj zunaj. Pri prostorskem opazovanju ležijo torej barvni toni na površini, podobni pokalu v CIE barvnem prostoru. Zato interpretiramo barvno globi- Barve s konstantno barvno globino imajo konstanten S. To pa je samo približno res in poskusi Godlove z uvajanjem korekturnega faktorja v odvisnosti od barvnega tona za izboljšanje formule niso prinesli želene rešitve. Poskusi za barvno metrično dojemanje standardne barvne globine potekajo: a/ s pomočjo množičnih vizualnih opazovanj, kjer želimo dobiti čim več barv z isto barvno globino, b/ posredovati barve in barvne vrednosti teh barv, c/ po možnosti poiskati enostaven in boljši matematični izraz za povezavo med barvnimi vrednostmi barv s konstantno barvno globino. Iz 18 - 22 pigmentov so napravili koloristično zanimive nianse, jih pomešali z belo pasto in sicer vedno v takšnem mešalnem razmerju, da so bile podane v . območju standardnega barvno globinskega nivoja koncentracije z 10% stopnjo obarvane koncentracije. Za standard je služila iz bakrove ftalomodre narejeno lakiranje, ki je bilo osnovano na osnovi vizualne primerjave z ustreznimi tekstilnimi barvno globinskimi standardi. Dvajset poskusnih oseb (vsi šolani in seznanjeni z določevanjem jakosti) je imelo nalogo izbrati iz vsake koncentracijske vrste lakiranje, ki se je najbolj približalo predloženemu standardu in k standardu ustrezno izbranemu vzorcu v barvni globini. V tej koncentracijski vrsti so pregledali še nadaljnih 18 matiranih lakiranj rdečih, zelenih, modrih in rumenih. Pri pripravi posameznih lakiranj so pazili, da se z matiranjem ni spremenil barvni ton. Ravno ta poskus pa je pokazal, da kolorist ocenjuje motnost kot barvno moč (leta 1969 so na Al C kongresu v Stockholmu objavili tako dobljene rezultate). Zanimivo je še, da so poskusi pokazali, kako negotovost kolonistov s svojimi izjavami narašča, čimbolj je vzorec matiran napram standardu. Ko je bilo znanih dovolj barvnih vrednosti za standardno barvno globino, je bilo treba poiskati formulo, ki bi najboljše opisala medsebojno povezavo. Formula mora v vsaki barvno tonski ravnini opisati povezavo med svetlostjo in nasičenostjo in jasno je, da morajo opazovane vrednosti ležati na krivulji, ki jo dobimo s pomočjo formule. Tako ima formula za barvno globinsko vrednost obliko: B = K + s . a (X) V7 - 10 \[Y K = konstanta ugotovljena za vsak nivo barvne globine (npr. K = 20, K1/200 = 73) s = enklidična razdalja med barvno točko barve in nepisano točko s = 10 (x - 0, 3100)2 + (y - 0, 3162) y = vrednost svetlosti a (X) - od vsakokratne valovne dolžine odvisen faktor za oceno nasičenosti. Barvna globina je torej glede na enačbo premosoraz-merna z nasičenostjo in faktorjem a (X); člen 10 V~Y" pa pomeni, da je barva tem globlja, čim temnejša je. Kako praktično izvedemo tak izračun oz. kako dobimo barvno globinske vrednosti neke barve? Če hočemo npr. ugotoviti vremensko odpornost pigmenta pri 1/25 ST in pri tem določiti še razmerje titandioksid obarvan pigment, ki je potrebno za 1/25 ST, najprej s pomočjo barvno globinskega standarda na grobo ocenimo, za koliko moramo posvetliti obarvan pigment, da se vsaj približno približamo barvno globinski ravni. Napravimo si ustrezno lakiranje, zmerimo X, Y in Z in izračunamo barvno vrednostna deleža x in y. Barvno mesto x y nanesemo v xy diagramu in z ravnilom zmerimo njeno oddaljenost od točke nepisanosti, istočasno pa lahko na meji s krivuljo odčitamo tudi a (X) vrednost. Tako dobljene vrednosti vnesemo v računalnik. Če je npr. vrednost B = + 3, 5 (formula je namreč zasnovana tako, da daje pozitivne vrednosti za barve, ki so močnejše od ST (standarda) in negativne za slabše od ST). Vrednost + 3,5 nam tudi pove, da je lakiranje za cca 30 - 40% premočno. Da se bolj približamo standardni barvni globini, pripravimo še eno lakiranje z za 40% zmanjšano koncentracijo obarvanega pigmenta. V večini primerov je tako dobljen rezultat dovolj natančen. Vedeti še moramo, da je vrednost B linearno odvisna od log. obarvane pigmentne koncentracije. Jasno je, da je posvetlitev istočasno tudi merilo za barvno jakost. Pigment je tem močnejši, čimbolj ga moramo posvetliti, da pridemo do standardne barvne globine. Ta povezava med barvno globino in barvno močjo se je pri proizvajalcih pigmentov razvila v zelo važen preizkuševalni koncept. BASF uporablja npr. računalniški program (FIAF), po katerem izhaja iz reflekcij-skih krivulj testiranih obarvanj Draw-Dowus, in obarvanj koncentracij in išče koncentracijo, ki je potrebna, da doseže standard. Slika 48. Notranjost barvno metričnega laboratorija pri BASF. Prispevne stopnje iz dohodka Prispevki Stanov. Prispevek Prispevki Prispevki Prispevek za Bos. prispevek za ZZ za nal. v za IPZ za Krajino za NPD zdrav. dej. za NPD zaposlov. 1 2 3 4 5 6 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0, 80 0, 16 i 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 i 6 1,47 0, 40 0, 80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0,16 i 6 1,47 0,40 0, 80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0,16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0,16 1 6 1,47 0,40 0,80 0,16 1 6 1,47 0,40 0,80 0,16 i 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 i 6 1,47 0,40 0, 80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 i 6 1,47 0,40 0, 80 0,16 i 6 1,47 0,40 0,80 0,16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0, 80 0, 16 i 6 1,47 0,40 0,80 0, 16 1 6 1,47 0,40 0,80 0,16 1 6 1,47 0,40 0,80 0,16 OSNOVNA INFORMACIJA O REPUBLIŠKEM RAČUNSKEM CENTRU REPUBLIŠKI RAČUNSKI CENTER Na podlagi spremljanja razvoja avtomatske obdelave podatkov v svetu smo prišli že leta 1968 do prepričanja, da v Sloveniji potrebujemo zmogljivejši, večji računalnik. K takemu razmišljanju nas je motiviralo dejstvo, da postaja računalnik "orodje odločanja" in ne samo stroj za rutinske obdelave večje količine podatkov. Po drugi strani smo tudi spoznali, da sama strojna oprema, pa naj bo še tako sposobna, ostane le delno izkoriščena, če nimamo na razpolago tudi dovolj sposobnih in visoko kvalificiranih organizatorjev in programerjev. Racionalnost izkoriščanja omejenih finančnih sredstev kot tudi kadrov je zahtevala združitev naših sil. Vse to je pripeljalo do ideje Republiškega računskega centra, ki so ga leta 1968 ustanovili Socialistična republika Slovenija, ki jo zastopa Izvršni svet Skupščine SRS, Združeno podjetje Iskra, Kranj in Univerza v Ljubljani z instituti. Dne 25.12.1970 je bil Republiški računski center razširjen s tremi partnerji (Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, Gradbeno podjetje Obnova, Ljubljana in Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij), kasneje pa so pristopili še Izobraževalna skupnost SR Slovenije, Sklad Borisa Kidriča pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, Klinični center v Ljubljani, Republiška skupnost za ceste, Narodna banka Slovenije in Državna založba Slovenije. Republiški računski center je samostojna enota pri Institutu "Jožef Stefan". Vodi ga poslovni odbor partnerjev, ki določa in usmerja njegovo delovanje ter sprejema finančni načrt. V okviru sprejetega finančnega načrta plačujejo partnerji obratovalne stroške centra v sorazmerju z višino vloženih investicijskih sredstev. Osnovna dejavnost centra je predvsem nudenje strojnih kapacitet, t.j. računalniškega časa, medtem ko so partnerji v skladu s konceptom centra sami ustanovili svoje programerske in organizatorske skupine. Vendar bi ostala vloga centra okrnjena, če ne hi prevzel tudi pretežno skrb za šolanje teh skupin in za izmenjavo izkušenj. Ljudje v centru spremljajo razvoj avtomatske obdelave podatkov v svetu in skušajo prenašati izkušnje iz razvitejših dežel k nam. Raven uporabe računalnika se dviguje s seznanjanjem širokega kroga uporabnikov z novimi programskimi tehnikami, uvajanjem uporabe gotovih programskih paketov na področju statistike, linearnega programiranja, simulacije itd. , kar vse pospešuje razvoj avtomatske obdelave podatkov pri partnerjih, računalnik pa postaja kar najbolj racionalno izkoriščen. Tako se počasi približujemo zastavljenemu cilju, da uporabljamo računalnik kot instrument odločanja, ki temelji na znanstvenih analizah velikih količin podatkov. Za pomoč posameznim partnerjem deluje v centru tudi manjša konzultantska skupina. Glede na velikost in pomembnost delovanja centra je bilo potrebno, da smo se tudi pri vzdrževanju opreme oprli na lastne sile. Čeprav je vsa dejavnost orientirana za potrebe partnerjev, pa center ni ostal zaprt, pač pa po eni strani lahko po dogovoru s partnerji uporabljajo računalniške usluge tudi drugi interesenti, po drugi strani pa je Republiški računski center eden od pobudnikov integracije in dogovarjanja v republiki. Dosedanje delo centra je potrdilo upravičenost njegove ustanovitve, kar najlepše dokazuje njegova rast. Leta 1968 je bil nabavljen prvi računalnik CDC 3300. Že po dveh letih delovanja je bilo treba zaradi prezasedenosti razmišljati o znatnem povečanju kapacitet. V letu 197 2 je bil instaliran sedanji sistem CYBER 70, aprila 1974 smo že morali uvesti obratovanje v 3 izmenah, v kratkem pa bomo prešli na neprekinjeno delo tudi ob sobotah in nedeljah. Prvotno konfiguracijo CYBER-ja smo dopolnili z dodatnimi nabavami opreme do ekonomsko upravičene meje, istočasno pa smo pred nabavo naslednjega računalnika z dvakrat večjimi kapacitetami, ki bo povezan s sedanjim sistemom, kar predstavlja kvaliteten korak naprej v smeri združevanja računalnikov v enotno računalniško mrežo. Pri tem pa niti ni nujno, da sta oba računalnika istega tipa, niti ne istega proizvajalca. Pri združevanju sil in sredstev smo se zavedali pomembnosti premagovanja prostorske oddaljenosti uporabnikov od centra. Tako smo že pri snovanju konfiguracije računalnika leta 1971 posegli po takrat najsodobnejšem konceptu terminalskega omrežja, ki omogoča posredovanje podatkov v center in izpis rezultatov preko terminalov, instaliranih v uporabnikovih prostorih in povezanih na računalnik z obstoječim telefonskim omrežjem. Tako imamo danes 25 terminalov v raznih krajih Slovenije ter celo v drugih republikah (Zagreb, Sarajevo, Skopje). Tudi ekonomski pokazatelji pričajo o racionalnosti združevanja sredstev in investiranja v večjo in sposobno opremo. Po ocenah tujih konzultantskih tvrdk smo samo pri investiciji za sedanji računalnik v primerjavi z ločenimi investicijami 12 partnerjev v lastne stroje privarčevali 2,2 milijona dolarjev. Če upoštevamo še obratovalne stroške v 5 letih, pa znese prihranek kar 5 milijonov dolarjev. Zgovoren je tudi podatek o uporabnikovih stroških, ki so se v letu 197 5 pri 35% večjih zmogljivostih računalnika dvignili le za 19,6%. Opremo, ki je sedaj instalirana v Republiškem računskem centru, smo pričeli izbirati v letu 1971, ko je bilo opravljenih več analiz naših potreb. Pri tem smo zaprosili za pomoč tudi specializirane tuje konzultant-ske organizacije. Izhajali smo iz treh poglavitnih zahtev: 1. Računalnik bo služil tako komercialnim kot tudi znanstvenim obdelavam, čeprav z razvojem uporabe računalnika ta meja izginja (danes teče na računalniku 70% "komercialnih" in 30% "znanstvenih" obdelav). 2. Računalnik naj bo dovolj velik in tako koncipiran, da ga je moč modularno širiti in kasneje z nabavo novih strojev povezati v omrežje. V letih obratovanja smo tako modularno širitev tudi izvedli tako, da so prvotne kapacitete narasle za 50 odstotkov. 3. Omogoča naj priključitev večjega števila terminalov. Pri končni odločitvi o tehnično in ekonomsko najugodnejši varianti smo se oprli na rezultate ustreznih računalniških programov. Sedanji računalniški sistem bi bilo možno še nadalje razvijati, vendar smo se po temeljitih tehničnih in ekonomskih analizah odločili za nabavo dodatnega sistema in medsebojno povezavo obeh sistemov. Pri tem smo upoštevali poleg potrebnega povečanja sedanjih kapacitet tudi v svetu vse bolj uveljavljajoči se način dela -interaktivno delo, ter nadaljnje povečanje terminalskega omrežja z do 70 interaktivnimi terminali. Drugi računalnik bo potreben v Računalniškem računskem centru že v letu 197 6, saj uporaba sedanjega sistema neprestano narašča in obratuje računalnik že sedaj 77% možnega časa (t.j. 130 ur v tednju), poleg tega je še 6% časa namenjenega vzdrževanju in sistemskemu delu. Danes obdelamo na mesec povprečno 16. 000 poslov, 67% od tega preko terminalov. IZOBRAŽEVANJE V REPUBLIŠKEM RAČUNSKEM CENTRU Skupina za šolstvo pri Republiškem računskem centru skrbi za brazplačno osnovno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje programerjev in organizatorjev avtomatske obdelave podatkov. Redno prirejamo uvodni tečaj za programerje, tečaj o osnovah sistemske analize in tečaj programskega jezika COBOL in FORTRAN, razen tega pa še posebne seminarje za uporabo aplikativnih programskih paketov in sistemskih programov. Od leta 197 2 naprej, ko smo začeli redno izobraževati programerje na naše partnerje, je opravilo osnovne tečaje 785 ljudi. Na uvodnem tečaju nudimo našim tečajnikom osnove računalništva. Spoznajo dokaj enostaven model računalnika, zanj že napišejo programe v jeziku, prilagojenem modelu in spoznajo zgradbo računalnika CYBER. Skupina za šolstvo v tem tečaju še posebej skrbi za to, da tečajniki pripravijo problem za računalnik v obliki diagrama poteka. Uvodni tečaj traja tri tedne. Po uvodnih testih približno 20% prijavljencev odklonimo, ali pa sami ugotovijo, da niso sposobni za to delo in zapuste tečaj. Ostali večinoma ostanejo in šolanje tudi dokončajo. Tečaj "Osnove sistemske analize" je namenjen programerjem, ki že imajo nekaj prakse. Seznanijo se z načinom organizacije obdelave podatkov in z metodami prenašanja in prilagoditve ročnih obdelav avtomatski obdelavi podatkov. Tečaja za programska jezika COBOL in FORTRAN sta razdeljena v dva dela, teoretični in praktični. Najprej se morajo tečajniki spoznati z osnovnimi stavki jezika, za katerega študij so se odločili. Seveda morajo svoje novopridobljeno znanje praktično preizkusiti tudi na ra- čunalniku. Po treh tednih se morajo poglobiti v zahtevnejše stavke jezika in kontrolne stavke operacijskega sistema. Ta podlaga zadošča, da udeleženci tečaja v enomesečnem praktičnem delu že samostojno rešujejo zahtevnejše probleme. Na dodatnih tečajih in seminarjih si programerji neprestano poglabljajo znanje. Nekateri začno uporabljati tudi aplikativne programske pakete, drugi se usmerjajo študiju še drugih programskih jezikov. Veliko zanimanje za naše tečaje med partnerji nam za zdaj onemogoča, da bi širili našo učno bazo tudi na druge interesente, čeprav bi to želeli. Tečaji in seminarji so brezplačni, udeleženci plačajo le skripta. Zanimivo je, da prihaja na naše tečaje precej ljudi s fakultet, kar daje upanje, da bodo prihodnje generacije še bolj posegle po računalniku kot orodju raziskovalnega dela. REPUBLIŠKI RACUKSKI CENTER nudi računalniške zmogljivosti velikega računalnika CYBER 70 z daljinskimi priključki-terminali uporabnikom širom cele Slovenije ZAGREB V računalniški mreži RRC deluje že 25 terminalov: Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo Ekonomska fakulteta Pravna fakulteta Fakulteta za politične vede Fakulteta za elektrotehniko Republiška izobraževalna skupnost Institut .Jožef Stefan” Onkološki institut G.P. Obnova Zavod za statistiko SRS Ljubljanske mlekarne Republiški računski center ZP Iskra, Center za avtom .obdelavo podatkov Narodna banka Slovenije Visoka tehniška šola ZP Iskra — Avtoelektrika Gozdno gospodarstvo Gozdno gospodarstvo Gozdno gospodarstvo Maribor: N.Gorica: Kočevje: Postojna: Bled: SI.Gradec: Gozdno gospodarstvo < SARAJEVO SKOPIE Nazarje: Celje: Sarajevo: Gozdno gospodarstvo Gozdno gospodarstvo Institut gradjevinarstva Hrvatske Strojna fakulteta (občasna zveza) Skopje: Seizmološki institut občasna zveza) Obtok denarja v SFRJ (po stanju koncem leta): Milijon din Stanje rasti 1970 14.942 25 1971 18.350 23 1972 23. 524 28 1973 28. 964 23 1974 34.783 20 DENAR V OBTOKU Pomen denarja je v sodobnem svetu ogromen. Od naturalnega gospodarstva pa vse do denarnega gospodarstva je njegova vloga neprestano rastla, v razviti menjavi blaga pa je kot splošni ekvivalent postal nujen. Denar je "večno blago" saj je stalno v obtoku, stalno kroži v prometu in ker večkrat menja lastnika, gre v porabo ali v proizvodni proces. Zaradi prevladovanja med drugimi menjalnimi sredstvi se je njegova vrednost sicer zmanjševala na škodo ljudi, vendar nenehno poganja gospodarstvo v mnogoteri funkciji. Čeprav denar že nekaj časa uspešno izpodriva kredit, kot posebna oblika denarnih sredstev, ni vseeno, koliko ga je v prometu. Najhuje je, če ga primanjkuje, ker takrat hromi gospodarsko življenje. To se regulira preko državne emisije, ki s tem odloča občno monetarno politiko. Podatek je uradnega značaja (Indeks gospodarske statistike SFRJ) in nas opozarja na dejstvo, da je bila lani dosežena večja masa denarja v prometu, vendar ob najmanjši stopnji, ki predstavlja najnižji člen v padajočem trendu. Treba je vedeti, da se denarna masa ne sestoji samo iz denarja v obtoku, temveč tudi iz depozitnega ter drugih oblik njegovega zamenjevanja v plačilnem prometu. Za nas je zanimiva predvsem masa, oziroma vsota de-narja, ki je v obtoku. Vprašanje je, ali emisija presega potrebe? To je izključno odvisno od kupne moči denarja. Če njegova vrednost pada, ga je treba več, in če raste, se povpraševanje, po njem zmanjša. Moč denarja je pogojena neposredno s splošno ravnijo cen, dočim Marks izpeljuje misel, da se po ravni cen ravna le količina denarja v obtoku. Iz tega sledi, da večji denarni obtok potencira posredno dohodke, predvsem tistih, v katerih roke se stekajo. Če je to prebivalstvo, se okrepi povpraševanje na trgu, večja naročila pa ugodno vplivajo na proizvodnjo. Če denar pretežno odteka gospodarstvu, ima to za posledico razširjeno reprodukcijo, iz česar se v razmerah smiselne politike delitve povečajo investicijske naložbe. Uravnavanje denarja je odvisno od hitrosti obračanja, to pa sodi v presojo Narodni banki. V primeru velike konjukture, ko se gospodarstvo nagiba k inflaciji, ko je navadno manj blaga kot denarja, bi se obtok moral omejiti, sicer pospeši rast cen in obratno. DEJAVNOST "IZVEN” DELOVNEGA ČASA Tudi v naši tovarni večkrat postavljamo vprašanje, kaj je to dejavnost "izven delovnega časa". Vemo, da številni tovariši delajo v raznoraznih društvih, da pravzaprav brez teh tovarišev ne bi bilo toliko uspehov teh društev in podobno. Toda ali pravilno vrednotimo delo teh tovarišev? Večkrat se zgodi, da je treba kakšno vabilo, kakšen zapisnik ali kaj podobnega le narediti med rednim delovnim časom. Toda, tu se zatakne. Zakaj? V naši socialistični ureditvi smo plačani po delu, ki ga opravimo v delovnem času. Za dejavnosti, ki jih opravljamo izven delovnega časa, pa so splošno družbenega pomena in bi zato morali dobiti posebne nagrade in priznanja. Vendar, temu ni tako. Razumljivo je, da je med delovnim časom najpomembnejša delovna dolžnost, potem šele ostalo. Verjetno ne bi bilo odveč, če se o teh stvareh pogovorimo, saj pač nekdo mora opraviti vrsto administrativnih del, ki spremljajo delovanje raznih društev. Društva nimajo ustreznih prostorov in tako se pač ponavadi zadolži tistega, ki ima možnost. Kljub vsemu pa se da z razumevanjem predpostavljenih, ob solidnem delu na delovnem mestu, rešiti tudi to vprašanje. Ali ne? DELEGATI POROČAJO ZASEDANJE SIS ZA ŽELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET SRS Dne 22. aprila t.l. sem se udeležil 5. zasedanja SIS za železniški in luški promet v Ljubljani. Na dnevnem redu je bila osrednja točka, in sicer: "Določitev nove prispevne stopnje za modernizacijo železnic po zakonu o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971-1976 (Uradni list SRS, št. 9/69, 8/73 in 13/74) po predlogu komisije skupščine Skupnosti, ustanovljene na 4. zasedanju dne 8.4.1975 in predlog spremembe zakona." Skupščina je sprejela naslednje sklepe: 1. V zvezi z že predlagano spremembo zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1976 (Uradni list SRS, št. 9/69, 8/73 in 13/74), z dne 23.12.1974, naj se spremeni stopnja združevanja sredstev za modernizacijo železnic od 1,6% na 4,5% od osnove za izračun davka iz dohodka TOZD, združevanje sredstev po tem zakonu se podaljša od 30.6.1977, zakon pa se uporablja od 1.1.1975 dalje. Prispevna stopnja 4, 5% je določena na podlagi potreb manjkajočih sredstev za modernizacijo in upoštevajoč sedaj znane prispevne osnove po oceni Republiškega sekretariata za finance. 2. Predlaga sprememba zakona, ki je rezultat poglobljenega postopka sporazumevanja, je poslednja faza najširše samoupravne opredelitve gospodarstva za rešitev gospodarskega stanja ZG Ljubljana, pri čemer se je z odločitvijo o podpisu samoupravnega sporazuma za pokritje izpadlih transportnih dohodkov ZG Ljubljana za leto 1974 združeno delo istočasno opredelilo tudi za realizacijo sklepa skupščine SIS o dokončanju modernizacije. Pri sestavi predloga, pri katerem so sodelovali tudi predstavniki republiških organov in organizacij, je bil dan tudi velik poudarek usklajevanja potreb z možnostmi gospodarstva. V zvezi s tem se predlaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, da sprejme ustrezne odločne ukrepe, na podlagi katerih se morajo obremenitve gospodarstva zmanjšati na vseh tistih področjih, ki niso prioritetnega pomena ter v skladu z resolucijo o družbeno-ekonomskem razvoju. 3. SIS za železniški in luški promet SR Slovenije sprejema obvezo za pokritje programa modernizacije železniškega prometnega križa do 30.6.1977, zato predlaga Izvršnemu svetu Skupščine SRS, da takoj sproži spremembo zakona glede stopnje 4,5% po hitrem postopku, s čimer se bo preprečila velika škoda, ki bi bila povzročena celotnemu gospodarstvu in družbi z zastojem modernizacije železnic. Kljub sprejetim sklepom pa obstaja možnost, da namesto zakona, pride do samoupravnega dogovarjanja, za kar je skupščina pooblastila predsedstvo. F ranči Rozman DO KDAJ TOVORI MIMO ŽELEZNICE Ugotovitev, da imamo pri nas neusklajeno delovanje dveh klasičnih prometnih dejavnosti, železniškega in cestnega prometa, ni nova. Konkuriranje med obema dejavnostima ni v prid gospodarstvu in je nesmiselno, saj ne obstaja delitev dela med železniškim in cestnim prometom. V industrijsko razvitih državah imajo uzance, ki zadevajo smotrnost prevozov blaga po železnici, oziroma po cesti glede na oddaljenost, oziroma razdalje, na katerih je treba blago prepeljati. Verjetno bo tudi pri nas potrebna ta delitev z družbenim dogovorom, oziroma samoupravnim sporazumom. V dokaz nesmotrnosti prometa pri nas v obeh prometnih dejavnostih nam služi podatek, da se je poprečna pot tone po železnici prepeljanega blaga, ki je leta 1964 znašala okoli 180 kilometrov, zmanjševala vse do leta 1970, ko je dosegla 160 in v letu 1972 celo 151 kilometrov, dokler se lani ni povečala na 166 kilometrov, predvsem zaradi boljših komercialnih prijemov in modernizacije voznega parka na železnici. V javnem cestnem prometu se je poprečna pot tone prepeljanega blaga podaljšala od 94 kilometrov v letu 1964 na 187 kilometrov v letu 1970, nakar se je pričela skrajševati in je lani znašala nekaj nad 160 kilometrov. Konkurenčnost, ki vlada med obema panogama dokazuje nesmotrnost pri delitvi tovorov, saj cestni promet tudi na večjih razdaljah prevzema znaten del tovorov železnici, ki je po svoji funkciji in namenu poklicana predvsem za opravljanje daljinskih prevozov. Seveda pa delitev ni možna brez ustrezne modernizacije obeh prometnih dejavnikov, saj sedaj železnica preveč zaostaja za cestnim prometom. Napori le-te pa niso samo domena zaposlenih na železnici, saj gre za ogromne investicije, kjer bo potrebna širša družbena pomoč. Spremeniti pa bomo morali tudi neprožno tarifno politiko na železnici, od katere ima sedaj največ koristi prav cestni promet. KRONIKA NA NOVO SO SE ZAPOSLILI Borivoj Kivela za določen čas v predstavništvu Rijeka Kuzma Martinac za določen čas v predstavništvu Rijeka Andreja Knific za nedoločen čas v skladišču materiala - prevzem Jože Soršek za nedoločen čas v kadrovsko splošnem sektorju Marija Dolinar za nedoločen čas v skladišču materiala - prevzem Anton dipl. ing. Senčar za nedoločen čas v kadrovsko splošnem sektorju Katarina Magdalenič za nedoločen čas v oddelku mešal-1 niče Zorja Lesjak za nedoločen čas v finančnem sektorju Vinko Potrč za nedoločen čas v skladišču materiala -prevzem Želimir Balen za nedoločen čas v predstavništvu Rijeka Jože Rodošek za nedoločen čas v oddelku mešalnice Marija Knific za določen čas v kadrovsko splošnem sektorju Karel Perko za nedoločen čas v oddelku mešalnice Jože Mekiš za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze, polnilnice - že prekinil delovno razmerje, odšel na odsluženje vojaškega roka Drago Rac za nedoločen čas v skladišču materiala -odprema Štefan Perovič za nedoločen čas v oddelku mešalnice Marjan Mekiš za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze, polnilnice Ramadan Sejdijaj za nedoločen čas v skladišču materiala - prevzem Dragomir Miličevič za nedoločen., čas v oddelku mešalnice - že prekinil delovno razmerje Vincenc Stane za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze, polnilnice Elizabeta ing. Šmid za nedoločen čas v kadrovsko splošnem sektorju Vladimir Radič za nedoločen čas v oddelku mešalnice Alojz Čeh za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze, polnilnice Marija Kožlakar za nedoločen čas v nitrooddelku Stanislav Jerič za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze, polnilnice Radoslav Lazarevič za nedoločen čas v oddelku mešalnice Marjan Hrvatin za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze, polnilnice SLUŽBO SO PREKINILI Mirko dipl. prav. KorinSek iz kadr. spl. sektorja Marija Gaber iz kadr. spl. sektorja Martin Potočnik iz oddelka mešalnice Branislav Milutin iz pralnice embalaže ČESTITKE Justina Rade iz oddelka mešalnice je rodila hčerko - čestitamo! Marjanu Kristanu iz oddelka mešalnice se je rodila hčerka - čestitamo! Cvetka Donoša iz kadr. spl. sektorja se je poročila - čestitamo! KEGLJAŠKO SREČANJE Na kegljišču "Jamnik" v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 4, so se članice in člani naše kegljaške sekcije športnega društva pomerili s tekmeci Kemijskega kombinata iz Zagreba v okviru priprav na majsko srečanje 1975, ki bo v Beogradu. Foto: F. Rozman P. S. Žal nam Marko Kristan navkljub obljubam ni posredoval rezultatov, zato objavljamo samo slikovno gradivo! 1 Marjana Iljaš je takole "lučala" kroglo . . . 2 Marko Kristan je vneto "podiral" dame . . . 3 Naše kegljačice so imele vnete navijače . . . 4 ob koncu srečanja pa še posnetek za spomin . . . COLORJEVCEM V SLOVO Odšla sem jaz po svojih mislih, drugih misel je drugačna, največ ne skrbi zdaj tistih, ki jim misel je tak mračna. Čas življenja se spreminja, potek življenja pa hiti, naj vas tole opominja, solza življenja smo poti. Me sreča peljala je tja med ljudi, v samoti tej ženska več ne strpi. Jaz želim prav vsem najbolje, bodite vedno dobre volje. Koder hodim vedno mislim, kaj je doprinesel dan, z mislijo samo poskušam, al težko ne gre na stran. Težko se mi je posloviti, od Color-ja se ločiti, vso srečo, zdravje vam želim, zares težko se poslovim. Kadar bodo dnevnik brali, jim spoznano bo življenje, jaz in kakor vsi prestali, mnogo skozi to trpljenje. Morda mi bo kdaj težko, odšla bom v vrt s tolažbo to, ko rožice bodo razcvetele, bridkosti iz srca prevzele. Bodite pozdravljeni, in prav lepo zahvaljeni, tistih trud in delo, da mi do poklica je uspelo. Marija Gaber NAGRADNA KRIŽANKA RODI ^ NEMČIJA afriška REKA PEVKA VILER, EMAKfl samo&l. Kiji K PEL ŽJEIEZ. POSTAJE KATERI- KOLI TITRN ITALIJA KRATICA iZ NOB OLJKA RADON TRST ŠPANSKO MESTO Jug, A ERO TRANS?. ZAČETEK A6ECEPE VKC AVSTRIJA MAU SNA TVORBA Romunija Z.GANJE ZAMblJA PRETIRANO BRANJE SKcAJiŠČf VSE V REDU C WERiW) 50 (rimsko) AVSTRO A KAMD0D1A VRO (L VETER V EG.ITTU GOZDNA Ž-lRAFR LUUOLFOVO število vodik ŠVEDSKA NIKALNICA DURVR v joi. AMERIKI AMERIŠKO M. IME fOViKARNI AVTO ČASNIŠKI ST0L7EC LIUDO- mv-hihi ime: ČRKE M. IME PREDLOG NAUK O GIBANJU SESTAVIL M' KISIK BARU KAČA veukanka TA (SRBOHRV.) TULI J KLINKA •PRVA ČRKA NEMČIJA VOJAŠKO IMENO- VANJE IM E ČRKE DVE (rimsko) rek BARVA (IKBOHRV.) POSNEMA 5AKATEV0 ŽVEPLO KRAT V SLOVENIJI NAS IZDELEK RDEČA BARVA ZAIMEK KURIRJI CLEKA V FRANCIJ/ VRSTA KOPELI NASPROTNO OD DESNA ODTENEK Romunija Švedska polje- delsko ORODJE MESTO v GRČIJI LATINSKI PREDLOG EVROPSK' VELETOK M. IME EU A (RIMSKO) ALI (SKBOMV.) MAKESONSKo M. IME Kositer norveška SKRAJ. DEU Polotoka MESTO v ITALIJI ZNAČAJI OSLOV (KAS OBOD MERA RoVRSiNO Krka v SUDANU MEDMET Romunija KARtAski IZRAZ VRSTA PODA ORANJE Vanadij lvksensvra SRBSKO MESTO Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60 dinarjev 2. nagrada 40 dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanke oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka" do vključno 10. junija 1975. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE štev. 4 /37), leto IV, ap-ril-maj 1975. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode vsak mesec v nakladi 700 Izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik, dipl. arh. Janina Ferjančič, ing. Rihard Pevec, Anica Keber In Alojz Izlakar. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ JANUAR-SKO-FEBRUARSKE ŠTEVILKE «T 'Zrn KM* I kfCjt SLj G ° * 'X: £ l\£\ -J— R G m 3 R R L R * tVtt 5 T/))!«* c*‘?* tP ' JO0 r X R R * E 7.Z S R Ve r * C ' / J - -9 L f K » v R ZV** u j, A A? N R a R o . K / G- Sfir au L / * s««** Cr o ***** ffimi v / ms aw Z e At 4 j * / Z * R R z O o hdi 4 R A «5 0 C E *■« 4 ( >e >9 '*■* /V LJUBEZENSKO PISMO Če hočeš napisati dobro ljubezensko pismo, ga moraš pisati tako, da na začetku ne veš, kaj boš pisal in ko ga končaš, ne veš, kaj si napisal! SLABA NAPOVED - Ti, napoved vremena za danes pa spet ne drži. - Kako da ne, saj so krajevne plohe. - Figo! Občinske, ne pa krajevne! PRI ZDRAVNIKU Lojze je šel k zdravniku, ker ga je nekaj zabolela v hrbtu, "N 16 hudega," je dejal zdravnik, " zapisal vam bom zdravila in na deskah boste morali ležati!11 "Bodo deske tudi na recept?", je začudeno vprašal Lojze! NA KMETIH - Ti, Lojze, ali tvoje krave kadijo? - Ne, zakaj pa to vprašuješ? - Če ne kadijo, potem ti pa štala gori! Za nagradno križanko iz januarsko-februarske številke • Colorjevih informacij smo prejeli 55 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih administracije mešalnice. Komisija v sestavi Jože Mežnarič, Vida Tehovnik in Marija Košir je kot dobitnika prve nagrade v znesku 60 dinarjev izžrebala Marijo Košir, drugo nagrado 40 dinarjev prejme Matjaž Kern, tretjo nagrado 20 dinarjev pa prejme Ivan Kušar. Nagrade so bile izžrebancem izplačane skupaj z osebnim dohodkom v mesecu maju 1975. Čestitamo ! M is>U Tudi z dobrimi igralci je lahko predstava slaba! Ne morem ploskati - roke rabim za delo! Janez jemlje iz hranilne knjižice, Peter iz deviznega računa, samo jaz nimam od nikjer! Ni lahko biti neumen. Konkurenca je vse možnejša! Obstojata dve mišljenji - njegovo in napačno! PERSPEKTIVNO REŠEVANJE MEDVOŠKE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE r* PERSPEKTIVNO REŠEVANJE DRUŽBENE PREHRANE V MEDVODAH 19 FOTOKRONIKA Delavski sestanki so postali naša vsakdanjost . . . Sodeč po nasmehu planinke na sliki, naša planinsko-- smučarska sekcija dobro opravlja svoje naloge Navkljub višjemu prispevku podjetju "Varnost" v letošnjem letu, vratarjem še vedno niso izboljšali osebnih dohodkov ... Franci Rozman granje šaha je med našimi delavci zelo priljubljeno Takih in podobnih srečanj si člani kolektiva želijo še Ob povečevanju osebnih dohodkov pa nam žal trgovci vneto praznijo denarnice . . .